Hofbibliotkek "Wien *"** " V Gorici 1. maja 1885 „uuv«i .-~^. vsak petek in velja do poStiprejemana »li v Gorici na dbm poUljtaa: Vse leto ..... f. 4.40 Pol leta...... „ 2.80 feint let* . . . . „ 1.10 Pri Qznauilih in tako tudi pri „jpo» tlanicah" se pla&ije za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. Se se tiska 1 krat 7 „ » „ „ 2 ,. -e-H-ir-s--,-, 3 „ Zavefce crke po prostoru. iXY, Fosamezne stevilke «e dobivajo p» 8 kr. v tobakariiicafc v 'gogposki ulibi; blizu „trth kron", na starei* tr#ft in v nunski Mid ter t Train, viaC*-serma, 8. Dopigr naj se blagovoljno poSijjajo. nredniStvu „So6e" v Gorici na Trayniku 16,1., naro5nina pa opravniltvu ,,8086** Via deila Croce St. 4. II. Rokopisi se ne rocajo; dopis'i naj ee blagovoljno ffankujejQ, — Delalcew in drugim nepremo2niin se naroLnfyu|, jsniia, ako se oglase pri opravnifttvu. Volitve v drzavni zfcor bo uLe razpisane; zacnejo bo jproti koucu teko6ega meseca in se koncajo do 8. junija. Na GoriSkem bo-mo imeli volitve v kmcckih obcroah v petek po bin-koStih 29. maja, v mestih in trgih v torek pred sv. Ii. Teleaom, 2. junija, v velikem poaestvu pa v pone-deljek potem, 8.'junija. Kupfiijska zbornica bo vo-lila z mesti in trgi, pa se lo 0. junija. V kmockih obSiuah scdtavljajo se zdaj imeniki za prvotne volitve ; pri teh imajo pravico voliti vsi tisti obcmarji, ki so volili pri zadnjih ob&nskik volitvah v 1. ali 2. volilnem razredu. Prvotne volitve se vrlijo za vsako obcmo tarn, kjer ima zupanstvo sede2, in so velike vaznosti, ker kakerSni volilni mozje so izberejo, tak bo poslanec, katerega potem izvolijo. Zato priporoea-mo rojakom, naj ee teh volitev obilno udeMijo in naj volijo zanesljive in narodne obcin^rje kot volilne mofce. Okrajna glavarstva, tolminsko, gori&ko in aj-dovsko volijo enega poslanca, in steer volilci prvega okraja v Tolminu, drugega v Gorici, tretjega v Se-zani. Kmefike obcine v okrajnem glavarstvu gradiS-kem volijo tudi enega poslanca in sicer v GradiSeu Prvega poalanca za krae6ke obeme volijo samo bIo-venske obfiine razen loimilke pri Gorici, ki ima 4 volilne mole. Zadnji so navadno aMno glaaovali bq Slvfenci. Drugega poalanca kmeekih oMin volijo furlanske ob&ine, katerim je pridruzenih tudi pet slo-venskih obcin z blizu 20 glasovi, nauireS: Devin, Do* berdob, Biljana, Medana in Dolenja. V tej volilni skupini bo boi, ker Furlane je razcepila gorilka „V-nione*, liberafno italijansko-narodiio drustvo, ki uoLe vre5i gorilkega proita dr. Valussija, kor joj ni do-vol] Jtalijan. Nekatori gospodje menijo namrefi, da le oni je dober Italijac ki ae postavlja po robu proti vsemu, kar ni italijausko. Slovene! pa sodlmo, da tak zasluli biti poslanec v gradiskem okraji, od katerega moremo pri^akovati, da bo praviSeu iu skrbeu za vse avoje volilce: Furlane i n Slovenee. Tak je dr. Va-Idsai, prvostolni proit goriaki, katerega zato priporo-Lamo rojakom v dotignih obdinah prav toplo. wUnio-nett sama ni prepri6ana o svoji zmagi, zato je pro-glasila dva moza, ki bi mogla kandidovati v kme^kih ob^inah: dr. Vicentinija, trlalkega in^enirja, ki je mo2 po volji „Unione*, in grofa Rudolfa Pace-ja, bojege-ga moza, kateremu bi morali dodati tovarisa, ako bi Bel na Dunaj, da bi se ne zbal svoje sence. Za kmecke obeme slovenske kandidat ni »e postavljen. Nase politiciuo dmStvo »Slogau imclo je ze pogovore v tern oziru in za prihodnji pouedeljek je napoYedana odborova seja. ki so bo a tern peSala. Najbiie, da se odbor le v nacelu ali principu izrede za kandidaia in da bo potem se po deivli pozvedo val iu popras\'vaI felje in voljo volilcev, da postavi kandidata v popolnem soglasji z voliloi. Zdaj, dragi rojaki, je cas, da se oglasite, da naglasate svoje po-trebe, da izredete svoje nazore, da objavite svoje id-lje, da stavite svoje predloge, da razodenete svoje misli. Menimo, da bi bilo prav, ako bi »Sloga" skli-cala kak volilni shod, pri katerem bi se volilci raz-govarjali o nasem polozaji, o potrebnih lastnostih do-brega poslanca in o osebi, ki bi dajala najveC upanja, da zadosti nasim ieljam. Tudi menimo, da bi ne ako-dovalo, ako bi posamezni rodoljubi volilci ali tudi ved njjh skupno naznanili odboru ,Slogea svoje zelje in aahteve, ali ako bi jih dali objavit v ^SoSi". Tako bi se volilci med Beboj bolje spozfiali in bi st> nazori bolje uiistili. Taki pogovori naj bi sluiili v to, da se postavi kandidat s toliko vecjim soglasjem. Eadar je enkrat kandidat stavljen in proglaSen, je aveta dolinost vsakega volilca, da se dtzi volilne discipline, da glasuje za skupnega kandidata, ker ako bi kdo liotel trditi le svojo in glaaovati za moza, ki ima morda le kakih deset privriencev, bi takemu mozu ni5 ne koristil, ker bi ga ne mogel spraviti na Dunaj, skupnemu kandidatu pa bi skodoval, ker bi mu odvzel, ce tudi le malo glasov, Ge posljemo poslanca na Dunaj, posljimo ga tastno, to je enoglasno, ker tako bo imel vec upliva, <)menjajoL, da zastopa