ZOS. Številko.
V Ljubljani, v soboto, 6. septembra 1913.
XLV1. leto.
m
.Slovenski Narod- velja v Ljubljani na dom dostavljen:
<xelo leto .••••«• K 24-—
pol leta . • . 12*—
četrt leta   #~;« • . 6*—
na mesec   •••••• .  2*—
v upravništvu prejeman: celo leto.  . . . t . .  K 22 —
pol leta ... .     . .   . 11*—
četrt leta ■ . • V, • • • 5*50 na mesec   • . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer lzvzemšl nedelje ta praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari.
———  Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 88.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto....... K 25'—
pol leta . 13-—
Četrt leta    . . •• • 650
na mesec   •••••« • 2*30
celo leto ...        . . K 30--*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nlioa it 5, telefon št 85.
Za svobodni tisk.
Gospodarski in politični nsrvoj našega časa je predrugačil vse razmere in je zapodil med staro šaro tudi tiste avtoritete, ki so stoletja vladale nad narodi in jim ukazovale, ka-ko morajo živeti in trpeti in kaj smejo misliti in hoteti. Te avtoritete, ki svoje moči niso zajemale iz ljudskega zaupanja, niti iz gospodarske sile, sicer še niso izumrle, ponekod igrajo celo še veliko vlogo, toda vsa njihova veljava sloni na trhleni podlagi. Moč je prešla v roke ljudskih mas, ki jo izvršujejo po organizacijah velikega, sloga in na te organizacije se opirajo tisti mogočni posamezniki, ki vladajo dandanes, če ne še države same, pa njihovo prebivalstvo. Ti novi kralji — pomisliti je treba le na voditelje velikih premogarskih in železniških družb, parobrodnih podjetij in bank, ki vodijo na tisoče in tisoče delavcev in uradnikov in razpolagajo z ogromnimi milijoni, dalje na velike politične in socijalne stranke itd. — imajo večjo moč, kakor so jo kdaj imele največje avtoritete, a ta njihova moč je omejena in je odvisna od zaupanja mas, od zaupanja tistih, ki so jih sebi postavili na čelo.
Cerkvena avtoriteta gine, kakor sneg, če posije nanj toplo soince. Vpliv cerkvenih funkcijonarjev pada celo v deželah agrarnega proletarijata, kakor na Slovenskem, kaj šele v deželah z modernim gospodarstvom. Volja cerkvenega uradnika je morda še povelje za ubogo paro, ki se ji pravi — slovenski kmetic, a sicer že ne šteje dosti ali celo nič.
Na mesto volje avtoritet je stopila volja mase. ki je disciplinirana v oiganizacijah in ki svoje zahteve izraža po zaupnikih teh organizacij. To vidimo v vseh modernih državah in pojavlja se tudi pri nas. Klerikalna stranka je že davno spoznala, da je vpliv cerkvenih avtoritet minljiv in da ga bodo valovi življenja sčasoma odnesli. Te ostanke svoje avtoritete izkorišča sicer z vso brezobzirnostjo in se ima temu v prvi vrsti zahvaliti za svoje uspehe, toda že davno je začela računati s tem, da se mora prilagoditi novim razmeram in ustvariti primerno nadomestilo za vpliv cerkvenih avtoritet.
To nadomestilo je organizacija. Priznati se mora, da so se klerikalci veliko trudili, da bi ustvarili krepko organizacijo, ki naj mase ljudstva priklene na duhovščino. Ustanovili so nebroj takih organizacij: gospodarskih, političnih, socijalnih in cerkvenih in izobraževalnih, da bi trdno zamrežili ljudske mase in v njih ustvarili kolektivno voljo, kakor jim je potrebna za njihove namene. Če te organizacije ne uspevajo tako, kakor so snovatelji pričakovali, ni to krivda organizacij samih, nego razmer in posameznih oseb. Ideja sama je bila vsekako prava.
Med najmogočnejša in najizdat-nejša sredstva, ustvarjati v ljudskih masah enotno voljo, spada vsekako časopisje. Nobena organizacija na svetu ni tako močna in tako dobra, da bi mogla vsak dan o vsakem ] vprašanju vsakega posameznega j čiana podučiti in mu vcepiti naziranja s dotične stranke. časopisje je močnejše kakor so vse organizacije. Časopisje stopa dan na dan pred mase in jih uči in navaja k spoznavanju dogodkov ter paralizira vplive voditeljev in agitatorjev. Ne shodi, ne društvena zborovanja, ne cerkveni govori ne morejo tako vplivati na ljudske mase in na njih mnenje, kakor časopisje, in čim bolj je kak časopis razširjen, čim več ljudem pride v roke, tem večja je njegova moč.
Klerikalizem pozna moč časopisja bolje kakor kdorkoli drugi. Tiskarska umetnost je bila tista sila, ki je preobrazila ves svet. Še danes bi vladala nad svetom tema klerikalizma in vse naše gospodarske, kulturne in socijalne razmere bi bile še srednjeveške, da ni tisk raznesel nove ideje in ugladil pot vsemu napredku ter svetil narodom skozi noč življenja v nove razmere. In kdo ve, kako bi se še danes razvile razmere, če bi ne bilo časopisja.
Veliko svetovno časopije ni klerikalno. Zaman se mednarodni klerikalizem trudi, da bi temu časopisju izpodkopal tla in mu usivaril kaj enakovrednega.
Vsi taki poskusi so se Še izjalovili, na Nemškem kakor na francoskem in na Italijanskem ter tudi v Avstriji.
Kakor v vseh drugih deželah in državah s katoliškim prebivalstvom,
se trudi klerikalizem tudi pri nas Slovencih, da bi izpodrinil in ubil vse časopisje, ki ne služi njegovim namenom, in zadušil vso literaturo, ki ne pospešuje klerikalnih ciljev. To prizadevanje je navsezadnje umljivo. Klerikalci hočejo imeti slovenski narod na verigi in ker je pri tem odločilno mišljenje mas, hočejo vse odstraniti, kar bi moglo v protiklerikal-nem zmislu vplivati na te mase. Zelja klerikalcev je, naj izve ljudstvo samo to, kar je klerikalizmu v prid, naj vsako zadevo presoja tako, kakor to kaže klerikalizmu, naj ne sliši in ne verjame ničesar, kar bi znalo omajati njegovo zaupanje v klerikalizem, in je napotiti, da pri katerikoli stvari drugače ravna, kakor želi klerikalizem.
Zavarovati voljo ljudskih mas pred vsakim zunanjim vplivom, to je velika naloga, ki si jo je postavil klerikalizem. Kdor je pridobljen za klerikalno stvar, naj ne bo izpostavljen nobenemu tujemu vplivu, tudi ne vplivu — resnice. Le tako upa klerikalizem, da vzdrži ljudstvo v svojih organizacijah in v duševni odvisnosti.
Klerikalci poskušajo ta namen doseči na dvojen način: Na eni strani ustvarjajo vse mogoče časopise, toliko, da ljudje že ne morejo več citati in jih vsiljujejo na vse načine, na drugi strani pa agitirajo uprav besno zoper vse neklerikalno časopisje in napenjajo vse sile, da bi je kar mogoče izpodrinili ali uničili. S svojim časopisjem razširjajo krive nazore in napačne pojme, spravljajo ljudi z zavijanji, z lažmi in obrekovanji v zmoto, z agitacijo proti svobodnemu časopisju pa skrbe, da se ljudstvo ne more podučiti o naziranju in mnenju nasprotnikov in da ne more izvedeti resnice. Tako naj se ohrani kolektivna volja med ljudmi, ki so zašli v klerikalne organizacije, taka volja, ka-koršno žele klerikalni voditelji, da se ohranijo na krmilu. So narodi na svetu, ki molijo svete opice — in na to stopnjo bi klerikalci radi pripravili tudi slovensko ljudstvo s tem, da mu zabarikadirajo vsa okna in mu ne puste pogledati v svet, misliti z irstno glavo in o vsaki stvari soditi ro lastnem razumu. Ljudstvo ne sme imeti svoje sodbe in svoje volje — zato tudi ne sme vedeti, kaj se po
svetu godi, kaj počenjajo njegovi voditelji in kaj pravijo njihovi nasprotniki.^
2e leta traja cerkvena agitacija za klerikalno časopisje in zoper svobodno časopisje. S silo in brutalnostjo delajo klerikalci in hujskanje zoper napredno časopisje v pastirskih pismih in na prižnicah presega v^e meje. Zdaj smo na katoliškem shodu zopet slišali to pesem, da ni ničesar važnejšega kakor časopisje, da je treba za klerikalno časopisje vse žrtvovati, čas, denar in delo in da je ves klerikalizem na Slovenskem odvisen od tega, kako se razširi klerikalno časopisje in kak vpliv zadobi na ljudstvo.
Kar je klerikalcem mogoče, store vse za svoje časopisje in za svojo literaturo. Agitacija je velikanska, denarna in druga podpora nič manjša in če klerikalno časopisje vzlic temu še ni postalo to, kar bi naj bilo 10 klerikalnih intencijah, je pač vzrok samo ta, da se je velik del našega naroda že osvobodil klerikalnega jerobstva, da hoče samostojno misliti in soditi in se ne da slepo voditi.
Cilj klerikalne agitacije je, da ne bo le vsaka hiša, nego vsak, kdor zna čitati, naročen na klerikalni časopis. Število naročnikov, ki jih imajo klerikalni ljudski listi, kaže najbolje, kako neutrudna je klerikalna agitacija.
Naj bi vehementna zaletavanja v neodvisno časopisje na letošnjem katoliškem shodu opozorila vso napredno javnost na važnost naprednega časopisja in napredne literature. Ljudsko voljo se da za napredno stvar pridobiti samo potom časopisja. Če bi se napredna javnost postavila na stališče: ne le vsaka hiša, vsak kdor zna citati, bodi naročen na kak napredni- list, bi se razmere kmalu popolnoma premenile. Nekdanji francoski ministrski predsednik Georges Clemenceau je pred nekaj leti priobčil v dunajski »Neue Freie Presse« članek o vzrokih, zakaj so francoski radikalci klerikalizem tako lahko, tako hitro in tako temeljito uničili. Bistvo njegovih misli je bilo: Francija je imela klerikalno vlado in vsa moč je bila v rokah duhovščine. Svobodno časopisje je vse izpodkopalo.   Časopisi in knjige ■ so
tekom dvajsetih let podkopali duhovščini ves politični in družabni Vpliv*, izpodbili tradicijonalno uaa-uost ljudstva, odprli ljudstvu oči, in ko je udarila prava ura, se Je ves klerikalizem kar pogreznil, kakor da je.bil z enim mahom ubit. Časopisje in literatura sta izvršila največje preobrate na svetu; provzročila sta veliko revolucijo, pregnala angleškega kralja Jakoba II. in s tem ustvarila podlago svetovni vladi Angleške, ustvarila sta združeno Italijo in združeno Nemčijo in zdaj pripravljata tla novi uredbi svetovnih socijalnih razmer. Stranke, ki ne znajo ceniti časopisja in literature, ki ne store vse, kar je v človeških močeh, da razširijo svoje časopisje in mu pomagajo do čim večje veljave, take stranke so inferijorne in nimajo nobene bodočnosti.
Tako je pisal Georges Clemenceau. Naj bi slovenski naprednjaki teh njegovih besed nikdar ne pozabili. _
Sprememba v deželnem dvorcu.
Takoj po porotni obravnavi o »Glavni«, sem napravil naslednjo vlogo:
»Visoko c. kr. deželno sodišče v Ljubjjani.
Iz »Slovenca« z dne 10. junija 1911 št. 132. sem izvedel, da se je po mojem pričanju pred porotniki dne 9. junija 1911 prebrala še izjava deželnega glavarja pl. Šukljeta m dr. Lampeta, v kateri skušata ovreči mojo izpoved, ki se tiče nakupa mojih vodnih projektov in me stavita v luč, kakor da bi jaz pod prisego neresnico govoril. Zato izjavim: Jaz vztrajam pri svoji izpovedi, ker je ista popolnoma resnična in sem pripravljen na to še enkrat prrseči. — Omenjeni dogovor sem deloma že v svojih vlogah na deželni odbor z dne 3. julija, 4. decembra 1909 in 1. decembra 1910 označil, ker pa deželni odbor dotične moje trditve ni nikdar zavrnil, je moral tudi vedeti, da ta dogovor res obstoji. Nadalje tudi protestiram proti izrazoma »psihopat«, »prifrknjen«, ki sta padla glede
LISTEK.
L u i g i C a 1 c o.
Pred nedavnim časom sedel sem V prijateljski družbi v gostilni. Pogovor se nam je vrtel okrog raznih dnevnih vprašanj, tičočih se svetovne politike in naše ožje domovine. Končno smo pa prišli na razne, bolj nenavadne stvari.
Pogovor se nam je namreč zasukal na svetnike naše katoliške cerkve, njihove poklice in narodno pripadnost. Čudili smo se, da je naša cerkev izbirala doslej svetnike skoro dosledno le iz boljših stanov, ker med potrjenimi svetniki silno prevladujejo razni cerkveni in posvetni mogotci, dočim je kmetski, delavski in druge nižje stanove očividno prezirala in prikrajševala. Še bolj smo se pa zgražali nad dejstvom, da na primer narod trpinov, naš mili slovenski narod, med svetniki nima prav nobenega zastopnika, čeprav se odlikuje naš narod po svoji globoki vernosti, po svoji vzorni ponižnosti in po neumornem izvrševanju krščanskih del usmiljenja. Pri tem je padla marsikatera pikra beseda, da se dela namreč kakor pri stanovih tako tudi pri narodih krivična razlika med mogočnimi in malimi narodi .. *
Ko sem odhajal iz gostilne, rojile so mi še vedno po glavi misli na to krivično razlikovanje med stanovi in narodi in s temi mislimi sem se podal tudi k počitku.
Ponoči sem pa imel čudne, zelo čudne sanje, ki morebiti zaslužijo, da jih odkrijem javnosti.
Plezal in sopihal, sopihal in plezal sem med silnimi pečinami po ozki, skoro navpični stezici, katere ni hotelo biti nikdar konca, dasi mi je pot curkoma lil raz razgreto čelo.
Po večurnem naporu zagledal sem pred seboj naenkrat mogočna vrata, ki so mi zapirala nadaljno pot. Kaj hočem sedaj storiti, sem premišljeval. Končno sem se ojunačil in potrkal ponižno na mogočna vrata.
Pri vratih se je odprla naenkrat linica, skozi linico je puhnil tobakov dim, za dimom se pa prikazala s čepico pokrita glava starega moža, ki me je prijazno ogovoril, kaj hočem in kdo sem.
Na moj pohlevni pozdrav in odgovor, da sem Slovenec in da bi rad prišel skozi vrata, je starček puhnil nov oblak dima skozi linico in vrata so se pred menoj odprla na stežaj.
»Tako, tako, Slovenec si«, omenil je prijazno in v globokem basu vratar in nekoliko pošlatal za svojo čepico. »Slovencem pa prav radi odpiramo naša vrata in jih sprejemamo z odprtimi rokami. Oprosti samo, da se ti bolj ne odkrijem — toda bojim se vražjega prepiha in nje-
govega neprijetnega spremstva, nahoda, kašlja in drugih, čisto nepotrebnih prikazni, samih sovražnikov moje ljube pipice. Kaj bi pa rad. pri nas? Toda, kako neumno vprašujem. Gotovo niti ne veš, kje si sedaj! Kaj ne? No, ti bodem pa povedal, samo ustrašiti se ne smeš. Veš torej, kje si? Ti si v presvetih nebesih, jaz sem pa sv. Peter, stalno nameščeni nebeški vratar. Le stopi notri, bova še marsikatero sprožila, ker imam danes slučajno prav mnogo časa.«
Ubogal sem zgovornega starčka, ki je bil ves obdan od dima, in vstopil skozi nebeška vrata. Komaj sem pa prestopil prag nebeških vrat, obstal sem kakor okamenel, ker me je prevzel čarobni sijaj, ki so ga zazrle moje oči znotraj nebeških vrat. Šele mogočen puh dima iz vratarje-ve pipe me je vzdramil. Ko sem pa pogledal v svojega buditelja, sem videl, da se prav dobrovoljno smeje mojim začudenim očem.
»Kaj ne, da je lepo pri nas,« omenil je dobrohotno, »malo lepše kot pri vas doli v naši ubogi in malo rodovitni slovenski deželi. Pa se boš že privadil in sčasoma se ti bode pri nas še prav dopadlo. Sedaj mi pa povej, kaj te je prignalo k nam gori.«
Prijazne besede zgovornega nebeškega starčka so vdihnile pogum v mojo plašno dušo in začel sem mu tako-le govoriti:
»Prečastiti, presvitli in * premi-lostni gospod nebeški vratar in prvi dostojanstvenik —«
Tu me je pa že prekinil nebeški vratar precej ozlovoljen: »Pusti me na miru s takimi nečimernimi in bedastimi besedami in naslovi ter si zapomni, da pri nas ni nobenega »prečastitega, presvitlega, premi-lostnega« in drugih podobnih zverin, ker smo jih vse že zdavnaj spravili na gorko in tje, kjer vihti svoje goreče žezlo sam Lucifer. Pri nas smo sami enakopravni nebeščani,le nekaterim je bog oče podelil častni naslov svetnikov, ki so ga pa morali še za svojega življenja na zemlji pošteno zaslužiti z dobrimi deli za svoje bližnjike in za svoj rod. Toda ta naslov je le častnega značaja in ne nudi nobenih predpravic. Tudi si zapomni, da se v nebesih vse počez tikamo. Počakaj malo, pa ti bom razkazal malo naše nebeško kraljestvo. Le pipo si bom še nabasal, potem bova pa stopila malo po nebesih.«
Sv. Peter si je natlačil pipo, zaklenil dobro nebeška vrata in potem sva krenila po nebeških livadah, katerih lepota je bila nepopisna. Ko sva tako počasi korakala, me je moj spremljevalec naenkrat odrinil z glavne ceste na stransko pot. Ko sem ga malo začudeno pogledal, mi je pa rekel:
»Vidiš, tam le prihaja Anton Aškerc, ki je pa videti danes nekam sitne volje, zato se mu rajši izognem. Mož je v svojem srcu sicer največja dobričina, a kadar ga primejo njegove muhe, ni dobro ž njim zobati češenj. To je skusil zadnjič dr. France Prešeren, ko je spustil malo puši- i
co v njegove pesnitve. Ne vem, kaj bi se bilo tedaj zgodilo, če ne bi bil prišel slučajno zraven Koseški in z vzneseno odo razločil razjarjenega Aškerca in dobrovoljnega Prešerna ter sočasno razgnal na vse vetrove še ostale zastopnike slovenske muze, ki so stiskajoči si useša bežalf, kakor zajci.«
Med takimi prijetnimi razgovori sva se bližala vedno bolj notranjščini svetih nebes. Že prej omamlji-va krasota postajala je vedno večja. Ves očaran sem obstajal na potu, da me je moral moj nebeški spremljevalec večkrat priganjati, da se nisem izgubil v veliki gnječi nebešča-nov, ki so se prerivali po nebeških potih, ulicah in cestah.
Ko sva prišla s #v. Petrom nekoliko iz največje gnječe, spomnil sem se naenkrat svojega zadnjega pogovora na pregrešni zemlji, pocukal svojega spremljevalca za rokav njegove halje in ga boječe vprašal:
»Ljubi sv. Peter, ne zameri mi, če te bom nekaj vprašal.«
»Le ven z besedo, saj beseda ni konj!«
»Ljubi sv. Peter, ali je resnica, da mi Slovenci nimamo nobenega zastopnika med nebeškimi svetniki.«
Grmeč krohot je bil prvi odgovor mojega spremljevalca, drugi pa mal kašelj, ker se mu je dim iz pipe zaletel v sapnik, tretji pa njegove besede:
»O ti preljuba slovenska nedolžnost, kako moreš tako priprosto vprašati. Narod trpinov  naj bi bil
moje osebe pri obravnavi dne 8. ju-dija 1911, kjer se je čitala izjava dn. Lampeta. Prosim slavno c. kr. sodišče, da me vzame proti takemu postopanju od strani deželnega odbora v varstvo in zaščito in povzroči, da se moja zadeva z deželnim odborom mirnim potom čim preje poravna, ker bi drugače utegnile nastati uso-depolne pravde.
Kranj, dne 12. junija 1911.
Na to mojo vlogo sem dobil naslednji odgovor:
(jospod Tomaž Pavšlar,- posestnifc v Kranju.
Na Vašo, v kazenski zadevi proti dr. Hudniku in sodrugom radi hudodelstva goljufije, temu sodišču vposlano vlogo, oziroma izjavo, nanašajočo se na pri porotni razpravi dne 9. junija 1911 prebrano izjavo deželnega glavarja pl. Šukljeta in dr. Lampeta, se Vas obvešča, da se je omenjena Vaša izjava priložila kazenskim spisom k 29/11 ter da to sodišče nima povoda, kaj ukreniti o tej vaši vlogi.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani oddelek VI., dne 27. junija 1911.
Ravno v istem času, ko mi je bil odposlan ta odlok, sem bil še osebno pri gosp. predsedniku deželnega sodišča Elsnerju in ga prosil, naj mi pomaga, da se moja zadeva z deželnim odborom mirnim potom reši. — Rekel mi je, da sodišče ne more prej ničesar ukreniti, predno jaz ne vložim tožbe.
Jaz se takrat za tožbo še nisem mogel odločiti; največ me je oviralo pač to, ker nisem imel potrebnih denarnih sredstev in pa prepričanje, da, če ima dežela resen namen, graditi deželne električne centrale, mora jih graditi na Savi, meni pa izplačati to, v kar je vezana.
Nisem bil malo iznenađen, ko Sem izvedel dva meseca po porotni obravnavi, da dežela gradi električno centralo na Završnici — brez vsakega pravnega dovoljenja.
Pl. Šuklje pravi v svoji brošuri na str. 30.: »Sicer pa je moral deželni odbor pričeti s centralo ob Završnici, ker sicer nihče ne bi več verjel govorom v deželnem zboru in razpravam v deželnem odboru o javnem izkoriščanju vodnih sil na Kranjskem.« Pa ne, da bi jim bila že takrat vlada stopala na prste?
Pravilno bi bilo začeti na Savi, za kar so bile podeljene že pravomoćne koncesije in so imeli že ves elaborat skupaj.
Ker so pa s Savo imeli druge namene in morali še Čakati ugodnega trenotka, so pričeh na Završnici graditi, dobro vedoč, da Završnica Savi ne bo mogla konkurirati. Za tam se jim ni nič smilil deželni denar, pa tudi dr. Lampeta ni skrbelo, kako bo on to drago gradbo zagovarjal proti svoji stranki. Ker sem večkrat ponavljal pri »Glavni«, da bom svoj dolg plačal, me je ista potrpežljivo čakala. Vedno sem Še upal, da se bo moja zadeva z deželo mirnim potom rešila, kar pa seveda ni moglo biti, ker so vztrajno zasledovali svoje lastne špekulacije.
Ker se moja zadeva le ni nikamor ganila, dal sem po svojem zastopniku dne 14. decembra 1911 vlogo, podprto z večjim številom prilog, na deželno predsedstvo. V tej vlogi sem prosil deželno predsedstvo, da bi ono uradno posredovalo med nami, in sicer v Interesu ugleda dežel-
pogubljen in zavržen od našega predobrega nebeškega očeta! Narod, katerega se danes na zemlji od vseh močnejših sosedov in od strani lastne hišne gospodinje tako kruto in neusmiljeno preganja, kakor so preganjali bohotni pogani nas prve kristjane, naj bi bil brez zastopnikov v zboru nebeških svetnikov! Ta bi bila pa lepa, da bi vnebovpijočim krivicam na zemlji še sledila krivica y svetih nebesih. Še prav veliko svetnikov imate Slovenci v nebesih in k najbolj odličnim bova skoro dospela, če stopiš le malo hitreje.«
Puhajoč kakor iz dimnika začel je sv. Peter tako hitro korakati, da sem ga komaj dohajal. Naenkrat se je ustavil, me prijel za roko in mi pokazal skupino nebeščanov, ki so se prijazno menilf med seboj.
»To je že ena skupina slovenskih svetnikov«, šepnil mi je sv. Peter na uho« in to so ravno najodlič-nejši svetniki. Na zemlji so živeli pošteno in vzorno, ljubili iz dna duše svoj uborni narod in njegov mili jezik, a ne samo s ceno besedo, temveč z blagoslovljenimi dejanji. Pritrgo-vali so si od ust, delali neumorno noč in dan in božji blagoslov je bil ž njimi. Nakopičenega bogastva pa niso metali v nenasitno žrelo vedno lačnih bogatinov, ob slovesu iz doline solz so je naklonili največjemu revežu na zemlji, ubogemu in zatiranemu slovenskemu narodu, da bode z njim reševal svojo negodno de-co iz grabežljivih rok roparskega soseda in jo ohranil sebi in svoji bla-
ne oblasti in v interesu deželne uprave, da ne bom primoran se še naprej pritoževati. Končno sem pa omenil v tej prošnji, kakor sledi: »Solite das hohe k. k. Landesprasi-dium auf dieses Einschreiten bis zum Ende d. J. eine amtliche Verfugung nicht treffen, so ersuche ich um so-fortige Vorlage der Eingabe an die hohe k. k. Zentralregierung in Wien.«
Tri dni potem je pa deželno predsedstvo namesto na centralno vlado na Dunaju, to vlogo po c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju meni vrnilo. Dne 21. decembra 1911 sem se podal h gosp. deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Schwarzu. Prosil sem ga še enkrat osebno, da bi deželno predsedstvo uradno posredovalo med nami. — Rekel mi je: »Uradno tega ne morem, pač pa sem pripravljen osebno posredovati med pl. Šukljetom in vami.« — Ko sem se mu zahvalil za njegovo naklonjenost, sem pripomnil: Ekscelenca, to zamore samo uradno iti, ker bi vsako drugače posredovanje bilo brezuspešno. Nato sem se poslovil. Morebiti je ekscelenca baron Sch\varz s pl. Šukljetom v tej zadevi vseeno govoril in je bil pl. Šuklje najbrže pripravljen, urediti stvar med nami, a nasprotovali so mu gotovo drugi vplivi. — Deset dni potem je odstopil.
Dežela Kranjska je pa dobila novega glavarja, mojega nekdanjega prijatelja dr. Ivana Šusteršiča. V svojem nastopnem govoru je poudarjal: »Moja naloga je, da vodim razprave deželne zbornice, varujem njeno čast in ugled ter pravice deželnega zbora in varujem avtonomno dežele.« Na pravice se Je spomnil: samo na dolžnosti je pozabil. Na te dolžnosti sem ga jaz v večkratnih pismih opomnil, a nisem na to dobil nikakega odgovora.
Po nastopu novega glavarja, njih zaveznika, je bilo v hiši Izraelo-vi v Kranju veliko veselje, praznoval se je ta dogodek z gostijami in Šampanjcem, da sta o njih govorila cela Ljubljana in Kranj.
Dežela Kranjska je začela snovati nove projekte na Savi. Dne 17. februarja 1912. je predložila projekt za izrabo vse Save med Kranjem in Medvodami, nakar je bil z razglasom okrajnega glavarstva v Ljubljani od 17. februarja 1912 razpisan ko-misijonalni ogled. To je takozvani tristopnji projekt (Dreistufenpro-jekt). Ne da bi smeli razpolagati z mojima dvema projektoma Zbilje in Jama, je bil ta projekt neizvedljiv, to je tudi pripoznala komisija pri komisijonalni obravnavi c. kr. okr. glavarstva v Ljubljani;
Prvo stopnjo tega projekta tvori Jama, drugo pa Zbilje. Oba ta projekta je dežela od mene kupila in Zbilje že prevzela. Ker samo s tem, da je dežela od mene te projekte že kupila, je zamogla projektirati na mojih koncesijah svoj projekt. Vsaka pravilna kupčija pa zahteva, da se to, kar se kupi, tudi plača. Ker to bi bilo vendar nezaslišano, da bi najuglednejši in najvernejši veljaki in poštenjaki S. L. S., katerim je bilo poverjeno zastopstvo v deželi, avtonomijo dežele izrabili za to, da bi drugim deželanom njih premoženje meni nič, tebi nič jemali. To premoŽenje bi lahko tudi drugam prodali, ker so nneli za to že dovoljenje, to
godoneči materinščini. Le poglej jih, menda jih bodeš spoznal.«
Obrnil sem svoje oči proti skupini svetnikov in zazrl med njimi može in ženo, katerih imena so z zlatimi črkami vklesana v hvaležna srca zatiranih Slovencev.
V sredi med častitljivima starčkoma Viljemom Pollakom in Dr. Franom Košmeljem stala je Ijubez-njiva matrona Marija Vilhar, na desni Viljema Pollaka idealni mladenič Karol Kotnik, poleg njega skromni Ivan Fabjančič in ves ta krog je zaokroževala krepka postava Frana Babica...
Ko sem s strmečimi očmi gledal prijazno se razgovarjajočo skupino slovenskih svetnikov, šepetal mi je na uho nebeški vratar:
»Tu imaš živ dokaz za resnico mojih besedi. Tu zreš na lastne oči slovenske svetnike, ki uživajo največje spoštovanje med svojimi tovariši in mej vsemi nebeščani. Trnje-vo pot do nebes so si ugladili s svojim poštenim in vzglednim življenjem, čast svetništva jim je pa podelil naš predobri nebeški oče v priznanje njihovega največjega dobrega dela, posvedočenega po njihovih oporokah.. .«
V tem hipu sem se vzbudil...
Brez premišljevanja in obotavljanja sem vstal, stopil k svoji pisalni mizi in zaupal svoje čudežne sanje belemu papirju ...
se pravi, sklep deželnega zbora v žepu.
Ker »Glavni« v taidh okoliščinah nisem mogel plačati dolga, le ona izvajala konsekvence. Postavila je čez moje premoženje prisilnega upravitelja, kar je imelo za posledice, da se mi je obrt in trgovina popolnoma uničila. Prosil sem pomoči na ministrsko predsedstvo in pri tej priložnosti naznanil v svoji vlogi z dne 17. marca 1912, za kakšne električne centrale imajo denar, meni pa ne plačajo to, v kar so vezani. Dotični odstavek se glasi:
Nachdem dies der Fall \var und sie sich meine Ideen, Miihlen, Unter-schriften u. s. w. angeeignet haben, sagten sie, sie brauchen jetzt meine Projekte nicht mehr, sie hatten ihre eigenen. Ihr eigenes Projekt ist Završnica, welches sich jetzt im Baue befindet. Ober dieses Projekt haben sich schon vor Jahren die ersten Sachverstandigen Osterreichs senr abfallig ausgesprochen. Der Ausbau meiner Projekte \vare samt der mir zu leistenden Entschadigung viel bil-iigcr und rationeller, als der Ausbau jedes ihrer eigenen Projekte; trotz-dern wird flott gebaut. Aus aliem ent-nehme ich, dass ihnen nicht soviel daran liegt, dem Lande das Geld zu ersparen, als vielmehr mich und meine ganze Familie zu ruinieren. Ta moja vloga pa takrat še ni imela za-željenega uspeha, ker se je delo na Završnici nadaljevalo.
Kakor poroča »Slovenec«, se je dne 31. marca 1912 vršila slavnost na Završnici, ker je bil končan predor, ki bo dovajal Završnico do vrha hriba nad Mostami. Pri tej slav-nosti, ki se je bolj na tihem vršila, je najprvo daroval dr. Lampe sv. mašo v stari gotski cerkvici na »Že-rovnici« v navzočnosti pri podjetju zaposljenih funkcijonarjev. Po sv. maši so se podali vsi udeleženci v rov, kjer so padli zadnji streli. Pri tej priliki je imel dr. Lampe slavnostni govor, iz katerega se razvidi, kako dobro da pozna dr. Lampe samega sebe, ker pravi med drugim: »Prvi nasprotnik je nevednost, proti kateri se borimo s poukom. Časih je nevednost združena z zlobnostjo in tedaj je treba po načelih stare pedagogike nekoliko pritisniti itd.« Proti koncu svojega govora pa vzklikne v proroškem duhu: »Dobro znamenje, da se vrši ta slavnost ravno na cvetno nedeljo. Bodi nam to poroštvo, da dosežemo palrno uspeha.«
Palmo uspeha je že dosegel: En milijon kron potrošenega deželnega denarja in pa v začetku tega meseca od poljedelskega ministrstva telegrafično ustavljeno delo gradbe njegovega projekta na Završnici.
Kmalu, ko sem poslal vlogo na ministrsko predsedstvo, sem se osebno peljal na Dunaj iskat pomoči. V justičnem ministrstvu se mi je reklo, ko sem svojo zadevo pismeno jn ustmeno pojasnil, da na to lahko deželo tožim. Jaz sem se nato takoj za tožbo odločil. Ko sem to povedal svojemu zastopniku in mu podal vse podatke za tožbo, je bil tudi on za to takoj odločen in začel s pripravami. Naznanil sem to, da sem se odločil tožiti tudi pri »Glavni«.
Nato je prišel dr. babnik, kon-cipijent pri dr. Oblaku k mojemu zastopniku, da sta se domenila glede tožbe z deželo. Prišla sta do zaključka, da je najbolje, če »Glavna« toži deželo. Moj zastopnik je vse potrebno uredil in spisal prornemoria, potem pa vse poslal dr. Oblaku, kon-kurznemu upravitelju »Glavne«. Ko pa bi se morala tožba že vložiti, si je pa odbor »Glavne« premislil in meni naznanil, da ne toži dežele. Jaz sem se mnogo trudil, da bi prepričal odbor o svojih pravicah pri deželi, a vse je bilo zastonj. Nihče ni hotel prevzeti odgovornosti za stroške, dasiravno bi bila »Glavna« lahko glede stroškov enake ugodnosti dosegla, kakor jih imam jaz.
Koncem meseca julija 1912. je zboroval deželni zbor. Izvršili so se zopet važni sklepi deželnega zbora na podlagi poročila deželnega odbora, katerih ne morem prezreti.
Poročilo deželnega odbora z dne 23. julija 1912. Deželne hidro-električne naprave.
Sava.
I. Najprvo je omeniti načrt za uporabo vodne sile med Radovljico in Globokim. Deželni odbor je predložil ta načrt c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici in s c. kr. upravo državnih železnic zaprosil vodo-pravnega dovoljenja; komisijska krajevna obravnava dne 27., 28. in 29. septembra 1911. L se je vršila brez vsakega ugovora, koncesija pa še ni izdana.
Da se je komisija izvršila brez kakega ugovora, to je uradna laž. Jaz sem poslal teden pred komisi-jonalno obravnavo svoj pismeni ugovor v priporočenem pismu na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Takoj pa, ko sem čital v »Slovencu« to poročilo, sem z vlogo dne 25. juliia '
1912 naznanil poljedelskemu ministrstvu, da daje deželni odbor lažnjiva poročila deželnemu zboru in sem priložil v dokaz med drugim prepis mojega ugovora na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici.
II. Tomaž Pavšlar je sicer ponudil deželnemu odboru ooe svoji vo-dopravni koncesiji za uporabo Save pri Otočah in pri Bregu, ponudba pa se ni mogla sprejeti, kei se ti koncesiji iz zasebnopravnih razlogov ne dasta izvršiti, ne glede na zahtevano odkupnino, ki bi bila predraga celo za popolnoma urejeno koncesijo.
V tako kratkem odstavku je kopa neresničnosti!
I. Jaz nisem ponudil sam od sebe svojih koncesij, ampak sem bil na to nagovorjen od deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Dalje sem bil vnovič pozvan od deželnega odbora z dopisom z dne 23. septembra 1909, naj nemudoma predložim vse svoje projekte Otoče, Jama in Zbilje.
II. Je moj projekt Zbilje dežela že prevzela, kar je tukaj zamolčano.
III. Sta koncesiji za Otoče in Jamo pravomoćni in ni nikakih zasebno - pravnih razlogov, ki bi ovirali gradbo istih.
IV. Je odkupnina za iste tako nizka, da bi v primeri z Završnico 15,000.000 kron ne bili predragi.
Završnica.
Značilen je tukaj prvi odstavek, ki se glasi: Glede Završnice se je omenila koncesija inženirja Jakoba Tobella že v poročilu XXXII. seje z dne 28. oktobra 1910. 1. Ker je moč Završnice ena »najjačjih« na Gorenjskem, ni smel deželni odbor biti vnemaren za nje pridobitev ter je pregovoril inženirja Tobella, da je proti odškodnini odstopil svoje koncesije.
Moč Završnice je tako velika, da se zamore isto pri normalnem vodnem stanju računati komaj na 850 konjskih sil; draga pa tako, da je vsaka rentabiliteta pri njej popolnoma izključena. In za tako moč so šele morali pregovoriti in mastno plačati inženirja Tobella. Inženir To-bell bi ta svoj projekt nikjer drugod ne bil mogel spraviti v denar. Kje pa je tista koncesija, o kateri poročate? Saj deželni odbor še danes nobene pravomočne koncesije nima.
Take neresnice obešati deželnemu zboru, se pravi iz deželnega zbora in deželne vlade se norčevati.
Kdor se posebno zanima za električne centrale na »Završnici«, naj bere članke, ki jih je pred nekaj časom priobčil »Slovenski Narod« pod imenom Završnica v električni luči.
V debati, ki se je razvila v deželnem zboru dne 24. julija 1912 glede deželnih električnih central, je pa dr. Lampe vse drugače govoril, kakor se glasi poročilo deželnega odbora, ker pravi med drugimi: Sava je preštudirana vsa, glede vseh stopenj so izdelani projekti in čakajo le ugodnega momenta, da se izvrše.
Ćast, komur čast, tukaj moram priznati, da je dr. Lampe vendar enkrat povedal resnico. Kdaj pa ima priti ta ugodni moment? Za deželo vam tega momenta ni treba čakati, ker je dežela od mene projekte že kupila. Torej ste imeli drugo spekulacijo in čakali ugodnega momenta, da se bo polastil Save tisti famozni konzorcij, ki že ves čas preži nanio. Da bi ta ugodni moment preje prišel, ste na vso moč pospeševali, da je »Glavna« meni prodala vsa posestva. Vse to vaše početje se vam ni obneslo, ker se vam je ugodni moment za to že zmuznil. Ne preostale vam drugega, ko ugrizniti v kislo jabolko.
Meseca oktobra je »Glavna« razpisala narok za prodajo mojega posestva. Ker deželni odbor o kakem plačilu ni hotel ničesar vedeti, sem naprosil gospoda državnega poslanca dr. Ravniharja, deželnega poslanca višjesodnega nadsvetnika Višni-karja in odvetnika dr. Šviglja,da smo se šli v deputaciji poklonit gospodu deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Schvvarzu. Predložili smo mu prornemoria, ki ga je sestavil moj zastopnik in pa od mene sestavljen pregled, koliko so moje koncesije na Savi vredne v primeri z Završnico; prosili smo ga, naj on pri deželi izposluje, da mi bo plačala, v kar je vezana, ker mi preti nevarnost, da izgubim vse svoje premoženje. Slednjič mi pa vendar ne bo prc-ostajalo drugega, ko tožiti deželo, kar deželni vladi gotovo ne bo prijetno. — Ekscelenca gospod deželni predsednik nam je obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči, sprejel spise in pripomnil: »Hier muss et-\vas geschehen.« Ko smo še mi čakali na sprejem v predsobi, je prišel že deželni glavar dr. Šusteršič in takoj, ko smo mi odšli, je vstopil on. Jaz sem ves čas težko čakal odločitve; čez tri tedne sem šel vprašat gospoda nadsvetnika Višnikarja, če je on dobil kaj poročila. — Odgovo-
ril mi je, da nič, ter da naj grem osebno k gospodu deželnemu predsedniku. Podal sem se zopet, kakor že tudi pred letom k ekscelenci gosp. deželnemu predsedniku in vprašal, če se imam nadejati kake ugodne rešitve moje prošnje. Med pogovorom mi je rekel, da deželni odbor noče nič vedeti o mojih projektih, da so tudi isti predragi, ter da meni nasproti ni vezan iste prevzeti, zlasti ker ima svoje projekte. Tako so bila vsa moja pota pri deželni vladi brezuspešna.
Konec v prihodnjem članku.
Kranj, 3. septembra 1913.
Tomo Pavšlar.
XX0I11. redna velika skupščina ..Družbe sv. Cirila in Metoda" v LJubljani.
Nekaj številk.
V ponedeljek, dne 8. septe.T»l*ra t. I. se vrši ob 11. dopoldne v Domžalah v »Sokolskem« domu XXVIII. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in  Metoda« v Ljubljani.
Dan poprej ob 7. uri zvečer se vrši po § 2. društvenega zakona v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani zaupno zborovanje, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu vabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo »zglasnice«, ki so jih dobili za veliko skupščino, tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju.
Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da podamo nekoliko številk, ki jih posnamemo iz bilanc in proračunov Družbe, tudi širši javnosti, da se poduče vsi sloji o velikanskem in plo-donosnem delu naše Družbe.
Dohodki leta 1912. znašajo 593.691 K 4 v napram 645.540 K 49 v leta 1911. Prispevale pa so poaruž-nice z udnino, pokroviteljinami, darili in prispevki veselic s Kranjskega 22.770 K 64 v, lani pa 19.792 K 69 v, s Štajerskega 10.954 57 v, lani 13.004 krone 96 v, s Koroškega 621 K 24 v, lani 235 K. Goriška je prispevala skoraj enako kakor lani in sicer 7735 K SI v, Trst pa je padel od 31.0S7 K 84 v na 28.145 K 86 v, zato se je dvignila Istra od 154 K 20 v na 778 K 96 v, tako, da znašajo prispevki v skupni vsoti 71.157 K 08 v, samo zu 1132 K 10 v manj kakor lansko leto. Podpore občin so se dvignue oo 1990 K na 2200 K, podpore posojilnic pa so padle za 100 K na 960 K. Slovenci v Ameriki so darovali lani 3404 K 66 v, letos pa 2809 K 70 v. Razni darovi so dosegli letos višino 12.023 K 65 v. Dohodki iz nabiralnikov pa so se znižali od 13.799 kron 62 v na 12.512 K 44 \, tedaj za 1287 K 16 v. Zbirke časopisov so se dvignile za 950 K 14 v na 4062 K 96 v, izkazali pa so daril: »Slovenski Narod« 3737 kron 85 v, »Narodni List«, Celje, 317 K 11 v, »Jutro« 6 K, »Dan« 2 K. Prodaja vžigalic je padla za 120 K 80 v na 7319 K 20 v, prodaja kave za 800 K na 1000 K, prodaja cigaretnega papirja se je dvignila na 223 kron 9 vin. Na enaki višini kakor lani so ostali dohodki iz kreme za čevlje, 150 K, iz družbinega platna 200 K in cilindrov za svetilke 500 K, skoraj enaka je tudi vsota iz prodaje družbenih knjig 61 K 38 v. Drože, čaj, rum, mazilo za kovine in tla, vazeli-na za čevlje so dali skupaj 751 K, narodni znaki 150 K, lani 100 K. Enak je ostal s 300 K_tudi prispevek od toaletnega mila. Šolske knjige so dale letos 943 K 02 v, lani pa 1928 K 26 v, koledar pa letos 3924 K 52 v, lani pa 2898 K 07 v. Narodni kolki so padli od 4641 K 46 v na 3639 K 18 v, računski listki od 7059 K 64 v na 5922 K 50 v, narodni davek je ostal s 315 K skoraj enak lanskemu. Dvignil se je dobiček iz prodaje razglednic za 33o kron 58 v na 1685 K 46 v. Dohodki iz družbenih poslopij in posestev znašajo letos 3677 K 64 v, lani pa so znašali 856 K 38 v. Dohodki za obrambni sklad so se dvignili od 27229 K 83 v na 29.761 K 94 v. Dohodki iz volila Ivana Fabjančiča znašajo 39.761 K 22 v, razna druga volila pa 1606 kron 86 vinarjev.
Izdala pa je družba za deško ljudsko šolo v Trstu 33.956 K 09 vin. (+ 5081 K 51 v), za dekliško ljudsko šolo v Trstu 35.000 K 55 v (— 13.214 kron 90 v), za dekliško ljudsko šolo v Trstu (ulica Acquedotto) 14.373 K 83 v, za stavbo šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu 289.760 K 56 v, za otroški vrtec v Rojanu 4900 kron (— 157 K 58 v), za otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta 1788 K 22 vin. (-h 92 K 06 v), za otroški vrtec v Rocolu 165S K 01 v (— 24 K 24 v), za otroški vrtec v Skednju 3203 K 63 v (+ 1174 K 21 v), lani se je kupilo tam posestvo za 22.000 K, letos je bilo plačati deželnih pristojbin 1116 kron 50 v, za otroški vrtec v Verdeli 1500 kron (-r 271 K 49 v), za otroški vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu
20.396 K 73 v, med to vsoto 19.780 K
05 v za stavbo poslopja, za otroški vrtec v Pevmi 1346 K 80 v (— 78 K 46 v). Nadalje je izdala družba za šolstvo v Krminu 5785 K 84 vin. (t- 1406 K 21 v), za šolstvo v Gorici 18.520 K 30 v, za otroški vrtec v Tržiču 1527 K 46 v (— 30 K 67 v), za otroški vrtec na Savi 3549 K 86 vin. (-h 550 K 39 v), za otroški vrtec na Jesenicah 1153 K 09 v (+ 219 kron 71 v), za zemljišče za šolsko poslopje v Rožnem dolu pri Črnomlju 829 K 52 v, za šolstvo v St. Rupertu pri Ve-likovcu 5056 K 91 v (— 3915 kron 52 v), lani je stala stavba 3601 K 39 vin., za šolstvo v Mariboru 2068 K (— 100 K), za ljudsko šolo na Muti 4277 K 44 v (+ 608 K 75 v), za otroški vrtec v Celju 1423 K 69 v (+ 170 kron 62 v), za otroški vrtec v Gabrju 1040 K (— 190 K 21 v), za otroški vrtec v Hrastniku 2002 K 27 v (+ 32 K 32 v), za otroški vrtec v Ormožu 1249 K 98 v (— 83 K 65 v), za razna posestva 1613 K 11 v. Stroški družbene pisarne, plača štirim uradnikom, potovalnemu učitelju, ekspedicija, tiskovine, sluga znašajo 13.925 K 40 v (— 1838 K 06 v). Vsi stroški so znašali leta 1912. skupaj 593.693 K 40 vin. proti 645.540 K 49 v v letu 1911., tedaj za celih 51.847 K 09 v manj. Družba je dvignila iz K. Kotni-kovega sklada 75.125 K 66 v, iz pokojninskega sklada 874 K 86 v, prodala posestvo v Slovenski Bistrici za 1000 K in najela posojilo pri posojilnici in hranilnici v Trstu 291.696 K.
Dohodki družbe so znašali leta 1912. skupaj 219.903 K 46 vinarjev (— 77.296 K 72 v), stroški pa so narasli za 22.221 K 69 v na  516.441 K
06 v, tako, da ima družba 296.537 K 60 v primanjkljaja. Redni dohodki so se zmanjšali leta 1912. za 4640 K 34 v, skupni prejemki brez volil pa so se zmanjšali za 4044 K 46 v.
Primanjkljaj se je pokril iz Ka-rol Kotnikovega sklada in z najetim posojilom.
Družbena glavnica izkazuje leta 1912. prirastka 80.793 K 97 v in odpadek 21.130 K, tako, da je bilo njeno stanje 31. decembra 1. L 59.663 kron 97 vin. Družba je posodila društvu »Mladiki« 20.930 K. Leta 1911. je znašalo stanje glavnice 52.260 kron 48 vinarjev.
Pokojninski sklad za učitelje itd. izkazuje stanje 35.456 K 69 v.
Obrambni sklad je narasel od 116.023 K 20 v na 150.387 K 31 vin.
V. Polakova zapuščina izkazuje stanje 177.914 K 96 v.
K. Kotnikova zapuščina je izkazovala koncem 1912. leta 326.842 kron 78 v ter se je vsled dviga vlog in zaradi izplačila naknadno odmerjenega in plačanega davka, vsled delnega pokritja stavbnih in drugih stroškov zmanjšala na 260.174 kron 92 vinarjev.