vse volilce in da ni zmagal morda le po nakljuLbi z 1 ali 2 glaeoina. Predno je kandidat postavljen, je cas razgovarjanju, ugovarjanju, pregovaijanju in govor- I jenju, pa tako, da je mogoge pviti do edinosti. Ko I ee je enkrat vec-iua izrekla za kataro osebo, naj jo maojsina ne pobtja veL, ampak naj Bamo'zahtova, da ' sprejme poflanec tudi njene tirjatve v svoj program,, \ ako ima moiebiti kake posebne zahteve. Dan volitve naj nas najde ediue brez razprtije, brez razlionosti v nalih telnjab gledo poBlanca. Mestotn in trgom, ki bodo volili enega poslanca, se pristevajo; Gorica, Kormin, GradiSco, Corvinjan, Tr«i6 (Monfalcone), Oglej, Grad, T«lniin, Bolec, Ko-borid, Kanal, AjdovSdiua in Sezana. Vsak teh ome-njenih krajev je za se volisee in volijo vsi oni, ki so volili pri zadnjih ob&nekiU volitvah v 1. in 2. razredu ali ki pla^ujejo najraanj 5 gld, nepoBrednega davka. Do zdaj je zastopal grof Coronini mesta in trge na Gorifikem in menimo, da slovenski voliloi si ga izberejo tudi za naprej kot svojega zastopnika. flUnioneM, zdi se, ni imela pravega zaupanja do vz-viwencga gospoda grol'a, zato ga je praSala, kako se bo vedel z ozirom na itali>UBko narodnost. BSo6a" je zadnjifi povedala, kaj jej jo odgovoril, Tudi Hlovonci iz meat in trgov, ali v njih imenu druStvo „Slogau bi ga lakko praialo, kako sodi o prihodiiosti sloven-flkih avstrijskih zahtov, kajti da jib bo podpiral, ko-likor mu bodo okoliStfue dopu^alo, o torn ni dvo* miti, Dobro bi bilo, da bi ho „81ogatt s Goroninijen kaj pogovorila, kQc vzviSoni gospod je tudi na§ po* slaneo in gotovo bi se ne odtegoval, ako bi ga po-praiali, ks>ko sodi o uaSem stanji, naSih razmerah, naSih potrebah in nadah. Z nawiuii poslaqoi moramo osfati v vodni dotiki, ne pa ogibati so jih in iti jim b pota. V velikem posestvu pride najbrze do boja in ne v6 se, kdo zmaga, ker ni So znano, kake bodo zveze med volilci. Ako ne bomo brez zaveznikov, bila bi zmaga na Blovenski strain skoro gotova. „Unionea nima med svojimi privrXenci dovolj glasov, da bi zmagala brez tuje poraoSi. Pri volitvah v kup- Cijsko zbornico zdcazila se je bila z Ritterjevo stran- ko, katero imajo kot vladtio. S pomocjo te stranke spravila je v zbornico svoje kandidate, med katerimi je ve6ina odlo6nih Italijanov. Ali dobi „Unione*J tudi pri volitvah v drzavni zbor poraod od te straui, ne vemo. Nam se zdi nekoliko neverjetna taka zdruzba, | ali ker je 5e bila enkrat, tudi drugic ni nemogoca, ; Odloclevali bodo najbrze oni Brednji velepoaeBtniki, I ki v svojem politi6nem vedenji so jako mirne krvi. ! Takim je hotela morda nUnione* ustrefii, ako je od- ; locila za veliko poaestvo grofa Rudolfa Pace-a, ali i ta moz je tako miren, da se te^ko lodi od mrtvega i in da tedaj ne- more nikogar za se ogreti. Ako ne : dobi veo zivljonja in poguma zdaj, ko ga bodo kan- ! didovali, pridobi teiko koga t;a se. Sicer pa je to ! zadeva volilcev iz velikega poseatva in politicnega ; dru§tva. ki si moga gotovo ogledajo od vseh stranij, predno se zanj odlo6ijo, ce tudi ga je BUnioneu po- stavila. Ako je mu2, volili ga bomo brez „Unionea, ako ni dosti moza, mu „Unioneu ne bo mogla pomagati. Nadojamo se, da Slovenoi najdejo kakega boljega kandidata, ki bi ugajal vsem dobro mislecim, ki ne zahtevajo od poslanca, da bi ene pomagal tla- 5iti v korist in veselje drugih, ampak ki zelijo, da naj bo poslanec praviSen na vsako stran in naj za- govarja koris*i vseh svojih volilcev, ne pa le neka- terih, recimo samo italijanskih ali samo slovenakih. Pravicno naj bo postopanje in nikdo ga ne more grajati. Rojaki! volitve bo vaine; narodna refi za^ela je iti pod pot, treba dobiti poslancev^ ki nam pribo-rijo narodne pravice iz casov Giskre in Auersperga; zato urno na delo in krepko ter previdno delati, kajti das zamujen ne yrne se ve6. BRuske barve* na cesarskem dvoru. 't: Kdo se ne spominja ve8 napadov nekege ita-lijanskega glasila na goriSko.iSitalnico, CeS da je ob'e-sila pri javni slavnosti »ruske barve41 se svojega okna, in kdo se ne spominja zafeavljanja italijanskih nemir- ne^ev, da aloveuska narodna zastava nosi .ruske barve* P Delovanje sloyenskega naroda je javno pred vsem Bvetom in njegova neomejena zvestoba do via-darja in akupne domovino je znana in priznana na najviiyem mestu. Tudi na^im naroduim nasprotnikom je to predobro znano in nikdo izmed njih, ako ima kaj uma, ne veruje toga kar ottta Slovencem, da bi jih dra7.il, NepokojneSem je na tern UIq&q, da vzbujajo prepir in netijo nemir, da si po tej, potl ohranijo, kar fa imajo, in da si priborijQ, kar jim ne ti6i'. Ustavoverni nasprotniki elovanstva in ob enera (6e tudi ueved6 iu nehote) Avatiljo so takih draiauj ' vesoli, ker jim dajejo povod, da postopajo ncnillo proti Slovencem, katere bi radi omejili na najvitfje vrbunce najvisjih gora ali na naiozje sotonke in po-bro?