M. Vilharjeva zapuščina znaša koncem 1912. leta čistih 105.462 kron 30 vinarjev.
I. Fabjančičeva zapuščina končno izkazuje Čiste imovine 31.850 K kron 28 vinarjev.
Družbena imovina izkazuje 430 tisoč kron vredno posestvo v Trstu, 18.000 K vredno graščino Kienhofen (Aluta), 100.000 K vredno posestvo v Velikovcu, istotam posestvo, vredno 20.000 K, na Savi 24.000 K, v Krminu i5.600 K, v Studencih 10.800 K, istotam drugo 17.800 K, v Gorici 47.000 kron, v Vodičji vasi 10.000 K, v Slovenski Bistrici 13.100 K, pri Sv. Magdaleni v Trstu 21.000 K, v Ške.dnju 29.000 K, v Rožnem dolu 10.000 K in v Trnovskem predmestju v Ljubljani 160 K vredna posestva, skupaj za 766.460 K proti vrednosti lanskega leta v znesku 349.300 K. Šolski inventar in učila reprezentirajo vrednost 35.244 K 25 v, lani samo 5780 K 24 v. Družbeno glavnico smo že omenili, istotako že tudi razne sklade. Družbena imovina je narasla leta 1912. na 1,659.708 K 34 v od 1,198.250 kron 66 v leta 1911. Pasivna imovina (posojila pri posojilnicah in hranilnicah, dolgovi pri stavbah in posestvih, še ne poravnane pristojbine in računi) se je zvišala od 58.550 K 66 v na 436.096 K 82 v. Čista imovina znaša tedaj 1,223.611 K 52 v proti 1,139.700 K leta 1911. Čista imovina se je torej pomnožila leta 1912. za 83.911 K 52 v.
Če primerjamo bilanco 1. 1912. s proračunom za leto 1913, vidimo, da so proračunjeni stroški skupaj na 334.850 K. Leta 1912. je tedaj izdala družba za 258.843 K 40 v več, kakor bo izdala letos, to pa zlasti vsled stavbe šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu, za katero je bilo izplačano 1912. leta 289.760 K 56 vin. Z ozirom na denarno krizo in vsled tega padajočo tendenco prispevkov podružnic računa družba samo na 60.000 K takih prispevkov. Isto velja o nabiralnikih, ki izkazuejejo tudi vsako leto manj dohodkov ter je postavka za leto 1913. v znesku 14.000 kron gotovo previsoka. Vžigalice se drže v obče konstantno, družbeni koledar dobiva od leta do leta več prijateljev, pač pa je postavka o druž-
benih kolkih v višini 5000 K previsoka, ker izkazujejo kolki padajočo tendenco ter so padli lansko leto na 3639 K 18 v. Tudi zanimanje za računske listke je premajhno, zato poje stavka 7000 K previsoka. Dohodki leta 1913. so proračunjeni na 140.000 kron, primanjkljaj znaša torej 194.850 kron.
Proračun za leto 1914., delno že vpošteva vse gori navedene točke ter je znižal postavko glede prispevkov iz nabiralnikov na 10.000 kron, prispevek od kolkov na 4000 K, računske listke pa ceni še previsoko na 6000 K. Kljub temu izkazuje dohodkov 146.100 K, izdatkov pa 306.500 kron, vsled tega primanjkljaja 160.400 K, ki se bo pokril deloma iz glavnice, oziroma zapuščinskih skladov, deloma pa iz najetih posojil. Družba računa z zvišanjem stroškov v Trstu za 2000 K, samo stroški za dekliško šolo pri Mariji Magdaleni se naj znižajo glasom proračuna za nekako 1000 K. Tudi v Gorici bi odpadlo 3000 K, ker ni treba novih stavb, na Muti pa bo treba nekoliko razširiti šolo, vsled česar bodo izdali leta 1914. za 1300 K več, kakor letos. Za Koroško je proračunjenih 6000 kron.
Za nove šolske stavbe pa namerava družba izdati leta 1913. znesek 150.000 K, leta 1914. pa znesek 110.000 K in v obeh letih za nove šolske moči po 10.000 K.
Številke, ki smo jih podali v kratkem obrisu, kažejo velikansko narodno deio naše Družbe. Niti enega Slovenca ne bi smelo biti v naši sredi, ki bi ne bil član kake podružnice in ki bi ne podpiral blagega stremljenja te, za obstanek in razvoj slovenskega naroda neobhodno potrebne družbe. Skupščinarjem pa, ki pohite v ponedeljek v Domžale, iskreni pozdrav vseh pravili Slovencev. Iskrena želja jih spremlja, da bi bilo njih delo še nadalje plodonosno in v kulturno povzdigo celega slovenskega naroda.
Dna zunanja ministra.
Italijanski zunanji minister mai-ki di San Giuliano naj bi bil obiskal grofa Berchtolda. Da pa ne bi napravil italijanski vladi kakih neumnosti, bi smel govoriti z grofom Berchtoldom samo v navzočnosti vojvode Avarnskega.
Tržaška afera pa je spravila gospodo popolnoma iz konteksta, tako, da misli sedaj italijanska vlada, da ji niti toliko ni treba biti vljudni, da bi se sestala di San Giulinano in Bcrch-told pri kozarcu vina. Vojvoda Avarnski je to povedal pred petimi dnevi grofu Berchtolu na uho in grof Berchtold se je skoraj zjokal — »er zeigte sich sehr betriibt«.
Trikrat že je hotel priti di San Giuliano na Dunaj in prišel ni noben-krat. Sicer je tudi to pot računal s tem, da ne bo šlo vse gladko, kakor med Italijo in Avstrijo tudi ne more iti gladko, zato ni določil dnova svojega prihoda, sedaj pa res nI mogoče, da bi obiskal avstrijskega zunanjega ministra, ker je tržaško vino kislo. Morda bo prvi teden oktobra že boljše. Pa ne, da bi prilivan italijanskega vina, škoda bi bilo za teran. Če pa tudi oktobra ne bo šlo, pa pride di San Giuliano tudi pozneje. Tako vsaj pravi »Fremdenbiatt«. Sicer pa bi se dalo vse cenejše napraviti. Diete za ministra so precej visoke, vemo pa vsi, kaj se bo govorilo. »Sporazum v albanskem vprašanju, popolno soglasje zaradi Skadra, Argi-rokastron albanski. Živela Albanija! Hvala marki di San Giuliano! Hvala ekscelenca Berchtold! Z bogom! Na svidenje!« Na kolodvoru: »Pozabil sem še: Živela trozveza!«
neparlamentarna konferenca v Haagu.
Medparlamentarna konferenca v Haagu je sprejela predvčerajšnjem soglasno predlog odposlanca Bar-tholdtsa, predsednika ameriške skupine, ki priporača vladam od držav-ga tajnika Bryana predloženi sistem razsodiških pogodb. Končno je bila sprejeta resolucija nemškega profesorja Eickhoffa, ki predlaga svetovni pisemsko-poštni tarif 10 centimov za pisma do 20 gramov teže.
V včerajšnji seji medparlamen-tarne unije je obžaloval lord Wear-dale, da se Italija še vedno noče priklopiti uniji. Tudi baron Polener se je pridružil tej izjavi ter je izjavil, da je pripravljen storiti neoficijalne korake, da pridobi Italijo za unijo. Enako se je izrazil tudi ogrski odposlanec Berzeviczv. Kakor znano, se namreč Italija prve medparlamentar-ne konference ni udeležila, ker je imela takrat ravno vojno s 'lurčijo zaradi Tripolitanije. Unija se je nato izrekla v resoluciji proti vojni in s tem obsodila Italijo, vsled česar je sedaj italijanska vlada užaljena.
V sklepni seji medparlamentar-ne konference je bila sprejeta resolucija, ki priporoča skupno delovanje unije z vsemi onimi združenji, ki so si postavila za nalogo razširjenje mednarodnega prava in pospeševanje dobrih odnošajev med narodi. Kateri avstrijski zastopniki so glasovali za to resolucijo, brzojavka ne pove. Sploh pa so take resolucije zelo po ceni, vsled tega sistem zatiranja Slovenstva v Avstriji ne bo prav nič trpel, zlasti ker ta unija nima prav nobene moči, prisiliti kako državo, da respektira njene sklepe.
Ravno tako brezpomembna in neizvedljiva je tudi resolucija, ki sta jo predlagala avstrijski Poljak Ros-kowski in Romun Lahovari,ki poživlja vlade, da naj postavijo na dnevni red tretje mirovne konference vprašanje, kako bi bilo mogoče preprečiti kršitev mednarodnega prava, — kakršno se je dogajalo prav pogosto v zadnjih vojnah.
Prihodnja konferenca se vrši v Stockholmu. Na mesto izstopivših članov Desdournelleja in lorda Weardaleja so bili izvoljeni v ekse-kutivni komite Houzeat Delaheir (Belgija) in Plener (Avstrija).
Dogodili na Balkanu..
Nobenega ponižanja.
Daleč so privedli diplomati balkansko krizo. Zmagovita Bolgarska mora poslati v Carigrad svoje zastopnike, da prosi porto, da ji pusti vsaj del Trakije, zlasti zapadno od reke Marice. Prostovoljno tega porta Bolgarski kljub noti z dne 15. julija ne bo priznala, toda velesile se sedaj ne ganejo več. Ko se je sklepal mir v Bukarešti, so vpili diplomati, da ne pripuste ponižanja Bolgarske, sedaj, ko bo narekovala Turčija svoje pogoje, pa ni slišati nobenega glasu.
Porta je imenovala za svoje zastopnike pri pogajanjih z bolgarskimi delegati notranjega ministra Talaat bega, mornariškega ministra Mah-mud pašo in predsednika državnega sveta Halil bega.
Bolgarski delegati so v Carigradu takoj prvi dan obiskali vse veleposlanike, samo ne ruskega veleposlanika, ter trde da za ta poset ni bilo več časa.
Pariški »Temps« poroča sedaj iz Carigrada, da bo turška vlada pri pogajanjih z vso odločnostjo obstojala na tem, da ostane vsa Vzhodna Trakija z Odrinom in Lozengradom Turčiji. Porta smatra dejstvo, da je pripravljena odstopiti Bolgarski Gu-muldžino, za zadostno odškodnino.
Podobno se izraža, kakor poroča »Daily Telegraph«, tudi Enver beg, samo da gre še nekoliko delj in da zahteva tudi vse pokrajine, kamor so prišli turški vojaki, da se ne boji, da bi turška vlada izročila le najmanjši del zopet zasedenega ozemlja. Če bi se pa to zgodilo, bo turška vojska sama vzela zadevo v roke. Turška vojska šteje 300.000 mož in on ji zaupa.
General Savov zopet je bolj optimističen in upa, da se mu bo vendar še posrečilo nekoliko rešiti za Bolgarsko. General Savov je izjavil v nekem intervivu, da bi Bolgarska pustila Turčiji Odrin celo utrjen, da pa zahteva Bolgarska druge točke v okolici Odrina, zlasti pa Lozengrad, ki ga nota z dne 19. julija ne omenja.
Zakaj se dado bolgarski delegati vedno intervivati? Edini Gešov je molčal. Danev je bil gostobeseden, sedaj pa še Savov ne more prikrivati, kaj je njegova naloga. S tem pa lahko občutno škoduje bolgarski stvari, vsaj pa lahko postavi svoje uspehe v slabo luč. Če vemo, da računa Bolgarska sedaj še z vso gotovostjo na Lozengrad, končno pa tega mesta ne dobi, bo vsa javnost štela to diplomatičnim zmožnostim bolgarskih zastopnikov v slabo. Če vemo, da je Bolgarska pripravljena dovoliti, da ostane Odrin utrjen, je gotovo, da bo Turčija zahtevala ne samo to. marveč še neprimeroma več. Zakaj tedaj bolgarski diplomati ne morejo molčati?Ali se niti tega še niso naučili od svojih, mnogo previdnejših srbskih kolegov? Ali morda mislijo, da se bo za Bolgarsko zavzela Evropa, če se jim ne posreči doseči, kar zahtevajo? Dosti izkušenj imajo, da bi lahko vedeli, da od Evrope ne smejo ničesar pričakovati.
Srbija in Bolgarska.
Iz Belgrada prihaja razveseljiva vest, da delo mejne komisije med Bolgarsko in Srbijo prav dobro napreduje. Srbsko vojno ministrstvo konstatira to dejstvo z zadoščenjem in zlasti pohvalno omenja, da bolgarski delegati ne delajo mkakih tež-koč, če gre za upravičene srbske zahteve. Tudi srbski člani pa so napram Bolgarski do skrajnosti popustljivi, kadar gre za upravičene bolgarske želje, tako, da je upati, da bo komisija prav kmalu ugodno za oba dela rešila svojo nalogo.
Pašić.
Kakor poroča »Neue Freie Pres-se« baje z dobro informirane srbske strani, bo ostal srbski ministrski predsednik Pašić najdelj do 20. t. m. v Marijanskih lažnih. Nato namerava odpotovati v Biarritz na južnem Francoskem, kjer ima svojo rodbino. Od tam se vrne v Belgrad, na svojem povratku pa ostane nekaj dni na Dunaju, kjer bo najbrže konferiral z grofom Berchtoldom. Ministrski predsednik Pašić najbrže v interesu svoje domovine ne bo demisijoniral. Ko se je vrnil iz Bukarešte, je sicer ponudil svojo demisijo, toda niti kralj, niti njegova stranka niso hoteli dovoliti, da odstopi. Srbija takega moža ne more pogrešati.
Čudovita pa je srbska gospodarska moč, kar je ob enem najsijajnej-še izpričevalo za njene državnike. Že med vojno smo opetovano imeli priliko, opazovati na izredno finančno in gospodarsko moč Srbije. Sedaj pa je Srbija prekosila vsako pričakovanje. Dasiravno je narasla skoraj še enkrat tako velika, kakor je bila, ne potrebuje posojila za velikanske investicije, ki bodo potrebne. Samo za nekatere zgradbe, zlasti pa za železnice, bo najela srbska vlada v kratkem malenkostno svoto 150 milijonov frankov.
*
Nov  dvoglavi orel. — Albanija razdvojena.
Naše zunanje ministrstvo je obvestilo pomorske oblasti na Reki, da je nova albanska kneževina adaptirala kot zastavo svojega trgvoskega brodovja (?) narodno zastavo in sicer črnega dvoglavega oria na rdečem polju. Ladje iz Drača in ladje iz Valone pa bodo imele kljub temu nekaj razločka. Zastave ladij iz Valone imajo nad orlom polumesec, one iz Drača pa imajo zvezdo ali pa savoj-ski križ.
Prizren.
V petrogradskih političnih krogih so prepričani, da bosta srbski kralj Peter in črnogorski kralj Nikolaj naprosila grškega in romunskega kralja, da prevzameta razsodišče v vprašanju pripadnosti Prizrena, če bi se obe državi ne mogle sporazumeti sami. V petrogradskih krogih smatrajo za gotovo, da pripade Prizren Srbiji.
* *
*
Turčija ne dobi dreadnoughtov.
Glede prihodnjosti turškega nad-dreadnoughta, ki je pred par dnevi splul, vlada velika negotovost. Angleški krogi dvomijo, ali bo mogla Turčija plačati to največjo vojno ladjo, ki stane nad dva milijona funtov. V angleških mornariških krogih so prepričani, da bo angleška admirali-teta sama kupila ta dreadnought, ker je zgrajen popolnoma v tipu novega tipa »King Georges V.«.
-v
Štajersko.
Narodna stranka in pokojni dež. odbornik, prof. Robič. Mariborska »Straža« pisari že cel teden o »liberalnih hijenah«, o pomanjkanju pijetete pri izvrševalnem odboru narodne stranke do Robiča, o »liberalnih netaktnostih« in zlodej vedi, o čem še. Vse te pridevke in lastnosti smo si po njenem mnenju zaslužili s tem, ker smo ob Robičevi smrti govorili o njegovi politični preteklosti in razpravljali o njegovem neučakanem nasledniku prof. Verstovšku. Kako pride »Straža« do tega neutemeljenega in direktno neumnega pisarje-nja in natolcevanja, je nam, navadnim zemljanom nerazumljivo. Ker diše vse te notice z blagoglasnimi zaglavji »Liberalne hijene«, »Fej« in druge močno po dr. Verstovšku, bi se dalo kvečjemu reči, da kaže v njih Verstovšek krčevito veselje, da mu je usoda vendar dala priti do deželnega odborništva. Lani vsaj je poročal nekdo v našem listu, da se je izrazil takratni prof. Verstovšek napram nekemu ljubljanskemu gospodu, čegar ime nam je znano: »Da bi že ta vrag (Robič) kmalu šel!« In Verstovšek ni skušal niti »popraviti« teh besed. (Morda jih poskusi utajiti sedaj. Op. uredn.) Ne bi ponovno spravljali te nelepe afere na dan, toda naj se nam odpusti; imamo opraviti z Verstovškom! Kar se pa pokojnega prof. Robiča tiče, smo dali v »Slov. Nar.« gotovo v polnem obsegu zasluženo čast njegovemu značaju in delu; isto je storil izvrše-valni odbor narodne stranke, ki je tudi položil na njegovo krsto lep venec ter poslal k pogrebu predsednika dr. Kukovca. Edino nepijetetno, kar smo res zagrešili, je bilo morda to, da smo obenem z Robičevim imenovali te dni večkrat Verstovškovo ime. Ako bi bila »Straža^ tega nazi-ranja, bi ji seveda ne imeli kaj reči. Na Verstovšove grožnje, da bo de-
lal kot deželni odbornik proti nam neklerikalnim Slovencem, pa pravimo: izvrševalni odbor narodne stranke se ni motil, ko je izjavil, da bodo v štajerskem deželnem odboru narodnjaki odslej brez zastopstva. Edino dolro je, da bo imel Verstovšek malo prilike komu koristiti in škodovati; gospodje v deželnem odboru že vnaprej vedo, s kom bodo imeli opraviti in pišejo v tem smislu tudi nemški listi. Umazane denuncijacije, ki bi si jih znabiti Verstovšek privoščil, najdejo še vedno poprej pri škofih in duhovščini prijateljev ko pri večini štajerskih deželnih odbornikov. Attemsi niso Šusteršiči ali Lampeti, to moramo kot pravični ljudje reči!
Za razpust deželnega zbora se zavzemajo različni člankarji v »Ta-gespošti« in »Tagblattu«. Ne bo še menda treba posebej zatrjevati, da ie to člankarenje prav neodkritosrčno in ima le namen potolažiti učitelj-stvo, katero hudo trpi vsled krize v deželnem zboru.
Neuspeh dr. Korošca. Cilj vsega njegovega časnikarskega rogovilje-nja je bilo prefektu štajerskih Slovencev mesto štajerskega deželnega odbornika s plačo 6000 K in bi ga marda tudi dosegel, če bi bil pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen. Zdaj mu je pa tisto mesto zasedel njegov zvesti prijatelj dr. Verstovšek in veliko vprašanje je, če bo isti še kdaj hotel z dobra zapustiti toplo gnezdo.
Celjani! V ponedeljek, dne 8. t. m. priredi »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« skupno z velenjsko C. M. podružnico na vrtu narodne gostilne Ježovnikove v Velenju veliko ljudsko slavnost v prid javnim ljudskim knjižnicam po Sp. Štajerskem ter prepotrebni naši šolski družbi. Dober namen te prireditve in prošnja tamošnjih narodnjakov ne sme ostati brez odziva. Zberimo se v lepem številu ter pohitimo ta dan v ogroženo Velenje v poset tamošnjim rodoljubom. Dokazati jim hočemo, da niso osameli v tem težkem boju, temveč da stoje za njimi tudi drugi, ki jim bije srce za narodno stvar in boljšo bodočnost našega naroda! Z veliko udeležbo podprli bodemo tamošnje rodoljube vsaj moralno ter jih navdušili za nadaljne borbe in uspehe!
»Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« opozarja tem potom še enkrat na veliko slavnost, ki jo priredi o priliki otvoritve svoje pete javne ljudske knjižnice dne 8. t. m. v Velenju. Slovenci, Slovenke! Udeležite se v velikem številu te narodne manifestacije in pohitite ta dan v Velenje ter pokažite s svojo udeležbo, da sočustvujete z vašimi brati, ki se tako junaško bore proti oholemu in nasilnemu ^tujcu, ki nam hoče iztrgati ta biser Šaleške doline. Dne 8. septembra torej vsi v Velenje!
Spor med nemškimi agrarci na Štajerskem. Koncem preteklega meseca se je sklenilo na zborovanju zaupnikov nemške agrarne stranke na Štajerskem združitev s fronderji iz klerikalne stranke, ki jih vodi vitez pl. Pantz. S tem bi dobil Pantz novo pomoč v svojem boju proti deželnemu odborniku Hagenhoferju in drugim oficijelnim voditeljem klerikalne stranke na nemškem Štajerskem. Pantz upa doseči pri bodočih dežel-nozborskih volitvah celo lepe uspehe proti Hagenhoferju, zato zahteva z veliko energijo skorajšnji razpust deželnega zbora in nove volitve. Del nemških agrarcev, in sicer oni, ki je igral doslej neko vodilno vlogo ter stal v tesni zvezi z nemškimi nacijo-nalci, pa ne odobrava fuzije s Pan-tzevo stranko in bo izdajal s 1. oktobrom nov list: »Alpenlandische Bauernzeitung«, dočim postane »Landbote« glasilo omenjene združitve. Prihodnje deželnozborske volitve bodo sploh na nemškem Štajerskem jako burne: borili se bodo med seboj klerikalci, nemški nacijonaici (med katerimi stremijo »mladonem-ci« z Einspinnerjem na krmilo) in nemškimi agrarci. Vendar pa je konstelacija taka, da bodo utrpeli največjo 2gubo vsled notranjih bojev klerikalci ter se ni bati, da bi dobil deželni zbor s pomočjo slovensko govorečih klerikalcev klerikalno večino.
C. kr. poštne nabiralnice in slovenski jezik. C. kr. trgovinsko ministrstvo je izdalo v c. kr. dvorni in državni tiskarni za vse c. kr. poštne nabiralnice novo službeno navodilo, ki je stopilo v veljavo dne 1. kimov-ca 1913. To službeno navodilo je za slovenske poštne nabiralnice tiskano v nemškem in slovenskem jeziku, za nemške pa samo v nemškem jeziku. Ravnopravnosti slovenskega jezika je s tem ustreženo, a odvisne* bo od poštnega ravnateljstva v Gradcu, če bode dvojezično tiskano navodilo doposlalo vsem c. kr. poštnim nabi-ralnicam po Spodnjem Štajerskem ali ne, morebiti jim bode vsiljevalo samo  nemško  službeno napodilo.
Takšno ravnanje bi bilo nezakonito, ter bi zahtevalo, da se dotični g. poslovodja pritoži. Dokazano pa je, da je c. kr. poštno ravnateljstvo dopo-slalo dvojezično navodilo vsem onim poštnim nabiralnicam po Spodnjem Štajerskem, ki dopisujejo ž njim v slovenskem jeziku. Dognati je treba še, če so se taka navodila doposlala tudi vsem ostalim nabiralnicam po slovenskem Štajerskem ali ne. Vzemimo slučaj, da se to ni zgodilo, naj dotični g. poslovodja vrne samonem-ško »Dienstanweisung-< ter naj prosi za dvojezično, rekoč, da rabi dvoje-začno, ker se mora strankam, oziroma občini zaradi nastalih izpreinemb v svojem poslovanju izkazati. Ako bi mu na to vlogo ne ustregli, naj se pritoži občina ali kdo drugi na trgovinsko ministrstvo, da ni v dotični poštni nabiralnici službenega navodila v slovenskem jeziku. C. kr. trgovinsko ministrstvo, ki je izdalo 128 strani obsegajočo dvojezično službeno navodilo bo tudi toliko pravično, da bode potem potrebno ukrenilo. C. kr. trgovsko ministrstvo je založilo istotako tudi vse tiskovine v nemškem in slovenskem jeziku, katere rabijo poštne nabiralnice v svojem notranjem uradovanju. Gg. poslovdje, naj torej vrnejo samo nemške ter naj zahtevajo dvojezične in ustreglo se jim bode, ako bi se jim pa ne ustreglo, naj vložijo pritožbo na trgovsko ministrstvo v roke katerega poslanca. Mi si moramo svoj jezik čuvati in gojiti v vsakem tudi najmanjšem slučaju, to zahteva od nas podrobno narodno delo, to pravico nam daje državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1. 1867. in to dolžnost nam nalagajo državljanske pravice slovenskega naroda. Naj se to ne smatra za malenkost, in če bi za vsak posamezen slučaj to bila res malenkost, vsota vseh teh malenkosti po vsem Spodnjem Štajerskem, oziroma tudi po drugih deželah tvori že veliko narodovo zadevo.
Iz Gornjega grada. (Roparski napad na poštnega se-1 a.) Slučajno sem se mudil dne 3. septembra v Gornjem gradu ter zapazil na koncu pešpota, vodečega iz Gornjega grada proti Novi Štifti, dva možakarja. Eden je bil čisto črno oblečen, kakor kak duhovnik in eden bolj prosto, a bil je precej debelu-hast. Pričakovala sta nekoga, to se je poznalo. Kmalu zagledam stvar, na katero sta najbrže prežala. Bil je poštni sel iz Nove Štifte in onadva sta morda mislila, da vozi na svojem kolesu bog ve koliko tisočakov. In res, ustavila sta ga in bog ve, kaj bi se mu bilo zgodilo, ako bi na svojem urnem kolesu hitro ne odnesel kosti svojega telesa ter jima pokazal pete! — Opazovalec.
Kmetje in viničarji. Iz severnih Slovenskih goric smo prejeli sledeči dopis: Zadnji čas so začeli Korošec, Verstovšek, Roškar in neki 2ebot organizirati viničarje. Napovedujejo po listih, da bo obstojala v kratkem poleg »kmečke« »viničarska zveza-*. Viničarsko vprašanje je zanimivo v več ko enem oziru; po Slovenskih goricah je tega stanu toliko, da bi igral že v političnem oziru važno vlogo, ako bi bil organiziran. S strogo narodnega stališča nimamo tudi mi ničesar proti organiziranju viličarjev. Ali načne se tu važno gospodarsko vprašanje. Korošec, Roškar in Verstovšek se vedno pridušajo, da so branitelji kmečkih interesov. iMed kmeti in viničarji pa je že danes skoro nepremostljiv gospodarski prepad. Viničarji stavijo za svoje delo tako velike zahteve, da jih kmet skoraj ne zmore več. Zmore jih pač bogati nemški meščan, ki ima iz vinogradov prave veleobrate. Tako imamo dve vrsti viničarjev: »gosposke« in »kmečke«. Prvi dobivajo plačilo za svoje delo bolj v denarju, drugi bolj v naturalijah. Kmet jim pri vednem pomankanju denarja in v sedanjih slabih letinah ne more še tako dobro plačevati kakor nemški graščak, veletržec ali tak meščan, kateri ima vinograd za zabavo. Plačila za vinogradniško delo se višajo tako naglo, da niso skoro že v nobenem razmerju z izkupičkom za vino in ni čuda, da raste blagostanje viničarjev, kmečko pa neprestano pada. Viničarji si kupujejo posestva, kmetje se pa selijo v bajte. Kakor hitro imajo viničarji trdno organizacijo, bo za kmeta še slabša, ker se on pač ne bode tako hitro združil v obrambo svojih gospodarskih interesov. In da ni ta boj nikak fantom, kažejo posamezni dogodki v Halozah in ljutomerskih goricah, ki so docela podobni ostremu plačilnemu gibanju in jih je bilo mogoče le s težavo omejiti in zadušiti. Tako nevarno dvojno igro igrajo naši »kmečki prijatelji« v Mariboru — vse seveda v interesu duhovniške mandatne politike. Gospodje bi radi za nos vodili kmete in najbrž tudi viničarje, obsedeli bodo pa med dvema stoloma. Gospodarski interesi so močnejši ko vsak drugi,
to bodo naši »voditelji« v talarju že še čutili.
Iz Maribora. O otvoritvi mariborskega državnega mostu se je sicer jako mnogo pisalo, toda priznavati noče ne narodna ne klerikalna stranka, da edina napaka je bila pri obeh ta, da ni bilo nobenega voditelja! Kadar je treba javno nastopiti, noče nobeden »v to poklican« biti! Tako je in nič drugače in vse še tako lepe govorance ne pomagajo nič! Mostno vprašanje se bode kmalu prebolelo, jako pereče vprašanje, ki v živo zadene vsakega v Mariboru živečega ali došlega Slovenca, oziroma Slovana, rešuje se, kakor je že večkrat tudi v tem listu se opozarjalo, najmanje deset let. To je ureditev restavracije v Narodnem domu. Monumentalna stavba! Kras ne le samo mariborskega mesta, ampak tudi celega Spodnjega Štajerja, ponos vseh Slovanov in občudovanje vseh tujcev je Narodni dom! To bi morala biti družinska hiša, pod kojo streho bi se zadovoljno zbirali vsi Slovani, morala bi biti pravo domače ognjišče, ker bi se veselje in bolesti delili v medsebojni bratski ljubezni. Restavracija bi morala biti najbolj negovano društvo z družabnimi pravili. Ona bi morala biti Posojilnici »punčica« v očesu! Kakor žrtvujejo mesta, država in društva za promet tujcev, tako bi morala posvetiti Posojilnica bolj ko vsem drugim društvom svojo pozornost. Pod tem domačim krovom naj ima vsak rodoljub svoje zavetišče! Zadovoljnost pa vlada samo v hiši, kjer se dobro gospodari, kjer se lahko nudi pristno blago v prav urejenih prostorih. Torej, gospoda! Vi, ki ste sedaj na mestu onih, katerim tako mnogoštevilno očitate njihove napake, pokažite svoje talente, ne skrivajte se radi kritike po nemškutarskih gostilnah in ne rešujte enostavno te pereče zadeve s tem, da zvalite vso krivdo najemnikom, sami pa indirektno podpirate »Siidmarko« in »Schulve-rein«. Zopet ste dobili novega najemnika in ako mu nočete izdatno pomagati, ste ga vlovili; treba je najprvo urediti hladilnico, brez nje ni eksistence, prenesti točarno v prvo sobo, iz sedanje napraviti hranilno shrambo, to so glavne potrebe in ako nočete te izpolniti, je novi gostilničar obžalovanja vreden. Kajti tudi vsakdanji gosti se naveličajo potrpljenja. Bodočemu gostilničarju pa priporočamo, da si preskrbi vsaj primerno osobje za postrežbo gostov. Torej še enkrat ponavljamo prošnjo, gospodje merodajni, storite svojo dolžnost!
Iz Ljutomera. Že večkrat se je poudarjalo v politični javnosti, da je vsako sodelovanje s klerikalci v vsem in povsod popolnoma nemogoče. Ta breznačajna sodrga naprednjake le izkorišča in se njim sveto-hiini, za hrbtom pa napredno, pošteno delo poplačuje z najostudn^jšim izdajstvom. Zastavonoši v zahrb-stvu so ljutomerski klerikalci. Imeli smo pretečeni teden volitve v okrajni zastop. Naprednjaki so z nesebičnim svojim delom izvršili vse predpriprave in izvojevali zmago, tako, da klerikalci niso imeli diugega posla, ko sprejeti izvojevane njim mandate. Imeli smo naprednjaki doslej en edini mandat, mesto podna-čelnikovo, ki ga je zavzemal dolgo vrsto let g. Mišja. Okrajni načelnik Rajh sen. je vesel, da o upravi okraja popolnoma nič ne razume in tako je bil faktični načelnik pravzaprav g. Mišja, ki ima upravnega znanja več v peti ko Rajh in vsi drugi klerikalni mameluki v glavi. Načelnik Rajh je imel le en in edini posel, kasirati svojo načelniško plačo, vse drugo je opravil, kakor se more pričakovati to le od naprednjaka, zgolj iz veselja do stvari in popolnoma zastonj g. Mišja. Pri volitvah je ležalo vse breme sestave volilnega imenika in reklamacijskega postopanja le na ramenih Mišja, ki je spravil Nemce v tako zadrego s svojimi reklamacijami, da so končno izjavili pod častno besedo, se v veleposestniški skupini volitev sploh ne udeležiti. Ko se je to doseglo, je sklical znani raz-dirač, župnik Weixl v Križevcih zaupni shod veleposestniških volil-cev in naprosil za referenta — slugo iz okrajne pisarne, nekega Rudolfa. Ta je zbranim backom poročal: »Mi smo izreklamirali te in te in mi smo to in ono dosegli.« Siroče ume morda dobro pisarne snažiti, če pa sploh razume pomen besede »reklamacija«, je pa drugo vprašanje. Kot pesek v oči naprednjakom so postavili klerikalci g. Mišja v oficijalno kandidatno listo, za hrbtom pa je Weixl vse kmete pestil in hujskal, da so Mišja črtali. Sorodne duše se iščejo in tako je Weixlu et tutti quanti gotovo ljubši kak Ficko o katerem teče pred okrožnim sodiščem grda pravda in kojega nemoralno življenje je v okraju že prislovno. Ficke se voli v okrajni zastop  in  načelstvo posojilnice,
značajneže in poštenjake pa se Fic-kom na ljubo izpodriva.
Dne 20. septembra 1.1.
se vrši
po celem Spodnještajerskem
ffl. „narodna mt
Hora.
Nesreče pri vojaških vajah. Poročali smo že, da so bile letošnje vojaške vaje za marsikoga usodne. Bile so letošnje vaje izredno naporne in izkazujejo tudi izredno veliko nezgod in nesreč. Nebroj vojakov je zastalo, veliko jih je nevarno obolelo. Vojaki so prenočevali 7 dni pod nebom in le ugodnemu vremenu se je zahvaliti, da ni še več žrtev. Gotovo pa je, da jih je več, ki so odnesli kal bolezni iz vaj. Poleg že omenjenih nesreč, ki smo jih sproti objavljali, kolikor smo jih pač mogli zvedeti, se poroča sedaj, da pogrešajo dva vojaka 2. bos. polka. Tovariši sumijo, da sta se ponesrečila v pečinah in ležita mrtva v kakem jarku.
Obesil se je pri posestniku Lav-riču v občini Škofiče ob Vrbskem jezeru in sicer v podstrešju delavec Josip Špendir. Špendir je že večkrat poskusil izvršiti samomor, toda vedno so ga pravočasno rešili. Zadnjikrat si je hotel prerezati vrat. Ko so ga našli na podstrešju je bil že mrtev.
Primorsko.
Slovenska   gimnazija v Gorici.
Poročali smo že, da se ustanovi v Gorici samostojna slovenska gimnazija. Ker pa izvestni listi, posebno laški, prednjači jim seveda »Picco-lo«, to dejstvo zavijajo na vse možne načine, konstatiramo ponovno, da se bodo glasom cesarske odločbe z dne 3. avgusta t. 1. v začetku šolskega leta 1913/14 na državni gimnaziji v Gorici obstoječi laški realno-gim-nazijski razredi in slovenski realno-gimnazijski razredi odločili in se ustanovili sukcesivno samostojni zavodi in sicer osemrazredna drž. realna gimnazija z italijanskim in osemrazredna drž. realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom in da se ustanovi iz sedanje državne gimnazije sukcesivno osemrazredna drž. realna gimnazija z nemškim učnim jezikom.
Za slovenske ljudske šele v Gorici. Narodni odbor je sklical shod, ki se vrši jutri v nedeljo 7. septembra ob pol 11. dopoldne v Trgovskem domu z dnevnim redom »Slovenske ljudske šole v Gorici«. Na shodu nastopijo govorniki samostojne narodne stranke in S. L. S. obeh struj. — Vprašanje, ki se bo razpravljalo na tem shodu je zelo važnega pomena ne samo za Slovence v Gorici, marveč tudi za okoličane, v obče pa za cel slovenski živelj na Goriškem. Gorica dobi sedaj novo slovensko gimnazijo, potrebnih ljudskih šol, ki bi jih moralo mesto vzdrževati za Slovence pa še nimamo Slovenci. In ta potreba je postala še posebno sedaj nujna, kajti slovenska gimnazra potrebuje slovenski naraščaj, in če imamo gimnazijo, če nam je priznala država to, se nam mora tudi priznati zakonito število slov. ljudskih šol. Shod bo velezanimiv in nujno potrebno je, da se ga udeleži kolikor mogoče veliko število Slovencev iz mesta in okolice.
Odlikovanje. G. dr. Rihard Jug, zdravnik pri vojni mornarici, ki se je udeležil avstrijske ekspedicije pred Skadrom je dobil »Signum !au-dis« za zasluge, ki si jih je pridobil vsled delovanja na sanitetnem polju. Odlikovanec je iz goriške okolice.
Vrtna veselica. Tržaška krajna skupina Zveze c. kr. avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 7. septembra na vrtu gostilne »Gospodarskega društva« pri Sv. Ivanu vrtno veselico z zelo zanimivim in bogatim sporedom. Pričetek veselice je ob 4. popoldne, vstopnina 50 vin. Cisti dobiček je namenjen v podporo bolnim poštnim uslužbencem ter vdovam in sirotam poštnih uslužbencev.
Sokol v Ajdovščini priredi dne 8. t. m. veliko veselico s sodelovanjem vseh društev I. okrožja Gor. S. Ž. Isti dan se vrši namreč tudi tekma I. okrožja. Popoldne ob 4. javna telovadba. Preskrbljeno je za vse udobnosti tudi pri ljudski veselici. Postavljeni bodo paviljoni za izbor-nega Vipavca, jestvine, slaščice itd. Srečkanje, ples in cvetlični dan.
Užaljena Italija. — Tržaški odloki. — Nemčija. Pred kratkim je bil pri nas laški general Caneva. Strašno je kadil in kadilo se je njemu. Vsi laški in avstrijski listi so zatrjevali,
da to jasno dokumentira prisrčne vnanje politične odnošaje med Avstrijo in Italijo. — Skoro ob istem času so izšli odloki namestnika tržaškega, ki zahteva odslovitev ino-zemcev iz avstrijskih javnih služb in nadomestitev z domačini. — Kmalo na to je poslala Italija v Nemčijo vojvodo Abruškega in generala Pollio. Tudi ta dva sta bila v Nemčiji kot Caneva v Avstriji, prisrčno sprejeta. In zopet so pisali laški in nemški listi, da je to dokaz prisrčnega prijateljstva, ki vlada med Italijo in Nemčijo. Takoj po tem izbruhu ljubezni in prijateljstva z Italijo pa piše »Vossische Zeitung« o znanih na-mestniških odlokih v Trstu, ki so zadeli v živo ne samo avstrijske Italijane, laške podanike v Trstu in iz-vestno stranko Nemcev, ki v svoji zaslepljenosti in tirana od sovraštva do Slovanov, podpira iredentizem, sledeče: Odloki so bili izdani v varstvo pravic avstrijskih državljanov v tržaški občini. Nemčija se vsestransko prizadeva, da bi se preprečila vsaka skalitev prijateljskih od-nošajev med zaveznicama v trozve-zi in je nemška vlada storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da se najde z ozirom na težkoče, ki so nastale vsled teh odlokov, taka rešitev te zadeve, ki bi mogla zadovoljiti tudi Italijo. — To govori cele knjige in stavi italijansko prijateljstvo v zelo sumljivo luč. — Čudno je, da hoče laška diplomacija diktirati Avstriji liki svoji vazalki, kako naj upravlja svoje provincije. Ona hoče imeti privilegije za svoje državljane tudi v Avstriji in dasi se godi to v škodo avstrijskim državljanom. Zdi se prav tako, kot bi zahtevala Italija, da sme imeti v Avstriji svoje špijone in da mora te avstrijska uprava na škodo svojim državljanom sama preživljati in bogateti. Zakaj gre cela oficijalna Italija tako srdito v boj za regnicole v Trstu in zakaj vsiljuje Italija svoje reservne častnike po ' avstrijskih službah ob meji. To so vprašanja na katera je v očigled tako prijateljskim odnošajem med Italijo in Avstrijo, katere naj bi še utrdili razni obiski v Avstriji in v Nemčiji, prav težko naravnost odgovoriti. Vse druge države zasledujejo z vso strogostjo tuje vohune, Italija pa javno zahteva, da naj bi Avstrija njene vohune še ščitila, jim puščala svobodno roko in jim dajala na škodo svojim državljanom lepa korita. To je čudna igra in avstrijska vlada naj bi že vendar enkrat spoznala, kaka nevarnost ji preti od te strani in naj razprši to meglo s katero so jo obdali Italijani in preslepljeni Nemci, ki so se dali zapeljati vsled sovraštva do Slovanov in vsled strastne želje, da zasedejo po končanem boju med Italijani in Slovenci in po porazu Slovencev, slovensko Primorje. To je nemogoče, ker Avstrija mora dati končno tudi Slovanom svoje pravice, kajti ravno Slovani so meroda-jen faktor za obstoj Avstrije v tem okviru. Moč Slovanov v Avstriji vedno bolj narašča, kljub temu pa Slovani ne škilijo čez meje in ne grade tujih ekspozitur na svoji zemlji kot Italijani, marveč si žele močno Avstrijo in v nji pravice, ki jim pristojajo v razmerju z njihovo močjo in silo bodisi na socijalnem, kulturnem in gospodarskem polju.
Velika tatvina na tržaški pošti.
V četrtek zjutraj so aretirali na njegovem stanovanju v ulici Ireneo della Croce v Trstu 31 letnega skla-dišnika v skladišču telefonskih predmetov, Ivana Sicoro, rodom iz Pu-lja. Sicora je dal odnašati po dveh delavcih blago iz skladišča k nekemu starinarju, ki ga je ceno kupoval. Oškodoval je na ta način pošto za več tisoč kron. Sicora tatvino taji, kljub temu pa so ga obdržali v zaporu.
Zastrupil se je v Trstu 391etni delavec Fran Soršak s karbolno kislino. Odpeljali so ga v bolnišnico, njegovo stanje je brezupno.
Žepni tat v tramvaju. Nekemu Ivanu Caslaterju je ukradel neznan tat v tramvaju iz Rojana denarnico,
v kateri je bilo 320 kron.
Sleparski trgovski agent. Na zahtevo ravnatelja »Hrvatske štedionice«, Janka Pogorelca in neke Marije Cornielo so zaprli v Trs^u 571etnega trgovskega agenta Argona Nicolinija, ker je dvignil v »Hrvatski štedionici« s ponarejeno menico 600 kron in prodal od Corneli-jeve mu zaupano 100 kron vredno bančno akcijo za 60 kron.
Oče in nezakonska hči. Pred deželnim sodiščem v Trstu se je vršila zanimiva obravnava proti 501et-nemu pletarju Gustavu Gischetu iz Ogrske in proti njegovi 251etni nezakonski hčeri Avgusti Baumsingelno-
vi iz Gradca. Obtožena sta hudodelstva po § 131. k. z. Obtoženca sta bila zaradi tega hudodelstva že enkrat obsojena in sicer v Voloski. Mož je dobil takrat tri mesece, njegova hči pa 2 meseca zapora. Takrat sta
imela že 4 otroke. Toda razmerja kljub temu nista prekinila in sta dobila pred kratkim petega otroka. Oba obtoženca dejanje priznata. Obsojena sta bila vsak na 6 mesecev ječe, vrh tega bo Gischet po prestani kazni izgnan iz Avstrije.
Ponesrečen vojaški zrakoplov. V bližini mornariškega kopališča v Pulju je padel s precejšne višine mornariški hidroplan št. 8. Vodja stroja, linijski poročnik Ockermiiller in njegov pasažir sta ostala nepoškodovana, precej poškodovan pa je letalni stroj.
Razmere pri policiji v Pulju.  (>
razmerah, ki so zavladale zadnji čas v Pulju, smo že pisali. So to stvari, ki gotovo niso ljube gotovim, najmanj pa načelniku policije dr. Mleku-šu, ki je najbolj prizadet. V zadnjem času se je posebno bavil z njim »Polaer Tagblatt«, list, ki ima za sabo cel vojaški tabor v Pulju. Navajal je več faktov na račun dr. Mlc-kuša, ki je bil na dopustu na Bledu. Ko je dr. Mlekuš to izvedel je takoj prekinil svoj dopust in se vrnil v Pulj, da prepreči na en ali drugi način razkrivanje policijskih razmer. Ker si dr. Mlekuš drugače ni mogel pomagati, je izposloval konfiskacije Komaj se je namreč zopet pojavil v Pulju, že je bil omenjeni list, ki je prinesel zopet par faktov, konfisciran. Toda na ta način udušena kritika s tem še ni onemogočena.Vse pride na dan in naj se tiče tega ali onega. Gotovo je nekaterim gospodom neljubo če pridejo izvestni škandalč-ki v javnost, toda zakrivili so to sami. In to se ne zgodi samo v Pulju, marveč se bo pripetilo še tudi marsikje drugje, kajti čast policije mora biti varovana in taki ljudje morajo to častno suknjo prostovoljno ali neprostovoljno pustiti.
Zopet eksplozija v Pulju. Včeraj je eksplodiral pri poskušnjah v tor-pedovki vojnega arzenala v Pulju zračni rezervoar nekega torpeda s premerom 45 cm, pri čemer so bili trije mornarji lahko ranjeni, enemu mornarju pa so se pretresli živci. Ranjeni so šli sami v mornariško bolnišnico. Materijalna škoda ni velika.
Tržaški avijatik Vidmar je dospel v četrtek z Bleriotovim letalnim strojem na Cetinje. Obletel je 4krat mesto in je na to srečno pristal. Vzdignil se je pri Njegušu in je preletel progo do Cetinja v četrt ure.
Vabilo
na
U Rta veli skupščina
v ponedeljek, dne 8. septembra 1913 1.
ob 11. uri dopoldne
v Domžalah, v Sokolskem domu.
SPORED:
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev članov v družb, vodstvo.1)
6. Volitev nadzorništva. (5 članov.)-')
7. Volitev razsodništva. (5 članov.)3)
8. Slučajnosti.4)
Vodstvo „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani",
dne 4. avgusta 1913.
') Iz vodstva izstopijo leios gg : Andr. Senekovič, dr. Ivan Merhar, dr. Iv. Tavčar. Ivan Kejžar, dr. Karol Koderman.
V odboru ostanejo še gg.: Fr. Crnagoj, dr. Ern. Dereani, Aleksander Hudovernik, Matija Prosekar, Luka Svetec, dr. Janko Šlebinger, Ivan Vrhovnik.
2) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fr. Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravni-har, Matija Rode, Miloš Stibler.
3) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej^ Fr. Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karol Tnller.
-*) Samostalne predloge, o caterih naj se obravnava na veliki skupščini, je v smislu § 12. družb, pravil predložiti vodstvu vsaj 10 dni pred glavno skupščino.
DOSKAVEK: Dne 7. septembra ob 7. uri zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. društv. zak. v mali dvorani „Narodnoga doma" v Ljubljani, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo „zglasnice", ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju.
Dnevne vesti.
4- Kranjski deželni zbor. Vlada se pripravlja na sklicanje deželnih zborov, vsaj nekaterih, to je tistih, c katerih ne onemoggca obstrukcija rednega dela. Samo o sklicanju kranjskega deželnega zbora se nič ne sliši, dasi v tem ni obitrukcije, pač pa ima reš:ti celo vrsto ve'evaž-nih nalog. Z ozirom na to smo se informirali na merodajnih mestih, kaj je s sklicanjem deželnega zbora in na svoje začudenje smo izvedeli, da ni še nič odločeno. Kakor je običaino
16
na takih mestih, ni bilo sicer dobiti nič natančnih pojasnil, vendar je iz gotovih namigovanj spoznati, da merodajni klerikalni politični krogi ne marajo, da bi bil dež. zbor sedal sklican, nego delajo na to, da bi bil sklican le na dva ali tri dni v mesecu decembru, tako da bi rešil samo proračunski provizorij za prihodnje leto, da bi pa ne imel ne Časa ne prilike za kritični pregled deželnega gospodarstva, za razpravljanje o delovanju dež. odbora in izvrševanje pristoječe mu kontrole.
+ Značilna beseda. Dodatno k današnjemu našemu članku o naprednem časopisju naj zabeležimo besede, ki so bile izrečene na katoliškem shodu v Lincu — dober teden pred ljubljanskim katoliškim shodom. Eden glavnih govornikov na linškem katol. shodu je rekel: »Mogočen katoliški dnevnik je več vreden kakor vsak dreadnought.« Koliko bolj velja to še za napredno časopisje, pač ni treba šele razlagati. Klerikalci imajo toliko in toliko sto prižnic in spoved-nic, kjer lahko agitirajo, naprednjaki nimajo ničesar drugega, kakor svoje časopisje. Torej —
+   Ali se bodo  dali ponižati?