-ja Hiimecih voda, da bi se njih glaa ne aliial mod avstrijskimi narodi. Kdor nam hooo aovraSen biti in skodovati, dobi dovolj povodov, ako ni slep, kajti slaba volja more obleci najnedolSnoJBo, najiistqjfio, naipa-trijoticnejao slavnost in pojavo a plaSoein zavisti, obre* kovanja, aumni^onja, natolcovanja, krivega poroi$a,nja in prWanja. Takim pokleuikim nakanom no odido ni\jmirnejgi clovek, ako ae aovraina strast, svtyaSa in mofi zaiieue vanj; toliko manj ao more takim aplotkam brozvoBtiiili ljudij ogniti muogostovilon narod, ki je raznoli^iio aeatavljen. Zanicevanja vredni ao ljudje, ki is hudobno^a area, iz akodozeljnosti, iz hrepenenja po Skandahh, pretvarjajo stvarcm lice, da bi dosegli avoje 2cno na-mene. Pomilovania vredni ao mozje, ki bi take neo-pravi^Sene in krivic^no namoro lahko zaduSili, ako is nedelavnosti, bojazljivosti ali pa zato, da bi evoji strusti uatregli, toga ne store, ampak vod6 take iz-misljotine aprejemajo in uporabljajo kot prave in re-snicne razmere. Gled6 oditanja, ki se slifii vLasih iz katerih italijanskih ust z ozirom na slovenske narodne barve, velja to v polni uteri. Obrekovalci in Suntarji vejo dobro, da slovenske narodne barve niso ruske, da ruske drzavne barve so druge, da Slovenoi izraiajo se svojimi barvami navduSenje za svojo domovino, ki je nelo61jiv del staroslavne Avstrije, da tqrej ob enem se navdusujejo za dom in cesarja. Vse to je zuano nasim nasprotnikom in je znano drugim modern, in pri vsem tern taki odnoSaji. NaSi sosedje hodejo biti drazoni. in ker jih Slovenci nodejo draziti, d r a-&ij o se sam i umetno in dobivajo moie, ki jim gredo na limanice in jim verujejo, da so drazeni, ker ta vera daje jim moL, da Bvoji mrznji in svojentu ri-tju proti slovanskemu fivlju dajo na videz postavno podlago. Kaj nam je refii o takih mozeh, bodiei dra-f ileih, bodisi lahkovbrcih ? Ni6; odgovoril jim je de-jansko presvitli cesar povodom prestolnega govora, ko so ae zbrali o sveSaui priliki udje ddavnega zbora, drzavni ministri, najyiSji dvorniki, gospodje nadvojvode okolo Njegovega Yeli6anstva presvitlega cesarja. Pri tej priliki imol je moravski poslanec Skopalik obleko v Bru8kih barvah": sne^no belo haljo (halena), moder ali plav telovnik in rudece hlace. Ali niso to cisto ruske barve po nazoru nasih italijan6i6ev ? In^ vender je bil moz" v tej obleki, in ni se skrival jpo hodnikih cesarskega dvora niti potikal se po kotin, ampak javno je nastopil pri najsvefianejSem prizoru, o belem dnevu, o polundne, v dru2bi z najraznovrstnej-Simi opravami: skrivnih svetovalcev, kamornikov, vo-jaSkih dostajanstvenikov, 'visjih duhovnikov in goapo-dov v fraku. Po nazorih nekaterih naSih soaedov bi bila morala biti to straSanska slovan^ka de-m o n 81 r a c i j a, in vender ni bila. NajviSji dvor priznava, da narod se sme posluievati narodne noSe in narodnih barv tudi na cernrskem dvoru in da v tem ni demonstrate, amp' najsrinejiT izrae uda-nosti, ker vsakdo 2eli, prikazati se presvitlemu do-sarju v tisti noSi in 8 tistimi znamenji v rokah ali v besedi, ki so mu najdrazja. Taka znamenja ao do-niaia noSa, doma5 jezik, doma6e barve. Te ljubi ilo* vek od svoje mladosti naprej in ao mu najdragooe-neja stvar V javnem 2ivljenji. Slovenci hodimo povsod postavno pot; zato Bttlo tudi glede; rabe na§ih barv poprosili dovoljenja vele- slavno vlado trzasko, ki je z odlokom dne 24. junija 1882 St. 8647 I. potrdila, da „Slovensko bralno in podporno druStvo v Gorici8 sme imeti in rabiti za-atavo t belo-moaro-rudec'ih barvah. Ako bi bila za-stava teh bar? na sebi demonstracija, bi slavna vlada dajala Slovencem potuhov ko jim jo je potrdila. ^Me-nimo pa, da vzviSeni gospod cesaraki namestnik v Train je vzviSen nad takim sumnicenjem, in da razen „N, fr. Presse8, glasila 2idovako-ustavasko-italyansko-liberalne stranke za Primorsko, nikdo ne veruje, da bi se primorski Sloveni pokrivali na skodo drugemu de-zelnemu iivlju ali da bi se jim potuha dajala. Ne-mogoee je, da bi se kdo izpodiikal nad barvami, ki flo narodne pri Hanakih, zvestib Avstrijcih, ki so de-ielne t vojvodini kranjaki, braniteljid Avstrije, ki bo xgodovinske v pokneieni grofiji goriaki. Domaeih barv naj bi se mi sraniovali? v domaeih barvah da bi se no smell prikazati? do made bar-ve naj bi nam brezdo movinska druhal raz-lag&t* xa ptuje, za ruako! 