Zaradi ukazov tržaškega namestnika, da sme občina tržaška imeti v občinski službi samo avstrijske državljane in da mora odsloviti v taki službi se nahajajoče italijanske državljane, so Italijani napravili velikanski vihar in pri tem jim zvesto pomagajo avstrijski Nemci in pa Nemčija. V celi zapadni Evropi je ni države, v kateri bi bil tuj državljan imel javno službo; povsod, na Francoskem, na Nemškem, na Italijanskem, na Angleškem itd. je čisto izključeno, da bi tuj državljan mogel dobiti javno službo; če jo hoče doseči, si mora najprej pridobiti državljanstvo dotične države. Le pri nas v Avstriji je mogoče, da zavzemajo tuji državljani javne službe, domačini pa morajo stradati. V Trstu je občina sistematično jemala v službo tuje, namreč italijanske državljane in tržaški namestnik je storil le akt pravičnosti, ko se je temu uprl. Slovenci gledamo ta konflikt lahko popolnoma objektivno, zakaj to je gotovo: dokler bo tržaška občina v italijanskih rokah, bodo njeni uslužbenci Italijani, če ne iz Italije, pa iz Gradiščanske ali južne Tirolske, Slovenci pa gotovo ne. Pri tej stvari gre v bistvu za načelo, da morajo imeti pri javnih službah avstrijski državljani prednost pred tujci in da mora vsak biti avstrijski državljan, kdor zavzema v tej državi kako javno službo. Zahtevati od Avstrije, naj zapusti tako stališče, to se pravi Avstrijo poniževati. Zdaj vidimo, kako so vse moči na delu, da bi dosegli to ponižanje. Italijansko javno mnenje divja kakor pobesnelo, italijanska vlada intervenira, Nemčija pritiska, avstrijsko nemško časopisje kar nori . . . vse sili na to, naj vlada kapitulira. Nekoliko je vlada že odnehala. Izjavila je: če bodo v tržaški obč. službi stoječi regnicoli prosili za avstrijsko državljanstvo, se bo podelilo vsem, zoper katere ni posebnih pomislekov. Že to je bilo malo ponižanje, a kakor se kaže, ne zadostuje to ne Italijanom, ne Nemcem. Pritiskajo dalje. Celo cesarjevo osebo izigravajo. Najsramotnejšo vlogo igrajo pri tem avstrijski Nemci. Ko je svoje dni občina Praga hotela oddati dobavo cevi za mestni vodovod neki francoski tovarni, je vzkipelo in zatulilo vse avstrijsko nemštvo, da se to na noben način ne sme zgoditi, češ, javni zaslužek in javne službe smejo dobivati samo domačini, samo avstrijski državljani. Da pa tržaška občina skoro vsa svoja dela oddaja italijanskim državljanom, za to se to nemško časopisje ni nikoli zmenilo, pač pa divja sedaj, ker hoče država tudi v Trstu uveljaviti načelo, da smejo imeti javne službe samo avstrijski državljani. Tako vidimo zdaj združene vse najrazličnejše elemente na delu za ponižanje Avstrije. Res, radovedni smo, kako bo to končalo. Še posebe pa smo radovedni, kako stališče bodo v državnem zboru v tej stvari zavzeli slovenski poslanci in to posebno z ozirom na trozvezo, ki se je tekom zadnjega leta tako pre-imenitno izkazala.
+ Nastop goriškega metropolita dr. F. B. Sedeja. Cesto se sliši, da so tiste gospodinje najbolje, o katerih se najmanj sliši. O goriškem nadškofu je bilo doslej malo in vse dobro slišati in užival je splošno spoštovanje širom Slovenije. Z odlokom dne 17. avgusta 1913, s katerim prokli-nja katoliška časopisa »Gorico« in »Primorski list«, pa je naravnost tako presenetil javnost, da se strmć vprašujemo: Ali ne pride kmalu vrsta tudi še na druge? Iz omenjene poslanice je najprej razvidno: I. Da obstoji v vsaki škofiji nadzorovalni odbor »Consilium Vigilantiae«, ki daje navodila,   kara, svari, slednjič
preklinja (anathema) katoliško časopisje, tako da tiskovna svoboda »katoliškega časopisa« pravzaprav ni vredna niti piškavega oreha! Zlasti če tisti »Consilium« o časnikarstvu niti pojma nima. II. Katoliškim listom je pod kaznijo izobčenja prepovedano rabiti »trpke besede, predrzna sumničenja, krivična očitanja . . .« izraze: »zgagarji, kričači, privan-drovci, frakarji, farizeji, vzpenjavci, lažniki, nesramneži, šušmarji, rokov-njači.« — Mili Bože! Če bi to res bilo, bi bil že moral davno vrag vzeti »Slovenca«, »Novi Čas«, mariborsko »Stražo« in druge take lepotice! Zlasti oseb, ki izjavijo, da bodo branili našo sveto vero, se ne sme imenovati hinavce, naj so še taki ko-ritarji in »politični katoličani«. Gospod arhimandrit pač ne čuti, kolika nevarnost je v tem ravno za tisto sveto stvar, ki jo zastopa! Da bi le ne prišlo spoznanje prepozno! IV. Med razlogi izobčenja »Gorice« in »Primorca« navaja odlok že na drugem mestu, ker sta dotična lista pisala zoper pretiranosti ».treznostne akcije«. Dotična lista sta dala le prostor dopisu svojega pristaša-vino-gradnika, da bi se slišala tudi nasprotna plat zvona. In zato anathema! Za še neprizadete resen opomin, da pustijo »Sveto vojsko« celo župniku Kalanu, ki se je že itak privpil celo blizo kanonikata, sveto vojsko zmernosti pa si naj vsak sam za se uredi. Dobra je, pa dogma ni! In enakih razlogov »z ozirom na to« navaja nadškofa Sedeja ferman celih 10. Ne verjamemo, da bi bil nadškof Sedej tak slab stilist, ampak iz tistih štirinajst »z ozirom na to« je le razvidna zadrega po tehnejših razlogih.
H- Kar likvidirajte! Na katoliškem shodu je tudi dr. Grafenauer pokazal vrata tistim, ki so prestopili v klerikalni tabor, »ker zdaj ni ravno sIabo,če je človek pristaš S. L. S. Rekel je: Gleda se semtertje premalo na to, ali je bila konverzija odkrita in poštena, ali pa samo politična in navidezna, premalo na to, ali je dotičnik tudi pozitivno veren, ali izpolnjuje svoje verske dolžnosti, zakaj ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da je kdo le naš politični »pristaš«. Politično v resnici naš more biti zanesljivo in trajno samo tak, ki je tudi po verskem prepričanju naš. To versko prepričanje pa moremo razvideti samo iz izvrševanja krščanskih dolžnosti. In kaj šele, ako bi se kak tak sebičnež dokopal do visokega mesta? Izrabljal se bo v kvar naši stvari v svojo osebno korist.« — Dr. Grafenauer ni edini klerikalec, ki je zadnji čas ubral take strune. A dasi ni dvomiti o osebni častivred-nosti dr. Grafenauerja moramo vendar reči, da tudi njegovih besed ne moremo smatrati za resne. Kaj bi pa bila klerikalna stranka brez tistih ljudi, ki so se samo njeni politični pristaši? In koliko pozitivno vernih ljudi pa je med klerikalno inteligenco? Če bi hoteli klerikalci odpraviti iz svojega tabora tiste ljudi, ki jim je dr. Grafenauer pokazal vrata, bi morali kot stranka likvidirati.
+ »Ni ravno slabo, če je človek pristaš S. L. S.« se je reklo na katoliškem shodu. Resnico tega izreka potrjuje sto in sto slučajev, ki smo jih tekom časa že navedli. Potrdil bo to resnico tudi vpokojeni paznik prisilne delavnice in bivši podžupan v Mostah O r e h e k. Mož ima plačano hišo in živi v dobrih razmerah. Do-čim dež. odbor za resnično bolne ljudi nima denarja, ga ima seveda vedno za klerikalne agitatorje. Tako je Orehek dobil 200 K, da je šel v Toplice, njegova hči, ki je nastavljena pri dež. odboru, pa je dobila podpore 140 K. Če dež. odbor tako razdeljuje javni denar med dobro situirane ljudi, potem mu ga za reveže in bolnike seveda nič ne ostaja. Klerikalizem res nese. To je spoznala tudi Oreh-kova žena. Agitirala in nabirala je za katoliški shod z največjo vnemo in tudi z dobrim uspehom. Sama pravi, da je dobila »trinkgelda« 200 K. Sicer niso znani ljudje, ki bi bili več dali, kakor je bilo treba, a ker je Orehkovka sama pravila, da je dobila 200 K »trinkgelda« mora že res biti.
-f Življenje po katoliški veri. Na katoliškem shodu se je tudi govorilo, da je treba življenje urediti po katoliški veri, sicer bi bilo prazno in brezplodno tudi zunanje delo klerikalne stranke, kajti vera mora biti vodilo v javnem in v zasebnem življenju. Čas bi pač bil, če bi tem besedam tudi sledila dejanja. O zasebnem življenju klerikalcev nečemo govoriti: kakšno je, to je pokazala nedelja katoliškega shoda. V javnem življenju pa zaničujejo klerikalci načela in nauke katoliške vere tako* da bi še cigani huje ne mogli.
— Vpisovanje v prvi gimnazijski razred. Poroča se nam, da se bo v jesenskem terminu vpisovalo v prvi razred le na drugi državni gimna-
i ziji (ob Poljanski cesti). Na I. državni gimnaziji se učenci v septembru ne bodo več sprejemali v prvi razred, ker se je že v juliju zglasilo zadostno število prvošolcev.
— Poročil se je danes profesor na mestnem liceju gosp. dr. Pavel Grošelj, z gospodično Davorino K a r 1 i n o v o. Čestitamo!
— Pritožba iz občinstva. Piše se nam: Najemnik mestnega kopališča Kolezije in prov. gimnazijski sluga ima sina, katerega je pristno klerikalno vzgojil in ki je nanj lahko ponosen. V hiši nasproti kopališča je gostilna. Gostiničar je že večkrat opazil, da mu nekdo skozi okno v klet spušča neke vrste ne baš prijetno dišeče tekočine. V petek 29. avgusta zvečer gre gostilničarka brez luči v klet po vino. Kar se pojavi pri oknu kleti sin gori omenjenega ko-pališčnega najemnika ter zakliče svoji onkraj ceste pri električni svetilki stoječi sestri: Francka poglej, ter začne nato skozi okno opravljati malo potrebo. Na klic gostilničarke jo je fantič takoj odkuril. V svoji klerikalni gorečnosti in sovraštvu do naprednega gostilničarja starši tega fantiča baje celo odobravajo tako početje sinovo, kakor je je odobravala sestra njegova, žena vzor-vzgojitelja Slomškarja, bivšega navdušenega Sokola. Ta sličica naj bo mal prispevek k poglavju o klerikalni vzgoji, obenem pa naj opozori obiskovalce kopališča, naj pazijo, da jim v taki dobri vzgoji utrjeni fantič ne ponesnaži kopeli in perila, a mestnemu magistratu kot najemodajalcu kopališča naj služi v to, da bo treba brezobzirno gledati na red in snaž-nost v kopališču.
— Avtozveza Ljubfjana-Celje. Jutri v nedeljo odpeljeta zjutraj ob pol 7. dva avtoomnibusa proti Celju — seveda le ob zadostnem številu potnikov. — Popoldne ravno tako dva, prvi ob pol 2. do Lukovice — ako zadostno število — drugi ob pol 4. do Celja. V ponedeljek zopet popoldne prvi ob 1/22.,ugodna prilika za one, ki se žele udeležiti popoldanske veselice C. M. skupščine v Domžalah, drugi ob pol 4. do Celja.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu juliju 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu septembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek, dne 11. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Neprijetno je res, če pride gost v hišo, pa mu ne moreš z ničemur drugim postreči, nego s slabo kavo. Da torej ne prideš v tem oziru nikoli v neprijetno zadrego, kupuj Kolinsko kavno primes, kajti ona napravi najizvrstnejšo kavo, ki mora vsakemu, tudi največjemu sitnežu, ugajati, kajti kava, kateri je prideja-na Kolinska kavna primes, ima naj-prijetnejši vonj, najboljši okus in najlepšo barvo. — Omenjamo tudi, da je Kolinska kavna primes tudi edino res domače blago te vrste. — Pazite pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«, ker le v zavitkih s to varstveno znamko je pristna Kolinska kavna primes!
Tekma frmačev. Zanimanje za to prireditev ni samo med domačimi lovci izredno živo, ampak tudi v tujini so radovedni na uspeh. Take tekme so na Češkem, Moravskem in Nižje Avstrijskem nekaj navadnega, kajti tam so bogata lovišča, da par lovcev igraje lahko ustreli en dan nekaj sto jerebic, fazanov in zajcev. Ob večjih lovih gre pa plen že v tisoče. Da imajo v takih loviščih tudi dobre pse frmače, je samo posebi umljivo, zakaj kolikor več divjačine imam v lovišču, toliko lažje učim svojega psa, oziroma kolikor več pride pes z divjačino v dotiko, toliko več rutine in praktičnih izkušenj si nabere. Gledati rutiniranega frma-ča pri delu, je za lovca prava slast. V naših loviščih se seveda kaj takega le malokdaj vidi. Prvič nimamo bogatih lovišč, drugič pa nam nedo-staja dobrih psov. »Slovensko lovsko društvo« se trudi temu odpomoči s tem, da budi in neti v domačih lovskih krogih zanimanje za dobre pse frmače in da skuša tuje dobre pse spraviti v deželo. Ta namen ima tudi tekma dne 8. t. m. Po eni strani imajo na tekmah lovci priliko videti, kako lovi zares dober frmač, po drugi pa imajo imetelji in učitelji frmačev priliko javno pokazati, koliko so njih psi vredni. Prav zato ni tekma prav v nobenem oziru omejena. Tekmo pride lahko vsakdo gledat, naj je lovec ali ne, domačin ali tujec, član društva ali ne. Pa tudi tekmuje lahko vsakdo, samo, da odgovarja njegov pes predpisanim pogojem. Vsako ščene se seveda ne more pripustiti k tekmi, kajti tekma bodi izbor lepote in dobrote. Kakor ni dovoj, da je i pes samo lep, za lov pa za nič, tako j ne zadošča, da je za lov dober, sicer 1
pa spaka. Oboje mora biti vsaj do gotove meje združeno, kajti le tak pes je za pleme kaj vreden. Zato zahteva »Zveza avstrijskih kinologov« na Dunaju kot najvišja oblast v teh stvareh, da se k tekmam pripuščajo le taki psi, ki popolnoma odgovarjajo plemenskim znakom in imajo rodovnik. Ker je pa pri nas takih psov izredno malo, je zveza dovolila za našo prireditev izjemo in gg. sodnike pooblastila, da smejo tudi take pse pripustiti k tekmi, ki še nimajo rodovnika, toda le, ako so psi res lepi in čiste krvi ter je upati, da se naknadno sestavi rodovnik. Ta izjema kaže veliko naklonjenost zveze do našega društva. Pa tudi sicer so gospodje na Dunaju vse storili, da nam tekmo omogočijo. No, pa tudi domačini so se odzvali. »Kranjsko društvo za varstvo lova« je dalo 1. ceno v znesku 100 K, znani Nimrod s Krasa g. Štefan E. Paximadi, veleposestnik iz Sežane, je dal II. ceno v znesku 70 K, požrtvovalni g. podpredsednik društva g. Franc X. Urbane, veletržec v Ljubljani III. ceno v znesku 50 K itd. Nadejati pa se smemo še več daril, tako da noben tekmovalec ne pojde praznih rok domov. Tudi smo mislili prirediti v nedeljo 7. t. m. popoldne razstavo frmačev. Toda gg. sodniki pridejo šele 8. t. m. z dunajskim brzovlakom, zato razstave ne bo. Tekma bo zelo ostra, kajti že sedaj je prijavljenih 12 tekmovalcev od vseh krajev. Kdor pride že v nedeljo večer v Ljubljano, najde lovsok družbo v verandi hotela »Union«. — Odbor.
Trgovčevi ciganski odjemalci. V Veliki vasi pri Krškem ima trgovec Josip Mlakar z različnim blagom dobro založeno mešano trgovino. Dne 26. julija t. 1. je pa dobil nenadoma veliko novih odjemalcev: ves dan so prihajali in odhajali različni cigani in kupovali malenkosti. Izku-pil ni veliko od njih, dela je pa imel ves dan dovolj.Ni čuda, če je bil zvečer utrujen in se je podal takoj, ko je pozaklenil prodajalniške prostore, v svojo več sto metrov oddaljeno hišo k počitku. Ko je prišel drugi dan, je zapazil, da je bilo vlomljeno ponoči v prodajalno in da so mu odnesli zlikovci različnega blaga za več nego 250 K, predvsem sladkorja, kave, pipcev in drugih stvari. Seveda je obrnil takoj sum na svoje najnovejše odjemalce od prejšnjega dne — na cigane. Ko so šli orožniki po gozdu okoli" Velikega Mraševa iskat ciganov, jih ni bilo nikjer — vzela jih je noč. Našli pa so v bližini prodajalne nekaj pokradenih pipcev in glavnikov, en ciganski klobuk in cigansko ruto. Poizvedovanja so imela za posledico, da so zaprli pri Novem mestu znanega tatu cigana Brajdića, ki je bil ob času tatvine v krški okolici. Nekaj ciganov bo pa še izgubilo prostost.
Korajžo je pokazal. Zajtrkovali so železniški delavci pri Birčni vasi pred barako. Vsak je držal v roki skodelico hruševi vodi podobne kave, lovil z žlico koščeke kruha, ki so plavali po tej takozvani kavi in jih pridno nosil v usta, nekateri hitreje, drugi počasneje. Eden najbolj pridnih jc bil Mile Lulič, ki je prvi posrebal svojo kavo. Hotel je priostriti svoj svinčnik in je vprašal, kdo bi mu posodil nož. Tedaj je izvlekel komaj dvajsetletni Janko Pličar velik kuhinjski nož rz notranjega žepa suknjiča in ga posodil Luliču. Pavkovič se je glasno začudil, zakaj nosi s seboj na delo tako velik nož. V šali je pripomnil Mate Rajič, da nosi zato tako orožje s seboj, ker je bojazlji-vec. To je bilo pa Pličarju preveč. Planil je s tem nožem ves raztarjen na Mate Rajiča in rekel: »Na, hudič, bos videl, kak bojazljivec sem.« Zadal je Rajiču takoj in potem na bega več hudih ran. potem pa je zbežal ir ga ni bilo več videti.
Vojni minister Krobatin se je pripeljal 2. t. m. z avtomobilom v Idrijo, kjer se je mudil nekaj ur. in se je potem čez Vipavo peljal k vojaškim vajama na NotranjSKO.
Nesreča na Triglavu? Včeraj smo poročali, da na Bledu pogrešajo realčnega profesorja Zechnerja in da se je najbrže ponesrečil na Triglavu. Kakor pa poročajo iz Opave, je profesor Zechner že več dni zdrav v Opavi.
Dražba hotela »Triglav« v Bohinjski Bistrici. Dne 16. septembra t. 1. se bo vršila ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici dražba hotela »Triglav« v Boh. Bistrici z vilo »Bogomilo« in »Belle-vue« vred. V vseh treh poslopjih je 60 popolnoma opremljenih sob, v kuhinji se nahaja vsa za obrat potrebna posoda. K temu posestvu spada tudi vrt in dvoje obširnih stav-bišč ob Bohinjskem jezeru in sicer na najlepših točkah. Najmanjši po-nudek znaša za vse skupaj 92.508 K. — Del kupnine bi ostal vknjižen. Vsi podatki so na vpogled pri omenjeni sodniji in v pisarni dr. Iv. Tavčarja.1
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 24. do 30. avgusta t. 1. Novorojencev je bilo 16, mrtvorojenci 3, umrlo pa jih 17, in sicer 10 domačinov ter 7 tujcev. Umrli pa so 2 za jetiko, 1 vsled mrt-vouda in 14 za različnimi boleznimi. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za grižo, 1 za vratico.
S trga. Danes je bil promet na trgu zelo živahen in je bil Vodnikov trg, kjer se prodaja zelenjava, sadje, kuretnina in jajca do malega napolnjen. Zjutraj zgodaj so pripeljali trije Vipavci na trg 119 škatulj grozdja in sadja. Perutnine je bilo prinesene 118 kurnikov, jajc pa 67 kosov. Prodajali so piščance par 2 K 80 v, kokoš 2 K 60 v, raca 2 K 10 v, jajca pa komad od 8 do 9 v. Solata in čruga zelenjava je imela navadne cene. Domačega sadja je bilo pripeljanega na vozeh 274 košar. Prodajali so češplje 8 do 10 za 2 v, jabolka drobna 2 za 2 v, debela 4 do 5 za 10 v, hruške drobne 3 za 2 v, debele 5 za 10 v. Krompirja je bilo na trgu 12 voz, ter je stalo 100 kg 6 K; zelja je bilo 11 voz ter so ga prodajali 100 glav za 8 K. Tržno nadzorstvo je preiskalo od 1. do 6. septembra 9362 jajc med temi je bilo 33 pokvarjenih.
Kinematograf »Ideal«. Samo 4 dni. V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. Tudi za šolsko mladino dovoljeno. Zaročenca. Nekaj res prav posebnega. Ne samo znamenit autor temveč tudi film pretresujoče lepote. Dolgost filma 2300 m. — 6 dejanj. — 2 uri predvajanja. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Cene razen II. prostora zvišane za 10 v. — V torek, dne 10. do 12. septembra: Pompadur. (Krasna veseloigra Nordiskfilm Co.) Razkrinkan. (Drama v 2 dejanjih.)
V kavarni »Central« koncertuje danes večer od pol 10. ure naprej vso noč novo angaževani elitni damski orkester._
Narodna obramba.
K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah bode vozil skupščinarje poseben vlak dne 8. septembra. Odhod iz Ljubljane ob pol 10. dopoldne, na Jezici postoji vlak in odpelje naprej ob 9*43, prihod v Domžale ob 10*11. Radi male daljave se vožnja ni znižala. Vabimo vse družbine prijatelje, vse zavedne Slovence, pa tudi one, ki še nimajo pravega spoznanja o veliki važnosti družbe sv. Cirila in Metoda, da se udeleže letošnje velike skupščine in njej sledeče veselice v Domžalah kar najštevilneje. Udeležba bodi tolika, da bode zborovanje napravilo vtisk onih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne probuje.
Zaupen sestanek skupšclnarjev bode dne 7. septembra cb 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo »zglasnice«, ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacija k zaupnemu zborovanju.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala rodbina g. učitelja Godca namesto venca na grob pok. dež. odbornika g. Fr. Robiča 15 K, učitelj-stvo šole v Limbušu 15 K, g. M. Ro-sinova na letovišču v Framu 15 K. G. Ivan Malnarič pri Sv. Križu je nabral v gostilni g. Stritarja 10 K. Povodom godovanja svoje gospe soproge daroval je g. prof. R. Perušek 20 K s posebnim ozirom, ker se ne more udeležiti velike skupščine. V požara^ velike skupščine je izročil g. mestni trnovski župnik Iv. Vrhovnik 20 K, z 2 K pa je pozdravil skupščinarje rodoljub s Koroškega. — G. Fran Canjko, nadučitelj. Sv. Bolfenk na Kogu je poslal 5 K 25 v. nabranih v veseli družbi povodom 20letnice poroke g. Frana Soštariča, posestnika na Vitanu. — Kat. izobraževalno društvo v Štorjah je poslalo družbi sv. Cirila in Metoda 16 K 85 v, t. j. 10/o dobiček od društvene veselice v Štorjah dne 17. avgusta.
Prva slov. zaloga čaja in ruma v Ljubljani je nakazala družbi zopet vsoto 70 K kot prispevek od družbi-nega čaja za prvo polovico prvega leta obnovljene pogodbe. Ta družbi-ni čaj je vže precej dobro vpeljan, vendar se nahaja še mnogo slovenskih trgovcev, ki nimajo tega blaga v svoji zaiogi. Omenjeni čaj je po svoji kakovosti svojega priporočila vreden, zato ponovno opozarjamo slovensko javnost in prosimo, da se naše družine v prvi vrsti ozirajo na čaj iz prve slovenske zaloge v Ljubljani.
Iv. Brinšek, Trnovo odposlal je od m. podružnice razne doneske 156 K 62 v, iz nabiralnikov 57 K 98 vin., skupaj 214 K 60 v.
Slovni in Slovenke! tie zabile družbe sv. ali in Metoda.
Društvena naznanila.
Vrtna veselica pevskega društva »Slavec« se vrši v ponedeljek (praznik) na vrtu restavracije pri Novem svetu z najraznovrstnejšim sporedom in plesom v salonu. Vstopnina prosta. — Keglanje na dobitke bo danes zvečer ter v nedeljo in praznik yes dan in zvečer. Dobitkov je šest, od katerih prvi je 4fr kron v zlatu in jsrebni.
Na izlet slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« y Kamniku še enkrat opozarjamo. Odhod dopoldne s kamniškim vlakom z gorenjskega kolodvora. Zaveza učiteljskih društev je svoj istočasni oficijelni izlet v Kamnik preklicala, ker se bo slavnostno zborovanje vsled pozdrava mnogih gostov bržkotne zavleklo čez opoldan, pravtako banket. Vendar se pa priporoča onim gg. učiteljem, ki se zanimajo za glasbo, da se po možnosti vseeno potrudijo v Kamnik in se udeleže zanimivega koncerta v Društvenem domu. Hkra-tu pa izletniki obiščejo grob pesnika Medveda. Izlet in koncert se vršita ob vsakem vremenu.
Football-Match zagrebške »Cro-atie« proti rezervi »Ilirije«. Glede ponedeljske nogometne tekme, ki se vrši popoldne ob 5. uri ob vsakem vremenu  na  igrišču   poleg Latter-mannovega drevoreda, zanima gotovo   prijatelje športa, vedeti že vnaprej, kako močno je moštvo »Croa-tie«, ki igra topot prvokrat v Ljubljani.    Mislimo torej, da ustrežemo večini prijateljev športa, ako podamo v tem oziru nekaj podatkov. »Croa-tia« je igrala proti »Gradjanskemu športnemu klubu«, ki je zmagal pomladi nad I. moštvom »Ilirije« z rezultatom 2:1, neodločeno, namreč 1:1.    Zagrebško »Concordio«, ki je svoj čas v Ljubljani   zmagala nad »Ilirijo« s 3:2 in ki je eno najboljših hrvatskih moštev, pa je zadnjič celo premagala z rezultatom 3:2. Budim-peštansko moštvo »Attila« je premagala z 1:0. Proti zelo dobremu ogrskemu moštvu »Kaposvari Athletikni klub« je sicer podlegla z 2:4 in ravno tako proti H. A. S. K. z 1:2, toda pomisliti je treba, da je H. S. K. letos zmagal nad »Ilirijo« z 9:1. Vsekako je »Croatia« po teh rezultatih dovolj močno moštvo in ljubljansko moštvo bo moralo pač napeti vse siie, da se obvaruje poraza. — Z ozirom na precejšnje, s to tekmo združene stroške, je vstopnina določena sledeče: Nu-jnerirani sedeži 2 K, navadni sedeži •1 K, stojišča 60 v, otroško in dijaško stojišče 30 v. Vstopnice naj se blagovolijo nositi vidno. Blagajne so odpr-. te ob pol 5. popoldne.
Telovadno društvo Sokol v Šte-panji vasi naznanja svojim članom, bratskim društvom in drugim prijateljem Sokola, da svoj, na dan 7. septembra t. 1. določeni pešizlet čez .lanče v Litijo preloži na dan 21. septembra t. 1.. ker se bratje Sokoli vsled poziva Slovenske sokolske zveze po večini udeleže slavlja razvitja prapora vrhniškega Sokola.
Zadruga mizarjev Ljubljana, Spodnja Šiška, Vič in Moste ima svoj redni občni zbor v nedeljo 14. septembra pri Mraku. Več v inseratu!
Gasilno društvo v Iški vasi priredi v ponedeljek, dne 8. t. m., v Iški vasi veselico. Na to se še posebej opozarjajo prijatelji Iškega Vintarja.
Gasilno društvo v Višnji gori priredi v nedeljo veselico s tombolo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo potrebnih gasilnih cevi. Pri veselici bo svirala domoča godba »Skala« in se društveniki in občinstvo vabijo na številno udeležbo, ker je društvo podpore potrebno in tudi vreano.
Pevsko društvo »Svoboda« v Idriji je napravilo dne 30. avgusta 1.1, koncert, ki se je vršil ob pol 9. zvečer v pivovarni pri Črnem orlu v Idriji. Na sporedu so bili tile: a) m o -ški zbori: Alajž: »Na dan« u>ari-ton-solo), Volarič: »Čolničku«, Sch\vab: »Oj dekle, kaj tak žalostno«, Prelovec: »Jaz bi rad rdečih rož« (bariton-solo), Adamič: »Vasovalec«, Ocvirk: »Napitnica«; b) mešan zbor: Ipavic: »Kukavca«, Pir-nat: »Na Gorenjskem je fletno«, Adamič: »Na vrtu«, »Fanta« in Schwab: ^Hanica«. Petje je vodil precizno in spretno društveni dirigent gosp. uči-tej Pleskovič; mešan kakor tudi moški zbor sta bila na mestu. Ne enemu, ne drugemu ni manjkalo potrebnega navdušenja in poglobljenja v besede in glasbo posameznih pesmi. Pivovarna je odmevala burnega odobravanja; nekatere pesmi so morali pevci ponoviti. Vrli pevci in pevke: le naprej pod vodstvom vnetega svojega pevovodje ! M. P.
Književnost.
— Hess - Mencinger. Nauk o serviranju. Splošno veljavna mednarodna načela in pravila glede serviranja so bila doslej med Slovenci tako v javnih družbah, kakor v privatnih hišah znaua le boro malo. Knjjga
»Nauk o serviranju«, sicer, namenjena v prvi vrsti gostilnam, restavracijam in hotelom ter v teh uslužbene-mu strežočemu osobju, nas seznanja na poljuden način s temi načeli m nam pojasnuje na podlagi številnih nazornih slik mednarodna pravila glede postrežbe, po katerih se ravna celi svet. Zato je knjiga dobrodošla tudi onim, ki morajo kedaj streči gostom v svoji hiši, dobro pa je tudi, da se ž nje vsebino seznanijo i oni, ki potujejo in začasno bivajo po hotelih, ker se tako pouče v marsikateri, drugače jim nerazumljivi uvedbi. Ako se hočemo na polju postrežbe približati narodom, ki nam na tem polju prednačijo, kakor Angleži, Francozi, Švicarji, je neobhodno potrebno, da si omisli vsaka boljša slovenska gostilna, sploh vsaka boljša privatna hiša strokovno knjigo »Nauk o serviranju« in da se iz nje temeljito pouči o teh predpisih. Posebno mlajšim gostilničarjem in go-stilničarkarn ter mladim gospodinjam je knjigo priporočati. Knjiga se lahko naroči tudi v »Narodni knjigarni«.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem.
Neprava taktika   napram Čukom. Bilo je v nedeljo na dan katoliškega shoda v Ljubljani, ko se je po pogrebu vrlega rodoljuba gospoda Babica zbrala večja družba na-prednil^mož na vrtu gostilne pri gospodu Štepicu v Šiški. Med to družbo je bil tudi naš priznano dober pevec baritonist gosp. Slavko Pip. Med raznim pogovorom je gosp. Pip začel pripovedovati svoji družbi neko značilno anekdoto, katero je doživel in svoječasno pripovedoval v njegovi družbi v gostilni pri »Belem volku« naš vrli slovenski igralec gosp. Tone Verovšek.   Vsebina te anekdote je ta - le: Peljal sem se po gorenjski železnici in sedel sem poleg dveh kmetov, ki sta bila pri oknu in opazovala naše prelepe gorenjske kraje. Prikorakala je mimo vlaka po cesti četica Orlov. Eden izmed kmetov pravi svojemu tovarišu: »Ali so to »čuči«   ali »skolči«?« — Njegov tovariš mu odgovori: »U, to so naši, čuči so, čuči!« Družba se je seveda temu dovtipu smejala in posamezniki so ponavljali s pripovedovalcem vred besede klerikalnega kmetica: »Čuči so, naši čuči!« — Pri bližnji mizi,   ki je bila oddaljena najmanj kakih 10 korakov, je sedel g. Srečko Pavlin, uradnik deželnega odbora, v spremstvu svoje žene   in svojega šestletnega otroka. Mož je nenadoma nahrulil gospoda Pipa, katerega je poznal, da naj   se   kot magistratni uslužbenec dostojno vede v javnem lokalu in da naj ne izziva orlovske organizacije. Gospod Pip, ki je poznal gosp. Pavlina samo na videz iz ceste, ni pa vedel, da je mož pri deželnem odboru in ni poznal njegovega imena, je tujca - izzivača, zavrnil popolnoma mirno in dostojno: Torej ste vi čuk? G. Pavlin, katerega mora beseda »čuk« strašno neprijetno dirniti, zakaj, to bo vedel oh sam, vedo pa tudi nekateri   drugi,   je bil vsled tega silno razjarjen in je takoj nato odšel iz vrta. Da bi se maščeval nad gospodom Pipom, je vložil ovadbo zaradi žaljenja časti. — Pri današnji razpravi, ki se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, je obtoženec gospod Pip izpovedal o stvari, kot se je dogodila in kakor smo jo opisali zgoraj. Tožnik gosp. Srečko Pavlin pa je trdil, da ga je toženi poznal tudi imenoma in po značaju, ker mu je večkrat dostavil v deželnem odboru razne odredbe. Tudi ga je gotovo videl pri katoliškem sprevodu, ki se je vršil isto dopoldne m katerega se je on kot zvest klerikalec, z vso častjo udeležil. — Kot edina priča je bila zaslišana tožniKova soproga, 271etna Zora Pavlinova, ki je izpovedala v smislu obtožbe. V bistvu pove, da je čula beseae ćuk in čuči, Pipove, odnosno Verovškove anekdote pa ni slišala. — Obtoženi Pip je predlagal, da se zasliši vec njegovih tovarišev,  toda ta premog je bil vložen prepozno za današnjo obravnavo. Sodnik je njegove dokaze, katere je ponovno predlagal njegov zagovornik, zavrnil kot nepotrebne in izrekel na podlagi pričevanja tožnikove žene in drugih okol-ščin sodbo, s katero se   gosp. Pip prizna za krivega in se obsodi na 10 kron globe in v povračilo stroškov. Obsojen gospod Pip je prijavil priziv in celo zadevo bo obravnavalo še deželno vzklicno sodišče. — Dejstvo pa je, da je provociral celo zadevo današnji tožnik, kar je poudarjal tudi obtožencev zagovornik pri oorav-navi, in sicer s tem, da se je tako neumestno vtaknil v pogovor njemu tuje sosednje družbe, ki ga ni prav me brigala in se tudi ni zmenila za njega, in to samo zato, da  se pokaže kolikor mogoče uslužnega klerikalni stranja, h kateri je prešel in ki ga je
radevolje sprejela v svoje okrilje. Če bi se to zgodilo nasprotno, bi naši klerikalci gotovo ne postopali proti takemu izzivaču tako dostojno in miroljubno, marveč bi ga vrgli čisto po dr. Krekovem receptu z noži in palicami na cesto.
Razne stvari. .
* Grozni prizori pri usmrčenju.
Iz Moskve poročajo: Pri usmrcemu šestih kaznjencev v tukajšnji ječi, so se dogodili grozni prizori. Dve uri je trajala eksekucija. En obsojenec je zblaznel in je začel peti in plesati.
* Umor.   Iz Berlina poročajo Lastnico   kopališča   »Avgusta« je predvčerajšnjim zvečer ob 9. ustrelil njen kopališčni mojster,   ki je nato pobegnil.
* Prebivalstvo Dunaja. Mesto Dunaj izkazuje po junijskem izkazu statističnega urada 2,115.254 prebivalcev, med temi 26.559 aktivnih vojakov.
* Napad na poštni urad. Iz Hel-singforsa poročajo: Pred tremi dnevi so roparji napadli poštni urad v Alatemnu, usmrtili upraviteljico in njeno 151etno nečakinjo, oropali blagajno ter nato pobegnili.
* Velika tatvina v Ostende. Iz Bruslja poročajo: V Ostende so neki poljski dvojici, grofu in grofici Goli-dov, ukradli za 12.000 K lišpa. Sumljiv je neki dozdevni angleški inženir, ki se je sprijaznil z grofom ter baje pobegnil v Nemčijo.
* Ženska stavka. Iz Londona poročajo, da so sklenile v državi Vi-sconsin ženske generalno stavKo, ker se jim je odrekel sedež in glas v delavskem razsodišču. Ženske so za-pretile, da ne bodo ne kuhale, ne prale in ne opravljale hišnih del, dokler se ne ugodi njihovi zahtevi.
* Srbskega drobiža primanjkuje. Srbskega drobiža je primanjkovalo že za časa nove balkanske vojne. — Zato je srbska vlada naročila pri dunajski izdelovalnici novcev za 10 milijonov dinarjev srbskih srebrnih novcev in za 23 milijonov niklastih novcev. Večji del novcev so že izdelali ter odposlali v Belgrad.
* Kolera. Iz Zagreba poročajo: Deželni sanitetni urad sporoča, da se je pojavilo pet novih slučajev kolere. Dve osebi sta umrli. — Iz Braj-le poročajo: Na angieškem parniku »Enforbia«, ki je že deset dni tu vkrcan in katerega moštvo obstoji iz Indijcev, se je v sredo in četrtek pripe-tiio 12 slučajev kolere.
* Italijani obtoženi zaradi veleizdaje. Iz Tridenta poročajo: Trije mladi Italijani, Humbert Benei, Josip Cescatti in Avgust Casteili so obtoženi radi veleizdaje. Ko se je italijanski kralj peljal v Kiel, so ti trije nalepili ob železniški progi velik plakat z napisom: »Živio italijanski kralj!«
* Švedski vohun na Ruskem. K
tozadevnemu poročilu vedo novejše vesti, da so res aretirali v Krasnojem selu švedskega štabnega častnika pl. Essena vlsed suma, da je švedski vohun, vendar se je pokazala cela stvar kot prenagljena od strani podrejenih organov. Švedskega častnika so že izpustili.
* Neurje. Iz Charlotte (Nova Ka-rolina) poročajo: Na obali Karoline je divjala velika nevihta. Več občin je bilo razdejanih. Poljski pridelki so popolnoma uničeni. Samo v okraju Beaufort znaša škoda 2 milijona dolarjev. Tudi na otoku Ocra Cock je divjal vihar. Petsto oseb je bilo usmrčenih.
* Sleparski bankirji. V Florenci so izvršile oblasti hišne preiskave v 10 bančnih menjalnicah, pri čemer so zaplenile več sumljivega materijala. Ti bankirji so obdolženi prodaje inozemskih srečk na ODroke. Srečk pa niso izročili klijentom, tudi ne, če je kdo vplačal že tudi vse obroke.
* Zabodla napadalca. V Bosanski Novi je 171etni kmetski sin Milan Kukič napadel v gozdu Ibletno An-gejo Povolino. Močno dekle pa se mu je na vso moč upiralo, tako da se je med njima razvil boj na življenje in smrt. Deklici se je posrečilo, iztrgati Kukicu bodalo, ki je je imel za pasom, ter mu je zabodlo v prsi. Kukič se je smrtno nevarno ranjen zgrudil na zemljo ter kmalu nato umrl. Dekle se je samo javilo sodišču.
* Navihan pikolo. Štirikrat je že opazil hotelir, da lepa mlada dama na št. 15 zjutraj sama hodi po vodo k vodovodu. »Milostiva,« je rekel peti dan, »če bi hoteli zvoniti, bi dobili vodo takoj.« »Toda, kje pa je zvonec; nisem ga mogla najti,« je odgovorila dama. — »Zvonec?* Ta je vendar nad vašo posteljo.« — »To je torej zvonec!« je vzkliknila dama. »Vprašala sem pikola, in ta mi je rekel, da je ta zvonec le za skrajno silo v slučaju požara.«
* Sleparije na policiji. Na policijskem sodišču v Aradu so našli v nekem skrivnem arhivu v skrivnih predalih več zavitkov, v katerih je
bilo več sto pravomočnih obsodb. — Preiskava je dognala, da v 1. 1911. ni bilo izvršenih 223 obsodb, v letu 1912. pa 849. Te obsodbe so podkupljeni policijski funkcijonarji skrili. Večina teh obsodb se glasi na večje in manjše denarne globe. Vse te obsodbe so seveda zastarele. Škoda, ki jo trpita vsled tega erar in mestna občina Arad znaša okroglo 15.000 kron.
* Najmodernejša toaleta. V ga-
Iiškem mestu Podgurži sta se videli na promenadi dve najnovejši moški toaleti, ki sta bili zelo enostavni. — Propagatorja nove mode, dva gent-iemana Jastežik in Bartoszik, prvi celo v spremstvu svoje žene, sta slekla svojo obleko ter promenirala po ulici — popolnoma naga. Več nego pol ure sta se sprehajala apostola nove mode, predno je prišla policija ter ju aretirala. Na policiji sta izjavila, da jima je bilo tako zelo gorko, da nista mogla vzdržati na sebi nobene obleke.
* Šeststoletnica rojstva pisatelja Boccaccia. Dne 6., 7. in IS. septembra bodo -v Cortaldu slavili šeststo-letnico rojstva pisatelja Giovanna Boccaccia. Slavnosti, ki jih priredi mesto pod protektoratom italijanskega kralja in naučnega ministra, se začno dne 6. septembra s slavno-stjo v mestnem domu. Obiskali bedo tudi rojstno hišo in grob Boccaccia, kjer bo govoril Vincenzo Morello. Nato se bo vršilo slavnostno zborovanje društva Dantejevega, slavnostni govor senatorja Del Lunga in koncert, pri katerem se bodo pele stare skladbe Boccaccijevih pesem.
* Čudno postopanje ogrskih oblasti. Pred približno enim letom je odšel na potovanje po južni Ogrski budimpeštanski trgovec Jakob Roth. Roth se s potovanja ni vrnil, oblasti so ga iskale in so našle zadnjo sled izgubljenega trgovca v Pakracu. Od tega časa se ni vedelo, kje je Roth in večina je bila mnenja, da je mož pobegnil, dasi ni imel za to nobenega pravega vzroka. V sredo pa je dobilo višje mestno glavarstvo v Budimpešti nepričakovano poročilo od zunanjega ministrstva, da je bil Roth že septembra lanskega leta aretiran vsled suma, da je vohun in da je pred nekaj dnevi v garnizijski bolnišnici v Prokoljah umrl.
* Srbski patrijarh Bogdanov ić izginil. Iz Budimpešte poročajo: Najvišji duhovski dostojanstvenik srbske cerkve v Karlovcih, patrijarh Lucian pl. Bogdanovič, je, kakor poroča »Az Est« iz kopališča Gastein, od ponedeljka naprej izginil. V zadnjih tednih je bil zelo slabo razpoložen in je napravil v ponedeljek brez spremstva izlet v hribe. Od tega časa ga pogrešajo in ga do zdaj niso mogli najti. Pod vodstvom župana kopališča Ga-steina je šla rešilna ekspedicija v hribe, vendar pa ni našla sledu o njem. V Szent-Endre, kjer je bival patrijarh Bogdanovič, ko je bil še škof, je došlo iz Budimpešte poročilo, da se je patrijarh baje pred enim tednom odpeljal iz Gasteina na Dunaj. Povprašali so pri dunajski policijski direkciji. Ta pa je odgovorila, da ni dobila niti iz kakega hotela, niti iz privatnih stanovanj poročila, da bi prišel Bogdanovič na Dunaj. V klubu narodne delavne  stranke je predvčerajšnjem zvečer pripovedoval neki poslanec, ki je v zadniem času zelo mnogo občeval s patrijarhom, da je šel Bogdanovič iz Karlovih varov sleherni dan v Joachimstal, kjer se je brez zdravniškega  predpisa zdravil z radijem. Potem je hodil štiri do pet ur po gozdu in polju. Bogdanovič, ki je bil še pred kratkem zelo vesel in živahen, je bil zdaj podoben starcu. — Iz kopališča Gastein poročajo, da je Bogdanovič v prejšnjih letih mnogokrat obiskal to kopališče.    Zadnjikrat je bil tam pred štirimi leti. Letos je prišel 13. avgusta ter se nastanil v hotelu »VVeissmeier«. Sloka postava patrijarha je bila zelo dobro znana v kopališču Gastein.   V prejšnjih letih je mnogo občeval z drugimi gosti, ki so ga splošno spoštovali zaradi njegovega   ljubeznivega   nastopa. Od tedaj pa se je popolnoma izpremenil. Ko je letos prišel v kopališče, so ga komaj spoznali. Izgledal je zelo bolan, ogibal se je občevanja z znanci. Tudi v hotelu je bil vedno sam. Videlo se mu je, da je postal zelo melanholičen. V ponedeljek popoldne je šel Bogdanovič iz hotela. Preiskali so skoraj že vso okolico ter avizirali tudi vse okoliške občine.   Morda se je ponesrečil,   morda pa se je tudi kam odpeljal.
* Grozen čin blaznega. Iz Miihl-hausna ob Enci poroča»o: 4. t. m. ponoči je domači učitelj Wagner v De-gerlochu v hipni blaznosti na štirih krajih zažgal. Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil osem oseb, ranil pa deset. Pobegnil je v neki hlev, ker so ga zasledovalci tako pretepli, da skoraj gotovo ne bo ozdravel. Wagner je imel 250 patron pri sebi. VVagner je bil pred več nego desetimi leti učitelj v Miihlhausenu. Pred štirimi ted-
ni Je poslal svoje otroke k staršem svoje žene. Predvčerajšnjim ponoči se je nepričakovano vrnil. Proti 12, uri je videl neki sosed šolskega poslopja, kako gori neki skedenj. Ko je vprašal nekega mimoidočega moža, kaj da gori, je namesto odgovora počil strel, nakar se je mrtev zgrudil oni, ki je vprašal. Morilec je šel drugam, kjer je zopet zažgal velik kozolec. Ko je neki meščan odprl okno ter vprašal VVagnerja, kaj da gori, ga je ta tudi ustrelil. Ko je Wagner petič zanetil ogenj, so ga hoteli prijeti, \Vagner pa je imel v rokah dva vojaška revolverja, iz katerih je streljal na množico. Ustrelil je sedem meščanov in nekollletno deklico, ranil pa 11 oseb. Med težko ranjenimi sta tudi policist in nočni čuvaj. Včeraj je državno pravdništvo odprlo stanovanje VVagnerja v Degerlochu. Wag-ner je, predno je šel v Muhlhausen, umoril svojo ženo in svoje štiri otroke. Žena in otroci so ležali s prerezanimi vratovi na posteljah. Iz Stutt-garta poročajo: Od 11 oseb, ki jih je Wagner težko ranil, najbrže nihče ne bo okreval. Morilec je imel črno krinko. Okoli pasu je imel jermen, za katerim je imel tri revolverje, vsak za deset strelov. Ko je blaznež zopet hotel nabasati revolver, sta ga policist in neki delavec premagala. Policist je bil dvakrat ustreljen, ko je morilca pobil s sabljo. Kmetje so morilca s sekirami pobili na tla ter mu odsekali roko. Cesta izgleda kakor bojišče. Pri nekem oknu leže tri osebe. Ostale osebo so bile ustreljene v njihovih hišah ali pa na cesti. Pet hiš je zgorelo. Tudi tri goveje živine je ustrelil. Svojim sorodnikom je pisal pismo, v katerem pravi: Odpustite mi, moral sem to storiti. VVagner dozdaj ni kazal nobenih znakov blaznosti.
* Pri bolečinah v okolici slepiča
vzemite zjutraj na tešče pol vinske kupice prirodne Franc Jožefove grenčice, ki očisti želodec in črevo in celo ob vsakdanji rabi učinkuje izborno. Kralj, virtemberški višji zdravstveni svetnik pl. Landenber-ger piše: »Izpričam lahko, da je tako zanesljivi, kakor mili učinek Franc Jožefove grenčice njeno rabo dopušča celo pri vnetju črevesa, ki rabo drugih odvajil dostikrat prepoveduje.« — Samo v steklenicah pri lekarnarjih, drogistih in trgovcih z mineralnimi vodami. Razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budapešti.
Telefonska in brzojavna
»Sokol« v Cerknem. Cerkno, 6. septembra. Sokolska prireditev v Cerknem je preložena na dan 21. septembra. Razkol med nemškimi radikalci.
Dunaj, 6. septembra. Počasi prihaja v javnost, da soglasje v »Na-tionalverbandu« nikakor ni bilo popolno. »Briixer Zeitung« je postavila oficijozni komunike, kateremu nikdar nismo verjeli, prva na laž. — Omenjeni časopis namreč piše, da so se močno kresala politična nazira-nja v zadnji seji kluba nemških radikalnih strank, ki se je vršila en dan pred zadnjo plenarno sejo »Volks-verbanda«. Nasprotja so bila tako velika, da o skupnem delovanju ne more biti več govora, tudi če se posreči voditeljem premostiti nasprot-stva. V nemški radikalni stranki se bosta stvorili dve skupini, od katerih bo ena pod vodstvom poslancev Wolfa in Bodirskega obsegala večino nemških poslancev na Češkem, druga skupina pod vodstvom Pa-cherja, Hummeuja, Teuffla in Som-merja pa ne bo hodila v onih ostro zarezanih sledovih. Tudi mladonem-ška zveza stoji s to zadnjo skupino v ostrem nasprotstvu. »Reichspost« zopet laže in obrekuje.