3ram naj bo nesvete dru-haK njeno brezdomovinako podetjo, AH je mogoce, da se dobijo mozje, ki bi tako protipatrijoticno raz-aajanje trpeli? ki bi pustili veljati, da doma6a no-aavznemiruje? da jo je staviti v eno vrsto z Oberdankovimi klobuki? Mozje, katerim je cuvati nad avstrijskim cutoni narodov kot nad puncico svo-jega oceaa, ne dajte se slppiti, ne dajte se straSiti, ker jasno je kot beli dan, da npor nesvetih Sivljev proti Slovanora je drzavi v pogubo, in da straho-potnost domoljubov, ki bi mora'ti krepki biti, ni Av-striji v prid. Zastonj je zuvati se Slovenca Slovenca, da ostane le Avstrijec; ali gojite na njem oboje in bote imeli Slovene* in Avstrijca, ali pa odvzemite nw prvo in po*em nimate ni tega ni onoga, potemimate narodnega in drzavnega renegata, kakerSnih vi-dito lahko vaak dan pred ocmi. Presli so casi, ko je bilo mogoce rusiti najsvetejSe svetinje narodove. Na-poCila je zora, upamo, da bo dan, svetel dan na obelih avatrijskega Primorja, med Avstriji zvestimi Slovani. Narodna nosa, narodni jezik, domace barve ne veljajo, ne smejo veljati kot drafc-IjiTe; „rusk& barvo" je dejanski sam najviiji dvor odobril. Nikdo nima pravice, izpodtikati se nad tem, kar se amatra na cesarskera dvoru kot dostojno, mir-no, dovoljono, kar se stavi v eno vrsto z najlepSimi in najvrednejalmi opravami najviijih dvornih dosto-janatvenikov in odlikovaacev. Upamo, da s tem bo saneien mir tudi ? naio deielo, da bodo zamasena natal onim, ki i S 3 e j o prepira, in da zraste pognm onim mozem, ki obsojajo krivicno vznemirjevanje, da mu stopijo nasproti z vso potrebno odlocnostjo. Dopisi. Iz dornberike okolice, 28. aprila. — Drngo povelikonocno nedeljo imel sem priliko, da sem v so-sednji fan D. videl prvo slovesno sv. obhajiio otro-Scey. Po lepem nvodnem nagovora postavi pre5. g. zupnik ciborij in presveto Resnje Telo vidno na altar; potem so se odmoliie tri bozje cednosti in kes, na to stopi duhovnik v krog prroobhajancev in zapojez mab'mi: Vsi ponizno poSastimo itd. na altarji on ata-nuje, 6e ga tudi videt'ni; ziva vera nam spricuje, kar ne vidijo oci, — da v podobi kruha z'vi. 3fa to sle-dilo je 8V. nahranjenje z besedami: Glejte jagnje bozje; o Gospod, jaz nisem vreden; Telo nasega Go-spoda. So li bili presreeni otrofii^i postavno obbajani, meni ne gre soditi, a to sem videl in tudi sam ob-6util, da so bili mali kakor odrastli do solz ginjeni. Tako sKve predstave najve6je skrivnosti nase sv. vere nisem se videl ni obcutil. Ko sem pozneje na to mi-slfl, spomnil sem se dopisa iz Sela v zadnji nSoei", ki je opisoval latinske litanije batujskega gospoda u-&telja. Moj Bog, sem rekel, ako se celo sv. Resnje Telo razdeluje s pomo^jo ljndakega jesika, zakaj bi ae litanije ne pele v domadi besedi. Ako je res, kar pise Rutar v svoji BZgodovini Tolminskegatt, da je ranjki nadSkof Wallaad pri Slovencih odpravil latinske vecernice, zakaj bijih batujski organist upeljeval? Dovolj je, da smo cerkvi pokorni, ni treba, da bi se hotek skazovati, da smo bolj goreci, bolj razumni ali boJj postavm od naSili predstojnikov. Ako ho«e organist premenjevati doaedanjo navado, naj prosi do-voljenja pri cerkveni oblasti. Ako spozna ta, da pre-memba bi pbspesevala sluzbobozjo in izveliLanje dns, mu jo dovoh, ako se pa misli u6itelj z novotarijo le komu pnlizmti, naj rajSi molfc, ker gotovo je, da cerkev tn takega razloga ne sprejela kot veljavnega. _«M_^MM-. Eden. m JZ Standreia, 21. aprila 1885. ~ Kakor se oviga evetaca med osatom, tako zaiSei ae je dvigati Blovenski narod v sredi svojih nasprotnikoT. CvetUca ae dvignje m dvigne slednjid svojo nezno glaviconad glaveosata, ki okoIo nje raste in joa zavira v njeni rash. Prav tako se vzbuja, raste in se razvija slo- "aknSko 4S? ? DaSeJ ^ - ^ * ;» , Ime!i.Bmo Prod nekaj leti 5italnico, a zaspala je, ker m imela menda pcavih voditeljev. Iatodasno imeli smo tudi mocan pevaki zbor, ki je pod vod-stvom rajnega ucitelja Komavca, kateri je bil nzor pravega narodnjaka, jako dobro napredoval; injtudi ta je s ditalnico vred zginol, kakor rosa pred peko-cim aolncem. Pred nekaj leti slisala se je pod lipo pred eerkvijo o poletaih vederih 5e marsikatera slo-vesska pesem. Kako lepo in prijetno bilo je to I Kaj pa sedaj? Sedaj lipe ni vec in milodonecega sloven-skega petja tudi ne. Kamesti milobnih slovenskih pe&nij slisi se semtertje po vasi italijansko kvakanje brez pomena. Res lepo odskodovanje! Drajgi sova-scani! Ali ne bi bilo Wjse, ko bi se v nasej sloven-skej vaai lepodonece in prijetoe slovenske pesni pre-pevale? AH ne bi bQo lepse, ako bi se izkazovala jfast slovenakema narodu? Hvala Bogu! Saj imamo u<5itelj«, ki je v godbi dobro izucen. Drag! raladenici! K njemu idite in prosite ga, naj bi Tas hotel podueevati v milem na> rodnem petji. Or. u^itelj to gotovo z veseljem stori, kajti njemu se gotovo prar toliko dopada to italijansko kvakanje, kakor meni in se marsikomu drugemu, kateremu ni Se otrpnilo sree za narod, za premili narod slovenski! Osnujte si pevaki zbor, kakor ga imajo v Solkanu in v drugih vasen ! Jaz vera, da Yas to ne bode stalo mnogo; le nekaj m pritrgajte si od svojega pocitka, in vse bo prav. S tem pridobite otemnelo caat nasej slovenskej vasi in bote v izgled drugim se spavajo-<5im biatom. Le urno na Ae\o^ dokler je cas, in ne bojte se pozrtovalnoati za svoj narod t S casom osnujte si se kako druStvo, obudite naSo zaspalo 9 Citalnico" I Nid Tam ne bo nedosegljivo, le zaceti je treba. Dragi sovaScani! zivimo v casu, v katerem je potrebno vsakej vasi kako dru&tvo. Ono ni vasi samo v kras, ampak jej tudi mnogo koristi, kajti 61ovek izobraluje se v drnstvenib prostorih s eitanjem novin in drugih koriatnih knjig. Toraj veljaki! Le urno na delo in ne zamujajfee dragega fiasa, ne opusfiajte priloznosti in pokazite, da niste zaspali, ampak da bedite in da VaSe sree ni §e otrpnelo za premili, tfae'eni narod slovenski! mmmmmmmmmmmmmmmmm Domoljnb. Iz Cernifi, 22. malega travna.