Dunaj, 6. septembra. »Reichspost« piše o pogajanjih za rešitev hrvaške krize ter trdi, da se pred vsem trudi hrvaško - srbska koalicija dobiti vlado v svoje roke. »Reichspost« nato koalicijo vehementno napada in ji očita, da je dobila pred kratkim iz Amerike od organizacij, ki imajo ime Jukiča 15.000 K za agitacijo ter poživlja vlado naj ne pripusti, da prevzame vlado stranko, ki jo podpirajo take organizacije. Fantazije »Reichspošte«. Dunaj, 6. septembra. »Reichspost« trdi, da se je v Srbiji obnovila agitacija za bojkot avstrijskega blaga. Zadnje dni je baje odpotovalo 20 belgradskih trgovcev v Berolin, da stopijo v zvezo z berolinskimi veletrgovinami.
Spor med bivšimi češkimi dežeiniml poslanci. Praga, 6. septembra. Poslanca Choc, kot zastopnik narodnih socialistov, in Sokol, kot zastopnik državnopravne stranke, sta sporočila, da
izstopita iz permanenčnega odbora bivših čeških deželnih poslancev. — Zaradi taktike poslancev je namreč prišlo do nesporazumljenja mea mla-dočehi in radikalci, ker so se mlado-čehi zavzeli za to, da je treba iskati najprej sporazuma z Nemci in vele-posestvom, da se more izvoliti nov deželni zbor, ki naj takoj sklene volilno reformo.
Nemška organizacija zaupnikov.
Praga, 6. septembra. Včeraj opoldne se je sestal širiindvajsetčlen-ski odbor za ustanovitev organizacije nemških zaupnikov. Za načelnika te organizacije je bil izvoljen predsednik nemškega »Volksrata« dr. Titta. Sklenilo se je, da naj se vrše v več nemških mestih na Češkem istočasno ljudski shodi. Razpravljalo se je nato tudi o statutu za stalno organizacijo zaupnikov.
Gališko vprašanje.
Dunaj, 6. septembra. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je baje izjavil zastopnikom Poljske ljudske stranke, da vlada nikakor ni sovražna tej stranki in da upa, da bo prišlo do sporazuma.
Dunaj, 6. septembra. Poslanec Stapinski je izjavil po konferenci s Stiirgkhom, da konferenca ni bila na nobeno stran odločilna. Glede odgovora ministrskega predsednika mora odločati shod zaupnikov stranke.
Županska volitev v Trientu.
Inomost,   6. septembra. »Neue Tiroler Stimmen« so izvedeie, da je kandidat za županski   stolec v Tri-dentu dosedanji podžupan Zippel. Hrvaška.
Dunaj, 6. septembra. »Ogrska Korespondenca« poroča, da namerava ogrski ministrski predsednik grof Tisza prihodnji teden poklicati nekaj vodilnih hrvaških politikov v Budimpešto, da z njimi konferira. Ruski vojaški ataše.
Dunaj, 6. septembra. Za ruskega vojaškega atašeja na Dunaju je imenovan Vineken.
Rusija in maloazijske železnice.
Berolin, 6. septembra. »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Petrograda: Rusija zahteva od Turčije prepustitev železniških koncesij v Anatoliji na podlagi pred 15. leti sklenjene pogodbe. Za zgradbo anatolskih železnic naj se porabi inozemski kaoi-tal.
Morilec Wagner. Berolin, 6. septembra. Stanje VVagnerja se je nekoliko izboljšalo, tako da je bil snoči prvič zaslišan. — Wagner je popolnoma miren in ravnodušno priznava, da se je na zločin že več iet pripravljal ter da ga je izvršil pri polni zavesti. Povoda za svoj bestijalni čin ne imenuje.
Kitajska in Japonska.
London, 6. septembra. Reuter-jev urad izve, da vlada v Tokiju velika nevolja vsled vesti, da je bilo pri zasedenju Nankinga po kitajskih vladnih četah ubitih več Japoncev. Časopisje zahteva energično vojaško akcijo ter zlasti, da zasede Japonska neko kitajsko pristanišče za tako dolgo, da da Kitajska zadoščenje. Ministrski predsednik je odpotoval v Nikko, da poroča cesarju.
Šangaj, 6. septembra. Changsun in Fengknochang sta prispela v Nan-king. Opažati je nesporazumljenja med voditelji vladnih čet.
Tokio, 6. septembra. Japonska vlada bo zahtevala od kitajske vlade za umor japonskih podanikov poleg popolne satisfakcije še posebne kompenzacije. Če Kitajska te zahteve ne izpolni, bodo japonski oddelki zasedli posamezna kitajska pristanišča.
Proti Zedinjenim državam.
Washington, 6. septembra. Avstro - Ogrska, Nemčija, Francoska, Angleška, Italija, Španija, Švedska, Norveška, Danska, Belgija in Nizozemska so protestirale proti klavzuli v novem carinskem tarifu, ki dovoljuje 5 % znižanje carine na niago, ki je uvažajo amerikanske ladje. Države opozarjajo na to, da taka določba krši obstoječe pogodbe. Mehika.
VVashington, 6. septembra. Uradno se poroča, da je dobila vlada ustmeno zatrdilo, da provizorični predsednik Huerta ne bo nasopil kot kandidat za definitivno predsedui-štvo v Mehiki.
Aretiran državni pravdnik.
New York, 6. septembra. Zedi-njene države so poslale v Kanado državnega pravdnika, da izposluje izročiev Thawa. Policija pa je državnega pravdnika zalotila pri prepovedani igri in ga zaprla. Šele proti visoki kavciji so ga izpustili, državni pravdnik pa je nato pobegnil. Afera vzbuja veliko senzacijo.
Dogodki na Balkanu.
Srbija in Črna gora. Dunaj, 6. septembra. V nemških ristih se širijo zopet vesti o srbsko-;rno£orskem scoru.  Z  merodajne *
srbske strani se sedaj zatrjuje, da srbska in črnogorska vlada ne smatrata določitve medsebojne meje za velikega političnega pomena. Določitev srbske meje proti Bolgarski in Grški je morala biti nemudoma izvedena, za določitev meje med Srbijo in Črno goro pa je naglica nepotrebna. Nadaljna pogajanja se bodo vršila, ko se vrnejo diplomati s počitnic. Gotovo je, da bo rezultat zadovoljiv za obe državi.
Bolgarska in Turčija.
Carigrad, 6. septembra. Konference med turškimi in bolgarskimi delegati se prično v ponedeljek. Za vojaškega izvedenca fungira na turški strani carigradski gubernator D jemal beg.
Pariz, 6. septembra. Bolgarski delegat general Savov se je izrazil napram poročevalcu pariškega »Tempsa«: Mi hočemo, da izgube vojne čim prej prebolimo in zopet pridemo do moči. Za enkrat hočemo mir in smo prišli sem, da sklenemo mir. Dovolili bomo vse, kar je treba Turčiji za varstvo mej, ker hočemo živeti s Turčijo v prijateljstvu. Prišli smo sem, da se pogajamo o vprašanju mej in o izmenjavi vojnih ujetnikov. Pogajanja se bodo vršila na podlagi londonskega protokola.
Nova vojna na obzorju. Dunaj, 6. septembra. Z ozirom na sofijske vesti, da so turški oddelki že prekoračili reko Mesto ter vdrli na grško ozemlje, izjavlja grško poslaništvo, da o tem nima nikakršnih poročil in da se zde te vesti tudi neverjetne. Zlasti neverjetno je, da bi bili Turki prodrli že tako daleč. Kijub vznemirjajočim simptomom položaja med Turčijo in Grško še ni smatrati za velekritičnega, kar dokazuje tudi potovanje grškega kralja v Nemčijo.
Bolgarska posojila.
Frankobrod o. M., 6. septembra. »Frankfurter Zeitung« poroča, da nemške banke že delj časa niso udeležene na predujmu, ki je bil leta 1912 dovoljen Bolgarski v znesku 25 milijonov frankov. Nemška skupina je baje odstopila povodom zadnje prolongacije predujma ter je dobila od drugih udeležencev svoj delež izplačan.
Grški kralj.
Berolin, 6. septembra. Grški kralj Konstantin je dospel včeraj ob 8. zjutraj v Berolin.
Ustreljen na vojaških vajah. Snoči je v tukajšnji garnizijski bolnišnici umrl nadomestni rezervist domobranskega pešpolka št. 26 Ivan Kai-ser iz Ribnice - Brezja pri Slovenjem Gradcu na Štajerskem. Pri sklepnih vojaških vajah pri Št. Petru na Krasu se je streljalo z ostrimi naboji. Na sedaj še' nepojasnjen način ga je tekom vaje zadela krogla, ki mu je predrla in nevarno poškodovala trebušne organe. V brezupnem stanju so ga prepeljali v tukajšnjo garnizij-sko bolnišnico, kjer je na večer podlegel težki poškodbi. Vojaška oblast je brzojavno obvestila rezervistovo ženo o tragični smrti moževi. Revež zapušča vdovo in troje nedoletnih in nepreskrbljenih otrok. —- Stotnik, ki je bil tudi od krogle zadet, leži, kakor smo izvedeli, v tržaški bolnišnici.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna Jbanka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer.  Stanje denarnih vlog 31. avgusta 1913 71,024.722 K.
— Zemljiškokreditne srečke druge emisije iz 1. 1889. Glavni dobitek 60.000 K je dobila ser. 6320, štev. 16, dobitek 4000 K ser. 1710, št. 3, po 2000 K pa ser. 7588, št. 5 in ser. 7772, št. 49.
V nedeljo, ?. septembra 1013
vsi na
n M\ Ljubljansko *!S lope.
Vozi poseben vlak s sledečim voznim redom.
Odhod iz Ljubljane 910 zjutraj
n    „ Brezovice 9-28 „
„ Loga 9-36 „ Drenovega griča 9*44 Prihod na Vrhniko 9*50 Odhod iz Vrhnike 10*10 zvečer
Prihod v Ljubljano 1056
Cene navadne.
Ljubljani
Odhod na Vrhniko v nedeljo ob 6. zjutraj iz dirkališča.
ur
v Ljubljani.
sporoma vsem članom, ki se udeleže zleta na Vrhniko bratske »Ljubljanske sokolske župe,« da se zbiramo v nedeljo ob 6. uri zjutraj pri bratu Kra-pežu (Gosposka ulica). Odjezd točno Ob lhl uri Zfutra]. Vsa podrobna pojasnila daje tajnik brat Jos. Rohrmann.
Zleta se udeležimo ob vsakem vremenu. ODBOR.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Ga. Marija Glančnik na Vranskem 10 K, mesto venca na krsto Karleka Sch\ventnerja, notar Demšar daroval v gostilni Peče v Starem trgu 5 K in kegiaški klub »Sloga« pri »Novem svetu« v Ljubljani ob priliki občnega zbora 10 K. Skupaj 25 K.
Za »Stavbni sklad ljubljanskega »Sokola««: Arnošt Brilej, nabral 3 krone 14 v in 4 K zbrale sestre in bratje pri prodaji razglednic. Skupaj 7 K 14 v.
Za »Domovino«: Kegiaški klub »Sloga« pri »Novem svetu« v Ljubljani, ob priliki obč. zbora 10 K.
Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«: Kegiaški klub »Sloga« pri »Novem svetu« v Ljubljani, ob priliki občnega zbora 10 K.
Za »Trgovski dom«: Kegiaški klub »Sloga« pri »Novem svetu« v Ljubljani, ob priliki obč. zbora 10 K.
Za »Narodni sklad«: M. G. iz Novega mesta 3 K.
Za »Dijaško kuhinjo v Kranju«: Dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani 100 K, plača v kazenski zadevi notar Marinček kontra Štefe (»Slovenec«) zadnji pogojeno kazen.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. septembra: Marjan Iskra, sin ključavničarskega pomočnika, pol leta, Zalokarjeva ulica 12.
— Olga Mohar, hči železniškega sprevodnika, 3 mesece, Mestni trg 9.
— Ivan Kaiser, nadomestni rezerv-nik domobranskega pešpolka št. 26, Zaloška cesta 29, (garnizijska bolnišnica; je bil na vojaških vajah prestreljen.)
V deželni bolnici:
Dne 4. septembra: Peter Šubelj, bajtar in delavec v papirnici, 49 let.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajate/j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Škodljivosti ribjega olja so v Scottovi emulziji premagane
Navadno ribje olje, četudi dragoceno jačilo, ima toliko neprijetnosti, da je večkrat treba njega rabo opustiti. Odrasli in otroci ne čutijo pogosto upravičenega £žJ&&~ odpora proti njegovemu okusu, nego ga dostikrat zaradi težke prebavnosti tudi ne morejo lahko prenašati. Drugače pa je s Scottovo emu-1 zijo ribjega olja, ki ni nič drugega nego okusno in lahko prebavno napravljeno ribje olje.
Po prehtafeniCj pri opešaniu moči, oiežkocenein dobivanju zob, ob okre-vanfu, ob nežni rasti kosti pri otrokih, pomanjkanju teka itd. že desetletja preizkušena Scottova emulzija izborno služi.
Cena originalni steklenici 2 K 60 v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpofiiljatvi fio v v pismenih mamicah dobite od tvrdke SCOT & BO\VXE, d. z. o. z. na Dunaju VII. sklicevaje se na naš list enkratno vpošiljateT poii-kušnjo od k ke lekarne.
Lilijskornlečno milo s konjičkom
Bergmanna & Co.j Dečin n. L.
ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutipljivo za racionalno negovanje kože in lepote,
kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po «0 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol11, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2»—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. IVI O L L, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch,-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 33
Večni viri moči in blagoslova
so naši zdravilni vrelci. Na prvem mestu med njimi stoje zdravilni vrelci občine Soden na Taunusu in iasno je, da pastilje, ki se izdelujejo iz rudninskih ostalin teh vrelcev, morajo učinkovati prav tako ugodno, kakor vrelci sami. Kdor proti katarom, kašlju, zaslezenju, indispoziciji itd. rabi ,,Fayeve" pristne soden-ske mineralne pastilje, ima jamstvo, da dobi res učinkovite sestavine zdravilnih vrelcev. Faveve sode-nice stanejo tudi samo K 1*25 in se dobivajo povsod. Posebno znamenje: uradno potrdilo županskega urada kopališča Soden na T. in Jbel kontrolni pas.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani"
septembra 1913.
Uradni kani dunajske borze 6. ■alolbanl papirji.
4°/» majeva rent« .... 4*2°/j srebrna renta . . . . 4°/o avstr. kronska renta . .
4°/0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. čeike dež. banke .
Srefike.
Srečke Iz I. 1860       i .
„    •* m 1864 • •   •  • •
„    tltke ......
„   zemeljske I. izdaje .
„        w     11«   i, •
„ ogrske hlpotečne . . i,    dan. komunalne ,
„    avstr. kreditne •  , ,
n    ljubljanske  .  .  , .
„   avstr. rdeč. križa . .
n ogr. i, ii • • „ bazfllka . . . ; . „ turske
nelnloe.
Ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda • .
Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice . • • « .
Državne železnice . ♦ , .
Alnme-Montan   . . . . ,
Češke sladkorne družbe . .
Zivnostenske banke.  . . .
Valute.
Cekini *•••••••
Marke
Franki.....: , .
Lire........
Rabili.
Uenarn!	
81-90	8220
85-50	86 —
82--	82 20
81-30	81-50
—■—	94-50
8450	85 50
453-	463 —
670 —	—■—
293-50	30350
27850	288 50
234 —	242-—
478-—	48S-—
474-—	478-—
6550	69 50
5425	58 25
33-50	37-50
2725	31-25
234-50	237-50
424-	424 50
630—	631-—
522-25	52325
13010	131 10
706*40	707-40
927-25	928-25
348-—	353-—
270-25	271-25
11-44	11-48
118-025	118-223
95-50	9570
94 — 1	94 25
25375	254-75
Meteorološično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm
O. <u t/i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C° 1	Vetrovi	Nebo
5.	2. pop.	734-5	27-7	sr. jug	del oblač.
»»	9. zv.	7356	161	si. svzh.	del. jasno
6.	7. zj.	735-0	14-4	brezvetr.	oblačno
Srednja   včerajšnja temperatura 196". norm. 16-3a. Padavina v 24  urah 7*3 mm. Sinoči nevihta.
i tako] eocvpiežni pobili, !
pripraven za potovanje. Vinko Vivod,
Ljubljana, Pred  Škofijo  21. II.
3196
Od dne 2. septembra naprej
3077
CERT
nanovo pridobljenega slovitega
lisa itin
(kapelnica Jerica Borancke.) Začetek ob lh 10, uri. Vstop prost.
pr Vso noč odprto.
Sestanek tujcev.
Dobro ohranjeni 3198
pisalni stroji
kakor Undervvood, Adler, Smith Bros, Remington itd. se po nizki ceni prodajajo. —" The Oliver Trading Office ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16.
Sprejme se
3184
visokošolec
za nadzorstvo in poučevanje dveh gimnazijcev v Ljubljani za čas od 2. pop; do 8. zvečer. — Ponudbe na uprav-niŠtvo »Slov. Nar.« pod „Odgojitelj"*
Elegantno opremljeno
s posebnim vhodom
se išče za 15. september.
Ponudbe pod „Dr. A. V.** na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. 3179
Sprejme se tako]
v trgovino Josip Seunig, Ljubljana.
Popolno znanje prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt). Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. Plača po dogovoru. 3194
Veliko trgovsko podjetje tiče
zanesljivega slovenske in nemške korespondence    zmožnega samostojnega
V kolonijalni stroki vešči imajo prednost. Plača po dogovoru. Vstop takoj ali s 15. oktobrom. Ponudbe pod šifro „korespondent 3197". 3197
Vino
jako dobro, iz lastnih vinogradov, belo in rdeče (šilher) od leta 1912 nudim v priposlanih sodih franko postaja Brežice na S. od 100 litrov dalje po 42^-K. Vzorci na zahtevo franko in zastonj.
Đragotln Bik. Klanjec. Hrvaško.
3193
x
modni oleiije
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
[i Mi
pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
Nadv. Friderika (prej Gruberjeva) cesta 3 — za gradom
kjer se dobiva pristna vinska kapljica, vedno sveže pivo, kava, turška kava (pripravljena in servirana na turški način), mleko, čokolada, čaj, malinovec, limonada itd. se priporoča.
Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. — Najmoderneje urejeni, popolnoma novi restavracijski prostori in krasen senčnat vrt Romantična lega s krasnim razgledom.
2A
31
49705249
90
in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko.
Na ieljo damo napraviti   mošk« obleke tukaj.
Prodajalka
dobro izvežbana tuđi v manufakturni stroki,
dobi mesto. 3090
Samo dobre moči naj pošljejo ponudbe po mogočnosti tudi fotografijo katera se vrne — na trgovino:
Josip Rožič v Pregradi kraj Rogatca.
Vinko Jtfajdič
i no i
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano na] boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pulju, Reki, Zadru, Splferu, Ercegnovem, Kotoru Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu! Inomosiu, Bolcanu  in Trideatu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
Strogo solidna najstarejša domača tvrdka.
Juveii, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po najnižji ceni.
Edina zaloga ur
z znamko
U
Ceniki zastonj.
99
Ceniki zastonj.
Lud. Gerne,
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
j Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
ijas
klobuke,
cepiče,
kravate, raznovrstno perilo, toaletne potrebščine
i. t. d.
priporoča
Uh iloa Mi
I za gospode in dečke
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Laslnik in Jef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. det. boln
popolnoma samostalen hrvasko-nem^ki dopisnik z večletno prakso v mlinskem in žitnem poslovanju,
dobi   stalno mesto.
Nastop 15. septembra ali 1. oktobra t. L — Ponudbe s prepisom izpričeval, referencami in točnem navedenjem plačilnih zahtev je poslati v obeh jezikih na „Podravina, Paromlin D. D. Gjurgjevac,  Hrvaško. 3133
Pozor!
Pozor!
IIH
(Pretterm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503.'n boljše od vsakih špirita i h drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zatoker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in jfctoda.
u
obsega v vodi topljivo fosforjevo kislino! najučinkovitejše, zato najcenejše
gnojilo s fosforovo kislino
Zajamčeno največji donosi na tleh vseh vrst, za vse sadežne in kulturne stroke! Zajamčeno najhitrejši učinek! Superfosfat prekaša vsako drugo gnojilo s fosforovo kislino. Posebno učinkuje mešan s kalijem, amonjakom in solitrom. Dalje amonijakove, kalijeve in solitrove su-perfosfate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske družbe in drušva. Predznambe za gnojilne poiskuse sprejema:
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Pfikopyl7.
I
F,
., LJubljana
: tovarna zarezaniii strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
mm
akrivač
::  s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
in navzgor I Streha pep^3nema varna
t/%
nevihtami! ='
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, p*
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad s 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun itd. i: dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron.
m Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt |
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50, v lastnem poslopju
sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje cd dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam. ===  Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim lisiom najugodnejše. ■ Zavod eskomptuje menice in devize in dovoljuje bančne kredite vseh vrst, kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje vestna navodila za nalaganje
kapitala, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd. Povodom potovalne sezije priporočamo proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke, ter sprejemamo vrednostne predmete (precijoze) v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo zaprte zavitke in posamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo depOtOV, v zvezi z natančno revizijo žrebalnih efektov, kakor tudi vnovČenjem zapadlih kuponov. — Izdajamo svojim komitentom potovalna kreditna pisma, s pomočjo katerih je mogoče na vsakem poljubnem mestu dvigniti zneske, ne da se nosi seboj gotovina. .
Podružnica t ki. priv. Avstrijs&eaa Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
ii
sag
2
5542
--—*
H desetletnici „Sokola" v
Mlado je naše narodno življenje Slovencev v Tržiču, kratka je doba preporoda, in vendar — koliko dela, koliko žrtev! Prihodnje leto bo šele 25 let, kar se je ustanovilo slovensko bralno društvo v Tržiču, ta pijonir Slovenstva, in uspeh? Ustanovitelji tega društva so imeli pač vzvišen cilj, ali da bi si mislili, v kako kratkem času bo poplačan njihov trud, si pač vsakdo težko predstavlja. Pot, ki ga je šlo društvo, ni bila ravno posuta z rožicami, ali ni se oziralo društvo ne na desno, ne na levo, z vstrajnim delom je pripravljalo pot dogodkom, ki so završili preteklo lete s tako sijajnim uspehom. Tiho, a odločno in marljivo je delovalo v prospeh in napredek narodne zavesti. Ni bilo mar članom krutih nasprotnikov drugorodcev, niso se brigali za sovražnike lastne krvi: »Za ciljem!« je bilo njihovo geslo, ki jih je tudi privedlo do cilja.
Z vsakim uspehom pa. ki ga je doseglo Slovensko bralno društvo, je naraščalo tudi delo, in ni čudo, če se je moralo društvo samo ozreti po novih močeh, po mladih delavcih. Bralno društvo samo že več ni moglo zmagovati dela, ki je nalagalo vedno širjenje narodne probuje, in nujna potreba je bila, da se ustanovi društvo z drugo smerjo ali istimi cilji, društvo, ki bi družilo pod svojim okriljem zlasti mlajše narodove moči. Kajti ravno te moči so bile v onih časih — pred dobimi desetimi leti — razpršene, nezdružene, m bati se le bilo, da jih posamezne polagoma po-zoblje nenasitni, tuji moloh. In na čast ustanoviteljem Sokola moram priznati, da je misel po združitvi teh razkosanih sil vzniknila ravno v njihovi sredi. Uvideli so pač potrebe te združitve, in kmalu potem — leta 1903. spomladi, jih že vidimo na delu.
Ali poseči moram za leto nazaj, V leto 1902.