— Sprejmi, dra-ga ^So^a", t svoje cenjene predale naslednje vrslice, za katere ti bo vsa ob«5ina hvaleina. — Hi ^astno, svoje Ijndi brez potiebe pred svetom Srniti, ker nali naaprotniki se posmehujejo, ko $tajo po listib o nasej neslogi. Mali pogreSki naj bi ae po tnogoSosti doma ppravnali brez dopisov in poslanic, po katerih se vcaaili mali komar v konja spreminja. Ker pa pri nas v Cermcab skrivno opominjevanje ni& ne pomaga in se & njmi ni& ne odpravi, moram na§e zadeve po malem v javnost spraviti, da se morda vsaj tako odpravi, kar ni prav. Preteklo je ze nad 25 let, odkar se je gradil nov kos ceste od Cernic proti Sempasu. Cesta pelje, kakor je vsakemu memogredofiemu razvidno, vecmoni po ob^inskem zemljigci, le majhen del pri vaai in blizu tam, kjer se nova cesta ah staro strinja, je pre-aekla nova &ta nekaj zemljiSc" posameznikom, kterim je viaoka vlada podelila primerno odskodnino, obcini pa prepustila se povrhu staro cesto kot obcinsko posestvo. Hekateri posestniki ob atari zapnsceni cesti rili so kot krti ter prisvojevali si jo polagoma, pritiskali so mejnike (zidove), tako da se je eesfca stesnila, apodnji so jo se izpodkopavali, da je postala celo ne-varna na kaksnem mestu. Kon^ni (zadnji) posestnik ob atari cesti proti Sempasu pa ni bil zadovoljen s polovico, marvec v preteklih letih si je polovico ce-Btne Sirokosti prekopal, na drugo polovico je pa na-valil kamenje, ki se je nabajalo t prvi 2e prilasteni polovici, tako da kolikor ni postala cesta doticnikova za5asna last, je postala popolnoma nerabljiva, da je moral, kdor je sel mimo, rabiti ptuje zemljiace, ako je hotel se stare na novo cesto prekoraciti ali z nove na staro krajso cesto. Na§e tedanje stareainstvo vedelo je sicer, da je stara cesta obSinsko imetje, ob enem tudi ob5inska pot, znano mu pa ni bilo, kakor se zdi, kaj pravi § obemakega reda. nOb6insko imetje mora o-stati celo in nedotakljivo*. Mari se takisto izpolnuje dolznost zastopnikov cerniske obSiae, da se prezira imenitna zadeva ter se puSSa meni nic tebi ni5 lastnikom ob stari cesti vrtati ter steSnjevati obcinsko imetje? Nadejati se je bilo, da a prejsnjim stareSinstvom bodo iztrebljene napake ob stari cesti, da novo sta-reSinstvo bode bolj ostro postopalo z navedenimi ob-&narji, a zalibog! kljubu 18 starasinam m iupana je stara cesta na konci se vedno zazidana, damoracrez zemijisde gospoda JuSta 51. Majiti-ja iti, kdorsehode krajSi stare ceste posraftti! Gospodje staraSine! menim, da vsak izmed Tas bi debelo pogledal ,iaejada ob svojem zemljB6i, kibi si hotel piiBvojifci mal koS^ek VaSe zemlje. Naj bi Vam ge po vrhn iega zaprl pot v VaSo njivo, sen* z^t, gozd, tudi najmiroljubniSi bi preeej toibo vlo2il proti uasprotniku, ako bi ne hotel z lepa odstopiti od prisvojenega kogfieka zemlje, in odpreti zaprtega ulioda v VaSe zemljiSce. Gospodje staraSine! mari nimate takih doKnostij, akrbeti za ob(5insko fimetje, kakor za svoje ? da se vecje! Za natandno skrb va takozvana srednja stran-ka, o kateri je sicer minister Dunajevski o pri-liki razgovora o finandnem proracunu trdil, da je vlada ne mara in da se nikako za njo ne poteguje. V moravskem velikem posestvu nare-dili so namred veleposestniki kompromis, da bodo volili le take poslance, kateri ne spadajo niti k levifiarjem niti k desnici, ki osnujejo srednjo stranko, katera bo gledala posebno na to, da se sedanje razmeije avstrijskih de2el obdtii. Ni ge povsem jasno, je-li nastala ta stranka vsled vi-ijega upljiva all pa vsicd politicnih razmer v moravskem veleposestvu; vender znamenja ka-2ejo, da je prvo verjetnej§e. Dobro znamenje glede* volitev prikazalo se je na Dunaji, kjer so ustavoverci do sedaj ne-omejeno gospodarili. Skoro vsem poslancem u-stavoverne barve postavijo se nasproti drugi kandidatje, ki so sieer Nemci a tudi javno iz-povedujejo, da jim je v prvi vrsti le^ece na tem, da Avstrija moSna ostane. V to je patre-ba, narodom nase mnogojeziene drzave pravifc-nim biti. Glede* afganskega vprasanja nam je poro-6atij da so strune med Rnsijo in Anglijo zelo napete, bati se je vsak trenotek, da nastane med obema drzavama vojska. Govorilo se je celo, da se je odpeljal ruski car v Moskvo, kjer bi imel izdati poseben oklic do naroda, kar se navadno godi le tedaj, ko se vojska napoveduje. Ta vest se ni obistinila, vender opravicuje naso trditev. Vsa droga vprasanja — bolj ali manj vaz-na — zgubljajo pod uplivom teh dveh svojo yeljavo in se politicni svet za nje malo briga. Doma6e in razne vesti, Duhovski izpiti. SkuSnjo za stolico pastirstva y tukajsnjem osrednjem knezonadskofijskem bogoslov-skem semenisfii dela! je 28. in 29. aprila c. g. To-niaz 0 e r i n, prvostolni vikar v Gorici. Skusjnjo spo-sobnosti v dosego saraostalnih duhovskili sluzeb delal je 28., 29. in 30. aprila c. g. Franc GoljevScek, kaplan v Gorici. Strogi izpit (rigorosnm) iz dogmatike naredil je c\ g. Karol B a u b e 1 a, vikar v prvostolni cerkvi y Gorici, na vseu6iliS6i graskem. EatoliSko droStvo goriSko imelo je vceraj svoj napovedani mesegni shod. Ob 11. uri zbrali so se gospodje Bvetnega in duhovskega stanu. Kmalu se je napeljal govor na volitve in izrazila se je marsi-katera dobra misel. Vsi navzodi so bili ene misli, da grof Coronini prodexe v skupini mest in trgov. 0 volitvi v kme5kih obcinah slovenskih bili "so navzoft tega prepricanja, da bo zopet voljen vitez dr. Ton-kli. V kmeckih obcinah gradiskega okrajnega gla-varetva doluje draStvo na to, da bi bil zopet izvoljen monsignor Valussi, ki je Slovencem veliko bolj pravi-cen cego kak zagrizenec nasprotne liberalne stranke. Drugade tudi ni pricukovati: kdor stoji na krSfian-skem 8tali^6i, je pravi6en vsem, ker kri&anska vera spoznava vsem enake pravice in u6i, da smo bra^e med seboj. Ne samo duhovni, ampak tudi svetni mo-zje poudarjajo to na5elo, ker kricanstvo je eno in isto'za vse. Pa tudi nasprotna stranka mocno deluje v gradiskera okraji in se posebno za to prizadeva, da bi izpodrinila upliv duhovstva pri prvotnih volitvah. To je pa te2ko, ker dithovstvo je pokazalo pri vsaki priliki, da ima srce za ubogega kmeta in obrt-nika; a posestniki in gospodje v Furlaniji so po-gosfco pozabili, da iniata bogatin in ubogec istega o6e-ta Adama. Kot kandidat narodno liberalne italijanske I stranke iinenoval se je Rudolf grof Pace, brat onega I Pacej'9., ki je bil defceln' glavar goriSki. Ako bi bila brata ne le po krvi, ampak tudi po lastnostih, ki di- 1 dijo po8lanca, te2ko da bi kdo ugovarjal tej kandi-daturi, ali o sicer postenem grofu Rudolfu se ne ve I kaj navesti, kar bi ga priporocalo za dr^avno poslan- I stvo. Da se ga je „Unione" oklenila, mu je bolj v ] zaviro ^ nego v pornoS do zmage. Neki ustavoverni ) uemSki krogi bi menda radi videli nekega kneza, ki ima na GoriSkem posestva, kot poslanca za veliko | posestvb; ali ti krogi niso Se Bpri5ali, da delajo v soglasji z grofom Taaffejem, ki je obe^al, da izvrfii Sloveneem narodno ravnopravnost. Knczje ime ne 1 zadostuje, ako ni zdvu&eno s knezjimi dejanji; narod potrebuje dejanj in ne imen. Knez nam uze kot tak, ako ima znanje na Dunaji, lahko pomaga, fie ho^e; zakaj bi nam odvzel mesto, katero lahko kdo drugi zasede, ki bi nam sicer mocda ne mogel tako zdatno pomagati, Ke zdi se, da bi se dali llovend ogieti za kaeza. Imenoval se je drug kandidat, izobrazen, hvale in casti vreden, katoliiki mo^, grof Attems, Morebit'., da s tem bi ne bilo le Slovencem ustreze-no, ampak tudi srednji stranki, ki Zeli razumnega moza, pa mirnega znacaja. Grof Attems bi nam ne bil nasproten in ima potrebno znanje. Na to se je govorilo o volitvah v obeinski zastop, ki se bodo vr§ile ta mesec, pri katerih bo stvar razmeroma te-gavnejSa, ker tn se vrti uze od nekdaj isto kolo, ka» teremu se ne da tako lahko naenkrat drug tir, Ali zafieti je treba tudi tukaj, ako hofiemo priti kedaj do zmage. Tlada menda ne postavi oflcijelnih kandidatov za obctnski zastop; njeno mnenje se najlaze spozna iz vedenja Rittoijeve stranke. Zanimivo jo bilo pripovedovanje nekega gospo-da o pape^i Gregorji vn,, ki je umrl pred 800 leti, in o prizadevauji svetaih in duhovshih dostojanstve-nikov v Gorici v preteklem stoletji, ki so skulali znanstvono opravWiti tedanji vladni ukaz ghM zivoto* pisa Gregorija VII, Najbrto bo katolilko drultvo Kraznovalo 8. stolotnico smrti toga volikoga pape^a. led takimi pogovori pre§el je fcas in daljia govora, ki sta bila odlofiena za ta dan, sta seodloiila. Okolo tfoli cetrtij na poldan razila se je druzba. Tu se je zopet pokazalo, da na katoliiki podlagi sedijo mirni drug pridrugem: Slovonec, Italijan, Ncmoc, Francoz in Spaujol. Naj poka^e pa katero drugoj druStvo take uspehe, ako more. PraviSna podlaga vede do miru in sprave, ki je potrebna, ako hocemo srefino 2iveti. Bunkanje, suvanje, nasilstvo, preupivanje, zvija^a diSi nekaterim ko med in sladcica; a mi jih za to ne zavidamo. Mirno delo je najkrepkejse delo, Odbor druStva »Sloga" bo imel prihodnji ponedeljek sejo, v kateri se bo pogovarjal zaradi bo-doSih volitev v drzuvni zbor. Prav bi bilo, da bi vzel odbor tudi pra§anje o jezikovni ravnopravnosti na Goriikem v svoje roke in da bi poslal peticijo visokeniu c. k. kupSijskemu ministerstvu, naj ukaze, da se z ozirom na § 19. osnovnih postav napravijo na c. k. goriski poSti napisi v obeh dezelnih jezikih, ker sluii ta urad nepoBredno prebivalstvu obeh naro-dnostij, in ne samo Italijanom. Slovence zali to, ko vidijo, kako se prezirajo tarn, kjer jim postava dolo-Luje pravice. Kupfiijski minister nam je bil naklonjen uie takrat, ko je sluzboval v Gorici kot okrajni glavar, in zato menimo, da tudi zdaj nam ne bo nasproten. Eer se pri nizjih uradih tako malo ozirajo na nase pohlevne prognje, obrnimo se na visje, od tarn morda prej dobimo, kar nam je obecano in za-gotovljeno. „Unioneu, narodno politicno drustvo italijansko v Gorici, postavilo je pri svojem shodu v Korminu preteklo nedeljo, 26. t. m., kot kandidate za drzavni zbor naslednje gospode: Franca grofa Coroninija, in-zenirja dr. Vicentinija in Rudolfa grofa Pace-ja» Pfvi je odloLen za mesta in trge, drugi za kmecke obLi-ne v gradiSkem okraji, tretji za veliko posestvo, ako kaj ne premenijo. Coroninija torej niso mogli izpu-stiti, dasi so o novem letu nekako 2ugali. Nameravajo zaupati mu zastopnistvo, fie tudi jim ni dal na zna-no interpelacijo takega odgovora, kakor bi ga zeleli. MCorriere" trdi odlo6no, da grof Coronini bi bil imenoval feudalce in klerikalce v oni aestavi, katero smo zadnji'5 oraenili, in se nekako huduje, 6e§ da smo dvomili nad resnicoljubnostjo onih „cittadi-nov* (mescanov), ki so bili Sll na pogovor k gospodu grofu. Ako hofie flCorr*. na vsak na6in imeti, [da je grof tako govoril, naj bo, nimamo ni8 zoper to; ali 8 tem vender ni §e re5eno, kak pomen imajo one besede v Goroninijevih ustih, ali jih je rabil v pO? menu deputatov ali v kakem drugem posebnem po-menu. la vender na pomenu ja vse leiefie, kajti zu-nanji glas ne velja nic* brez doloSen^a pomena.— „Corriere" se tudi jezi nad italijansko duhovacmo, 6es da se draft s^ Slovenci • nam pa je znano, da ne samo duhovstvo, ampak tudi drugi miroljubni Itali-jani se druzijo z nami, oni namre6, ki niso tega pre- . prii$anja, da so svojo italijansko narodnost zatajili, ako so priznali, da tudi druge naiodnosii so od Boga in da tudi drugim gredo pravice. Ti poStenjaki se dr26 kr§can8kega nafiela, da smo vsi bratje med seboj, da ni razlocka med Grkom in Skytom, omikancem in barbarom. Nekateri Italijani druge vrste pa 6islajo le to, kar je italijansko, in zanidujejo to, kar diSi po slovenSCini. Taka gospoda ima poganskiv pojem o na-rodnosti in ne dela italijanskemu narodu posebne dasti. Veteransko druStvo goriSko bo imelo pri-hodnjo nedeljo, 3. t. m., ob 10. uri predpoludue svoj letoSnji obCni zbor v dvorani }gostilne wPri po§tift za Mesnicami (Via Morel!i) h. §i 48. Na dnevnem redtt je letno porofiilo odborovo, letni raCun, dopolnilne volitve in porofiilo o podpornem drugtvu, ki naj bi se ustanovilo v okolisi c. k. okrajnega glavarstva gradiskega. Iz letnega raSuna posneli smo nasleduje po-datke: Dohodki: v dnnarnici 31. decembra 1883 gl. 2021.061/*; prejetih letnin in pristojbin za pra-vila gl. 1368.40; prostovoljui doneski gl, S49.4&; povraSila predplac'gl. 41.63; razni dohodki gl. 80.80; obresti od ualozenih glavnic gl. 820,76; vsi dohodki gl. 4105.731/,. Ako se primerijo se stroSki g. 1507.14%; ostane v denarnici konec decembra 1684: gl. 2598.59, Denainica je imel a z 31. decembrom 1884 : ndoLe« nih glavnic pri goriski hrauihiici 2200 gl.; dr^avnih obligacij papime rente po kurzni vrednosti gl. 244.20, gotovine gl. 15439; vkup 2698gl, 59 kr. Stroski: podpore gl. 288.40; pogrebni stroski gl, 112.60; na-roCnina in selom gl. 72.55; tiskovine gl, 7.60; pisne priprave gl. 77,04; bukvovezu gl, 1.95; plaCazapis-na dela gl. 62,40; drufitvenemu pisarju gl. 135,50; diplotni in njih izdelanje gl. 83,05; pestnina, vozni-ua, po§tne marke, dopisntce, poiine nakaznice, tele-giami itd. gl. 100,99%; vozuikotu plafie gl. 78; mo-bilje (higna oprava) gl. 1.30; pifarnica, svocava, kur-java, Oja gl. 76.40; drufitveui sluga gl. 53; drust-vene slavnosti gl. 132.12:, olepsava gl. 1,80; rogovi (trombe) gl. 18,52; narofnioa za dasnike in odtisi gl. 14.25; drustvena godba gl, 70; predplace proti povrnCilu gl. 25.05; razni atro&ki gl, 99.53; vkup j gl. 1507.141/«. Vidi m iz tega racuna, da patrijotifino drultvo dobro napreduje. Naj bi se tudi So dalje le* po razovitalo 1 &elezno ograjo nnredijo okolo racatnega vrta goiiSkt'ga, ki se bo Lez no6 zapirala. To je pametno, kajti v poletnem Casu sluii mestni vrt kot preoocl* §6e ljudem, na katere mesto ni mislilo, ko je gradilo to koristno napravo. Ob enem naj bi napravili fikopce maLkam, ki hodijo pouoft v mestni vrt tide lovit. TiC mirno spi, a macka se tilio priplazi in zaduSi drobnegapevca. Umrla sta: K r a g e 1 j Anton, duhovnik v po-koji, rojen na Selih pri Volcah leta 1824, uLe blizu 20 let v goriski bolniSnici usmiljenih bratov radi dusae bolezni, in M a r i n i c Stefan, vikar v Podgori za pljueno vnetico, rojen leta 1815 v Vrhovlji v Br-dih. BTaj v miru po&vata in dobra dela naj ju sprem-ljajo v ve^nost. — Eomaj se v jeseni, ko dobijo slu2be mladi maSniki, napolnijo nafpotrebnejSe slu2be, uXe za5nejo odmirati ne le slabotni duhovniki, ampak tudi taki, katerim bi clovek Stel §e muogo let, in mesta ostajejo potem prazoa. Tudi 5c. gospoda vikarj a v Medani in na Gorenj emp^olji sta bila moLno bolna, ali zdaj sta v&e zunaj hevarnosti. Bog nam ju ohrani. Qorica ima listov prav kakor glavno mesto kake dezele. Dr. Mahnic' izdaje „F o 1 i u m p e r i o-dicum" v latinskem jeziku, (v katerem razlaga na-cela zdrave otroske odgoje. G. Velicogna izdaje italijanske „Atti e Memorio", kmetijski list, ki opi-suje delovanje c. k. kmetijske druzbe goriSke in drugo. G. Ant. Klobuiar izdaje slovenski nGo8podarski LiBt", ki u6i slovenskega kmeta njegova opravila. ffC o r r i e r e* siplje iz Sirokega rokava prepir med sloveusko in italijansko prebivalstvo goriskega mesta in degele. BL'Eco del Litorale* naznanja cer-kvene slovesnosti in prinasa politiine <51anke. „S o 6|aa se bori na vse straci za narodovo blaginjo y gmot-nem in duSnem oziru. „F r e c c i a" razveseljuje po-uli6no obeui8tvo ter kaie stopinjo omike, s katero se ponasajo nekateri zaatopniki italijanskih narodnih pra»« vic(?)."Bekel bi, da tega bo dovolj; pa ni Se. Splo-8no govori se po meatu, da v kratkem zadne izhajati nov politic ni list t italijanskem jeziku. Vbo je radovedno, kake barve bo ta list, ko imajo Italijani uze tri politicna glasila. Ako ne bo novi list le pn-tiklina kakemu nie obstojeiiemu, moral se bo drzati nekake srednje poti med ^Corrierom* in »Econi* in bo tako izrazal nazore onih meSc'anov, katerim je BEcott v nekaterih reJSeh premol«e6, BCorrierea pa pregla-sen, brezoziren in dra21jiv, kar ni dobro v mestu in dezeli z meSanim prebivalstvom. Pravijo, da list lzide u2e prihodnji tedon, torej poSakajmo, da nam sain pove, kaj ho6e. .x Ravnopravnost na c. k, pcSti iN^orioi Kakor zhano, je napis nad glavnim vhodom e. k, poite v Gorici samo nemsko-italijanski. Zdaj pa so se I postavili pri vsakem oddelku zopet novi napisi s pozla- eenmri dikami tadi samo v nemSkem in italijanskem jeaiku. Slovenee. zvesia drzavljan, kateii ne tazume drngeg*. nego svoj poSteni materni jezik, mora. proseL Ypralati, kje ma je denar. prejeti afi oddati, in prav tako, kje ima piama oddati ali prejetir ker ne vidi nobenega kasala t svojem jeziku. .Soda" je pa* prav pisafe, da atojimo pc 5a stem letu na slabsem z rar-nopravnostio nego proj. Hvala lepa ** tako ravno-pravnoat. lalostno, da zvosti Slovenes je le y kritic-nih caaih apoStovan. J- lLbputet$rstoo po^jedelstva, dovobJo je za leto 1885 v prospeh kmetijskega na'daljfr-Yainega pouka na Primorakem 2000 gLLansko l«to bilo je v ta namen dovoljenih le 1500 gl,, pred-lanakim pa »amo 1000 gl Dalje je dovolilo mini-sferttvo 500 gl. sa kmetijaki tecaj sa ljudake udite-ije, kateri bi ae imel vreiti meaeea septembra t. 1. x» deielni kmetijaki Soli v Gorici, io konetao ?50 gl c kr. kmetyskemu druitvu za draitvena caanika. Iipiti ttfnteMake sposobnosti vriili so se v Gorici sa nditelje aid 13. aprila, sa utiteijico od 20, aprila naprej. lamed u&teljev se je oglaaH sa akuinjo tamo eden, g. Anton Rudes v Gorici, ki je dobil tpricevalo 2. reda sa ljudske i^le. Slovenskih uciteljic j sti ae oglasili dve sa ljudske sole, katerih cna, g.tfna | Ana Bonei iz Koborida, sedaj uciteljtca v Bolci, j je dobila sprictfvalo 1. reda (s odliko). Izmed 4 j italijanakih in 2 nemskih isprasank, so dobile 4 spri-Savalo 2. reda, 2 pa aprieevalo 3. reda. Skusujo za mea^anake Sole delati dve italijanski uciteljici, ki sku-iuje nisti se dovr&Ii. Za sliko sv. Oirila in Metoda. ki se ua-pravi v Biljanskj zupnijski cerkvi, so dalje darovali: Vincenc Tomanin, zupnik v Fojani, 3 gk; Ferdinand Tomasic, vikar v Kozani, 1 gl.; Jozef Sviligoj iz Draovka 20 kr.; Eatarina Zorzut iz Biljane 50 kr.; Janez Jerraan iz Biljane 50 kr., Jozef Sviligoj iz Dr-novka 1 gl.: Frani1* Jakoncic iz Slovrecca 1 gl.; Anton Simftc iz Dobrovega 1 gl.; TtchS Jozef iz Biljane 50 kr.; Anton pi. Reja iz Kozane 2 gl.; Ma-rija Veluicik 20 kr.; Janez Markocic iz Draovka 20 kr.; Terezija Zalatel iz Biljane 30 kr.; Marija Marinic, oskrbnica v Gradn na Dobtovem, 1 gl. ;.N. N. y Girknem 1 gl.; Ludovik Humar, kaplan v Sti-jaku, 2 gl.; Henrik Leban, ucitelj v Plaveh, 2 gl.; Janez Gabrijel&c iz Biljane 20 kr.; neimenovani Fo-janci skupaj 2 gl.; Miha Zamar iz Fojane 1 gl.; Janes Bavcon iz Fojane 1 gl.; Marija Polenci6 iz Fojane 1 gl.; France Zucchiatti iz Medane 1 gl.; Janez pi Onestis iz Neblega 50 kr.; Mikulin Anton is Zalibrega 1 gl.; PrineiS Stefan iz Yipolz" 1 gl.; Strehar Anton 1 gU; Jozef Reja iz Yipolz' 1 gl.; neimenovani iz Vipolz sknpaj 3 gh j Jozef Simcic iz Kozane 1 gl.; neimenovani iz Kozane sknpaj 2 gl. 471/, kr.; sknpaj 34 gl 57*/, kr. Vsota L, II. in HI. izkaza sknpaj znaia: 101 gl. 57 % kr. Dopolxtilne volitve za mestno starasinstvo Ijobljansko vrSile so se po veliki noci in so izpale v.ae v narodnem snuslu. Nemci in namSkutarji se vo-litev niso udelezili ter krepko ndribajo po krivici, ki se jlm baje godi. Zakaj niso priSli, da bi se vi-delo, koliko jib je in kaj jim gre ? ce so prej gospo-dpvali, ko so mo