Vladale so takrat še res vesele razmere v Tržiču. Slovensko bralno društvo, oziroma prej enotna slovenska narodna stranka, katero je reprezentiralo, v prejšnjih časih ravno bralno društvo, je bila pač že razdvojena v dva tabora, ali to nasprot-stvo se ni izražalo tako določno, kakor drugod, še manj pa, da bi se kazalo javno. Razuntega pa je imelo tr-žiško Slovenstvo nekaj, kar je bilo sveto vsem Tržičanom. in kar jih je družilo vsaj enkrat vsako leto — podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Vsako leto se je vršila namreč na korist družbi sv. Cirila in Metoda slavnost, pri kateri je delovalo vse, kar je čutilo slovensko. Vse je vezala na to družbo globoka hvaležnost. In tudi leta 1902. se je vršila ta slavnost s sodelovanjem vseh tržiških društev; da pa nudi veselični odbor občinstvu nekaj novega,  naprosil je Sokola v Kranju   za sodelovanje. Kranjski Sokol,  tačas Se edino društvo na Gorenjskem, se Je drage volje odzval in s tem postavil temelj bodočemu Sokolu v Tržiču, kajti nastop telovadcev je vplival na občinstvo tako navdušujoče, da še dolgo potem niso mogli Tržičani pozabiti te veselice.   Obenem pa je kranjski Sokol pokazal tudi pot onim rodoljubom, ki so hoteli zbrati mlade sile v en tabor. Kmalu po tej veselici namreč se je zbrala mladina, izvolil se je pripravljalni   odbor in določil se je tudi že član, ki naj bi hodil vsak teden v telovadnico kranjskega Sokola učit se telovadbe. Pa to leto se je z ustanovitvijo izvršil samo poskus, ki se je razbil ob kočljivi točki denarnega vprašanja. Vaditelju, ki bi se hodil   vežbat   v   Kranj, bi moralo društvo povrniti vsaj vozne stroške, tako je bilo tudi sklenjeno. Ali ostalo je pri sklepu in kljub temu, da so se že vadile proste vaje,   kljub vsemu navdušenju se je pripravljalno društvo razšlo. Seme pa je bilo zasejano, ki je vzklilo in pognalo lepo, krepko drevesce. Leta 1903. pričeli so se navdušeni mladeniči zopet zbirati in 8. avgusta istega leta se je vršil ustanovni občni zbor v prostorih Bralnega   društva v gostilni gospe Franje P e r n e. Vredno ]e, da objavimo imena   ustanovnikov, vredno baš radi tega, ker so bili ustanovniki brez izjeme delavci, vredno v dokaz, kako velike uspehe doseže med ljudstvom smotreno delovanje prosvetnih društev.  V pripravljalni odbor so bili soglasno izvoljeni: Josip L u z a r, starosta; Matija A ž m a n, načelnik; Ivan K o k a I J, blagajnik; Fran Meglic, tajnik; odbornika pa: Henrik Snoj in Ivan Dobrin. Ra-zun teh so se udeležili ustanovnega občnega zbora še: Jakob Kristan, Josip Kristan, Ivan A I j a n č i č, Franc Krvštufek, Ivan Mrak, Andrej M o k o r e 1, Maks Pehare, Flore R a b i č,   Rudolt Pregelj, Peter Slapar, Anton S t e f e, Fran $t en ovic in Josip Zupan. Na
tem občnem zboru se je sklenilo, da se ustanovi odsek gor. Sokola, kar pa se je kasneje predrugačilo v toliko, da se je osnovalo samostojno društvo. Članarina se je določila na mesečnih 40 vin., počenši s 1. septembrom 1903. — Začetek je bil storjen, in člani, ne da bi čakali na pravno ustanovitev, so šli takoj na delo. Od gorenjskega   Sokola   so si izprosili staro orodje, to je bila bradlja, koza in priprava za skok, telovadnico pa so si priredili v delavnici gospe Per-ne. Ali kmalu ni bilo v tej sobi, ki je biia pa tudi mnogo prenizka, za telovadbo, vsled velikega števila telovadcev   premajhna,    in telovadno orodje se je selilo na dvorišče. Naval telovadcev je bil v začetku tolik, da jih je telovadilo kar po 30 naenkrat. To število sicer ni veliko, ali če človek pozna telovadni prostor, ono malo, stisnjeno dvorišče, je naravnost ogromno. In to dvorišče je bilo Sokolovo gnezdo celih sedem let. Pravila je vlada vrnila dvakrat, in šele tretja so ji bila povšeč, tako, da se je vršil 1. redni občr.i zbor 13. grudna 1903. V odbor so bili voljeni: Josip L u z a r, starosta; Josip Resni a n, podstarosta; Matija A ž m a n, načelnik;   Ivan Mrak, blagajnik; Fran Meglic, tajnik; odbornikom pa: Ivan Dobrin, Josip Golob, Kristijan § a r a b o n in Fran S t e -novic;     namestnikom: Cvetko R ab i č in Josip Zupan. Dete je bilo rojeno, ali prišlo je na svet s polno bisago nesreč. Vse potovanje našega Sokola je ena sama žalostna slika, in j društvo je bilo večkrat na robu raz-] pada. Vsikdar pa so je rešili idealno navdušenje in ljubezen članstva, in če danes društvo stoji trdno in neomajno v valovih sovražnega preganjanja,   lažnjivih natolcevanj in zahrbtnih obrekovanj, je to zasluga samo članov, ki so bili pripravljeni žrtvovati za društvo vse. Ali zdi se. da je bilo ravno trpljenje društvu v blagoslov. Omenil sem že. da *e bila telovadnica   na   dvorišču Pernetove gostilne. Kakor nikjer drugje, bila je pri našem društvu telovadba glavni smoter  sokolskih društev — največ odvisna od vremenskih sprememb. Će je deževalo, ni bilo telovadbe, in istotako je morala telovadba prenehati popolnoma, čim je zavel preko Tržiča strupeni mrzli sever. Kakor hitro pa je posijalo prvo pomladno solnce na naše sive gore, oživelo je s ptiči in naravo tudi Pernetovo dvorišče. Od dne do dne se je videlo več krepkih postav, ki so se ročno sukale okoli telovadnega orodja, z obrazov se jim je bralo navdušenje, iz oči jim je sevala samozavest.    Videlo se je jasno, da temu navdušenju, tej samozavesti, tem toplo bijočim srcem m škodoval zimski mraz, ni zamorila njihovih idealov strupena slana. Od leta do leta so imeli oni preroki, ki so gledali razvoj društva vedno po strani, in mu prerokovali vsako zimo smrt, daljše nosove. In ko so končno uvideli, da ima Sokol dovoli življen-ske sile, da se ubrani vsem viharjem, pristopili so sami k društvu, in danes štejemo v naših vrstah med dobre Sokole dosti  naših  nekdanjih nasprotnikov.   Kljub vsem nezgodam, mrazu in krizam v društvu samem, je društvo vendar polagoma napredovalo in se razvijalo do one dobe, ki jo lahko imenujemo slavno dobo našega društva. Začenja se ta doba z onim časom, ko se je priselil v Tržič naš sedanji starosta brat notar M a -r i n č e k.
Prvo njegovo delo pri nas je bilo, da je pristopil k Sokolu kot redni član, a že leta 1909. ga vidimo na čelu društva.    In od tega časa je vsa njegova neumorna eneržija, vse njegovo delovanje posvečeno izključno le našemu društvu. Leta in leta si je želel Sokol toplega gnezda, da bi ne trpel preveč mraza, kjer bi se lahko mirno in nemoteno razvijal. Poskušalo se je v tej smeri ukreniti marsikaj, ustanovilo se je celo novo društvo »Narodni dom«, ki naj bi preskrbelo vsem   narodnim društvom primernih prostorov, ali vsi poskusi so se izjalovili.    In ko je še društvo »Narodni dom« prenehalo s svojim delovanjem, bil je Sokol zopet navezan sam na sebe in na svojo lastno silo. Srečno društvo, ki ima v trpkih časih na svojem prvem tnestu brata M a r i n č k a! Kar so drugi iskali v daljni daljini,   je našel on v najbliži! bi ižini. Sokol mora imeti tudi v samem sebi moči, je rekel, prije! krepko za delo, in leta 1910. se je preselil Sokol v svoje novo gnezdo — v Sokolski dom. Od tega časa pa društvo vidno   napreduje in se upravičeno prišteva   k   prvovrstnim sokolskim društvom. Ves čas je imelo društvo tudi svoj naraščaj, ki je večkrat dosegel število 30. ima svoj ženski oddelek, sploh je društvo vsa leta skrbelo, da je šlo po poti, ki jo je začrtal ustanovitelj in prvi apostol vsega Sokolstva — Miroslav Tvrš.
Pa tudi v narodnem oziru je Sokol stal vedno na svojem mestu. Niti enega pomembnejšega dogodka tekom zadnjih desetih let bi ne  mogel ■
zaznamovati, da bi ne bilo društvo zastopano.    Pri večini pa je imelo glavno vlogo in pri marsikaterih odločilno. Zlasti častno pa je bilo naše društvo zastopano pri  vseh večjih sokolskih prireditvah, in povsod so si stekli člani s svojim strumnim in treznim nastopom odkritega priznanja in simpatij. — Mislim, da ne bo odveč, da se spomnim na tem mestu tudi onih dobrotnikov, ki so s svoiimi odprtimi rokami in ljubeznijo do društva omogočili njegov obstanek. V prvi vrsti naj imenujem gospo Franjo   Pernetovo,   posestmeo in gostilničarko v Tržiču. Od leta ustanovitve Sokola 1903 pa neprenehoma do izvršitve -Sokolskega doma« 1910. je bila ona zaščitnica društva. — Mlado društvo se je v onih časih, ko se ni imelo obrniti nikamor drugam, zaupno obrnilo do nje, ter jo prosilo, naj mu da vsaj toliko prostora, da bo moglo gojiti redno telovadbo. Drage volje je odstopila gospa Pernetova v začetku   delavnico na dvorišču, pozneje pa dvorišče, in celih sedem let ni niti najmanj očitala društvu. — Drugi društveni dobrotnik je inženir gospod Karel P o I a k. Ko se je vrnil iz Gradca s svojih študij in moral po smrti svojega očeta prevzeti doma gospodarstvo, je takoj pristopi] k društvu kot redni član. Bil Je reden   telovadec, navdušen Sckol, a kmalu je izprevidel, da društvo v telovadbi na ta način telovadbe ne more napredovati. Kakor sem že omenil se je telovadilo samo poleti, medtem ko je pozimi telovadba počivala.   In nekega dne je podaril prostor, kjer stoji danes »Sokolski dom«, ter s tem postavil prvi temelj Sokolovemu   gnezdu. — Tretji dobrotnik, ki   ie   obenem z br. Marič-kom in Polakom pomagal zidati »Sokolski dom«, je nepozabni naš inženir gosp. Vilko P o 1 a k, veliki mecen družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je v svoji oporoki spomnil našega društva z lepo vsoto 3000 K. — Deset let sokolovanja, deset let težkih bojev, polnih muk in trpljenja, trdega dela. Razvitje prapora kot vidno znamenje uspeha teh naporov, ki naj za vedno dokazuje, da je bilo to delo smotreno, da je društvo bilo prepričano, da mora njegovo delo privesti do cilja.
Bratje! Oklenimo se tega prapora! Bodi nam vidno znamenje one bratske medsebojne ljubavi, ki nam jo naš sokolski program zapoveduje. Ohranimo prapor čist, kakor je sedaj, in trudimo se, da mu postanemo v ponos. Naj končam z besedami, ki jih je izgovoril brat Dobrin, ko je zabil žebelj v prapor sokola v Brežicah in ki so tako lepo namenene tudi na naš prapor:
»Vihraj, ti prapor naš, vihraj, in vodi nas do zmage na klete vrage . . .!«
w-----9
smmmlajfa so pri vMU priliki
„Narodnega sklada',
in nabirajte prispevke zanj!
»rane.
Specialštete
„ACHAIA"   d. d. za prod. vina.
PATRAS, (Grško) ko! zdravilna in namizna vina nedasežna.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 Sigm. Winter, Đona!, III 1.
							
t*—							—*i
Prots
22
188»
nln
ii; ili zob
izborao deluje dobro znana
antesepi Kina
eStisine ustna
in zobna voda
ki utrdi d!esno in odstranjuje neprijetno sape iz nsL 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, ResIJeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bo!, blagajne v Ljubljani.
Melusine-usvna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.   februarja 1908. Blac;. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
Ljubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo industrijo!
Stare nogavice se ceno podpletnjejo J
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Si-alni stroii od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker dela n brez agentov, so cene veliko nižje.
^6le$cirji, zeiljtetfajtc
v lastnem  interesu nemudoma brezplačno 211 poštnine prOStO prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
koiess in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in  uvideli  boste, da vodimo prvovrstno
blago po najnižjih, breskonkursnčmh cenah.
M Eisfi i Ko.. Liiiii, Bi* cesta 9-12.
Specialna trgovina s kaiesi, matorji, avtomobili in posemeznimi deli. mehanična delavnica m garata.
rsitrni-H3ii=
Petni v Severno in Južno Ameriko
se vozijc sedaj le po domači avstrijski progi U
Trji — New 7ork, Buenos Aires, Bio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na Traterih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ===== dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Itd. =======
ODHOD PflRfilROV: V Imm Amsriko vsako deti, v Južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vožnja Iz Trsta v Kanado: (Porlland, Oiieber, Monireal) vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SM0N KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
UTripciočaincLO šspeciialn.©
"Ro konfekcijo
zeio solidne tvrtke
ristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne
Fine
Moderne
KRASNE PLAŠČE, : NOČNE &ALJE, : KRILA.
JOPICE, ZIMSKE PLAŠČE, BOE IN MUFE, PERILO.
Iraške ■hlesiie u pite za...........
Eiglcsienc perilo in druga potrebščine za novorojenčke.
StiT Pošilja na izbiro tudi na deželo
Lauran & Klement
Tvornica v Mladi Boleslavi.
Naročila sprejema A. Parzer-Mtihlbacher, Impcrialgnrage, Gradec, Pestslozzistrasse 37.
DQ9E
p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
vsakovrstne zarezne strešne opeke
Vzorce pošilja brezplačno.
579
I PO III (1.
Sprejema zastopnike. ■
i
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom 3143 raznovrstno skrlvljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici št. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. du 5. ure popoldan istotam.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440       Prosim, prepričajte se!
— Prodajajo se tudi narodne peče. —
Dražbeni oklic
M t. b. cM
v
se h vršila dne 16. sem. 1913 ob 9. dop.
dražba posestva „Hotelske akcijske družbe Triglav"
obstoječe iz hotela »Triglav«, vile »Bogomila« in »Bellevue«, gospodarskega ooslopja, vrta in kompletne hotelske oprave. K temu posestvu spadata tudi 2 parceli ležeči ob Bohinjskem jezeru na najlepših točkah in sta zelo prikladni za. stavbišče. Najmanjši ponudek za vsa ta posestva s pritiklino vred znaša K 92.508. Del kupnine bi lahko ostal vknjižen. Vsi podatki so na vpogled pri omenjeni sodniji in v pisarni dr. I. Tavčarja. 3114
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, okoli 2C0 cm dolgih in 130 cm Širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bor-durami se samo kratek čas prodaja za polovično izdelovalno ceno K 1*95 komad. Te himalajske spalne odeje so vredne dvojnega denarja in se samo dokler bo kal zaloge prodajajo "M po nastopnih senzacijskih cenah.
1 zimska spalna odeja stane samo......... K 1-95
3 zimske spalne odeje stanejo samo........K 5-70
6 zimskih spalnih odej stane samo. ........K 11-~
Edina prodaja po povzetju:
2103
M. Swobodo, Dunaj, IH/Z, Hiessgasse 13/Z3.
Priporoča se
ANTON S.IRO
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
874
Penzijonistka.
Samostojno, inteligentno gospico ali vdovo, ki uživa pokojnino ali ima druge stalne dohodke in bi hotola vod ti skupno gospodinjstvo, želi spoznati 34 let star, dobro situiran, soliden samec, mirne a vesele narave, ki službuje v prijetnem kraju in ima lepo stanovanje, Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko ki se takoj vrne, se prosi na uprav. »Si. Nar.« pod „Prijeten dom" do 10. sept
Ljudevit Borovnik
puška v v BorovSjah (Fer« lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstna
pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-39 vanl ceniki zastonj.
Lasne kite
naffinsge kakovosti po 5, 7,9 in 12 krosi — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado nNerll" po 2 in 4 K — toaletne potrebščino - lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah prinoroča
Šfefari Slamali
brivec En Basničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
■^■■■pMlllBVHHHBl
Gramofonske plošče
z novimi slovenskimi posnetki
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, ljiljana
Sodna ulica št. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov in godbenik automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju z znamko „Angelj" in Homophon Comp. v Be-rolinu, znamka „Homokord".
Plošče: Odeon, Jumbo, Favorit itd. vedno v zalogi
10.000 vsakovrst. plošč.
Lastna delavnica za izdelavo in popravljanje gramofonov in godbenih avtomatov vsen vrst. Posamezna dela. igle, peresa in cela kolesja.
Ceniki zaslon in franko
ViziffllPP    v elegantni obliki prip<
vlZlUfillC Narodna tiskat
priporoča
na.
Poziv in vabilo
na narodno-napredni tabor 7. in 8. septembra 1913 - v Lfaflbevču pri
ob udeležitvi sokolskih in narodnih društev notranjskih in slavne
društvene godbe v Idriji.
Taboril! bomo na obš. posestva vrl. semišlj. Saj. pl. Premerstein.
Istočasno se poedincem tiskana vabila dostavljajo. Med drugim so na vzporedu: J. Potočnik: Poroštvo med somišljeniki. A. Primožič: Temelj zakonske sreče. 3H6 A. Pegan: Izobraženstvo in abstinenca.
Velespoštovanjem pripravljalni odbor.
priznano najnižje cene!
Ia perilo
za
gospode, dame, in otroke.
Klobuki
Cepiče
i. t. d.
1754
^ / Športne jope in cepiče
najmodernejše
bluze.
jutranje obleke. :
55
Postrežba solidna ln točna.
aieoaj.
Ravnateljstvo bos. herc. zemaljske bolnice v Sarajevu sprejme v službo
Kdor bi rad vstopil v tako službo naj se za nadaljna navodila obrne na ravnateljstvo te bolnice. 3074
Krasna umetniška B*epr»odukcsja v vež barvah KKAMEXITE GrROHARJGVE SLIK. K
OZATRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm in široka 55 cm je naj-lepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in na|-dovršenejša kar jih Imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA \SSSt £
Ilia v LJubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru
:: Živahna zveza z Ameriko.
Delniška glavnica K 8*000.000.
Nakazila v Ameriko in akreditivi.
Kanale in prodala vrednostne papirje 1 Sprejema Vloge na hranilne kiižice 1 Eskomptiras menice, devize in faktnre.
, *V     T       .      - - . i __ i-itnH P.inn   373 ri — Zavarovanje vredn. papirjev proti
(rente, zastavna pisma, delnice, srečke |     ter na žiro in tekoči račun.      I iz^hL _ Revizija ipebsmja
itd.) — Valute in devize. — Promese J Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga, j SPeCk brezplačno. — Rembours-krediti.
- k vsem žrebanjem. ===== j Rentni davek plača franka iz svojega, j ===== Borzna naročila. — Inkaso.---
*
18
46
8EQ
4
68386^718054
3
Slovenci! Slovenke!
Prvega oktobra poteče 50 let,
kar je prvi Sokol na slovanskem jugu razprostrl svoja junaška krila nad belo Ljubljano.
Odveč bi bilo poudarjati kakega pomena je Sokolstvo za naš mali slovenski narod, odveč bi bilo poudarjati, koliko da je v tej dobi slovensko Sokolstvo storilo za Slovenstvo. Zlasti v zadnjem desetletju se je Sokolstvo začelo močno razvijati, njegovo delo se množi, pa tudi čim-dalje bolj poglablja. Intenzivno notranje delo, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmotnih sredstev. Slovenski Sokolski Zvezi naraščajo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki jim Člani večinoma niso premožni, pa ne more zahtevati takih organizacijskih prispevkov, da bi krili vse izdatke Zveze.
V bližnjem času nas čakajo velike naloge! Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredstev III. slovenski vse-sokolski zlet v Ljubljani, prevažna ta prireditev ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kjer bo našim sokolskim borcem braniti sijajno mesto, pridobljeno na prejšnjih tekmah evropske mednarodne telovad ne Zveze.
Slovenci! Slovenke! Prvič po preteku polstoletja se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne prispevke.
Dne 14. septembra 1913 priredi Slovenska Sokolska Zveza po vsem Slovenskem cvetlični dan. Segajte marljivo po cvetkah, ki jih bodo raz-pečavale slovenske Sokoliće, žrtvujte, kolikor morete, da pripomorete Sokolu, laže vršiti prevažno nalogo sokolsko.
»Na zdar!«
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Srbija in rimsko-featolišfea cerkev.
»Narodni Listy« prinašajo o razmerju med Srbijo in rimsko-ka-toliško cerkvijo sledeči članek.
Že med prvo balkansko vojno je Avstro-Ogrska spravila na dan novo vprašanje, s katerim je hotela obema srbskima državama dati mnogo posla in ju, če le mogoče, razdvojiti. To vprašanje se je tikalo razmerja srbskih držav in rimsko-kato-liške cerkve. Dr. Friedjung in Kania sta dolžila obe srbski državi, da rimskih katoličanov ne trpita in vse zahodno Časopisje, ki se na tamošnje razmere ne spozna, je bilo preplavljeno z vestmi, da mora Avstro-Ogrska dobiti protektorat nad katoličani v Srbiji in Crni gori, da se lahko svobodno gibajo in ne trpe preganjanja zaradi vere. S tem namenom je bila aranžirana tudi, na ozemlju, ki je je priborila Crna gora, afera patra Palica, ki pa se je slabo obnesla; pater Palic je izgubil življenje, proti Crni gori in njenim organom pa ni bilo dobiti dokazov.
Takoj po drugi vojni sta obe srbski državi sami vzeli ureditev svojega razmerja napram rimskokatoliški cerkvi v roke. To je doKaz, kako dobro sta spoznali svoj položaj. Novosadska »Zastava« je podala cel načrt te akcije, ki ga je dobila iz Belgrada.
Je tega 11 let, odkar se je grof Gohichowski, tedanji avstro-o£rski zunanji minister spomnil — takozva-nega »fonda sv. Hieronima« v Rirnu ter ga hotel uporabiti za propagando rimskega katoličanstva na Balkanu, da bi na ta način pomagal Av-stro-Ogrski do vpliva. Umi j ivo je, da je Vatikan s tem načrtom soglašal ter izdelal akt, ki bi ga bil moral podpisati tudi italijanski kralj. Italijanski kralj pa se je upiral ta akt podpisati, vsled česar je ta načrt padel v vodo. Italijanska vlada je takrat naznanila papežu, če porabi ta fond za druge namene, kakor za kar je bil določen, da konfiscira italijanska vlada podporo iz državne blagajne.
Vsled tega fe papež preklical svojo obljubo Goluchowskemu in določil, da Je fond, ki je določen Hrvatom, dostopen vsem Jugoslovanom, ker morejo biti tudi oni, ki niso Hrvati, dobri katoličani. S tem je papeževa stolica obšla stališče italijanske vlade, toda načrt grofa Goluchcw-skega, da bi bil omogočen konkordat s Srbijo in s tem dan Avstro-Ogrski protektorat nad katoličani na Srbskem, se je popolnoma izjalovil.
Med tem Je dobil katoliški kne- j zoškof v Baru V Crni gori od pape- j ža naslov »Primas Srbske«. S tem korakom je bil obnovljen rimski primat v srbskih zemljah in primas nima samo imenovati duhovnike, mar-
več tudi škofe. Poleg tega pa ima srbski primat tudi pravico odločanja glede slovanske božje službe, zaradi česar morajo Hrvati v vseh svojih deželah bojevati neprestano boje s papeževo stolico in z Dunajem.
Grof Golucho\vski je tedaj doživel poraz.
Tedaj je ustanovil v Galiciji duhovnik Stojalowski stranko kmečkih socijalistov, ki je bila trn poljskim žlahčičem in avstrijski vladi. Stojalowskemu je njegov skof prepovedal služiti božjo službo, on pa je šel v Bar in barski nadškof Mili-novič ga je sprejel v svojo škofijo, mu vrnil pravico služiti božjo službo ter mu naročil, da naj se vrne v Galicijo kot misijonar. Knezoškof Miii-nović, goreč bojevnik za slovansko božjo službo, je porabil to priliko, da bi se dokumentiralo, da more barski knezoškof in primas Srbije Kadarkoli hoče zapovedovati sebi podrejenim škofom, da store to, kar smatra on, da vede »ad majorem Dei glo-riam.«
Z vsem tem je bilo razsojeno o ozemeljskem obsegu srbske rimskokatoliške cerkve in slovanskega cerkvenega jezika.
Toda povejmo odkrito,   za kaj gre.   Avstro-Ogrska,   načelen nasprotnik slovanskega jezika v božji službi katoliške cerkve, se je potegovala,   da doseže protektorat nad katoličani v srbskih  državah v poglavitnem iz tega nagiba, da bi na ta način v njih   čisto   narodno srbske zemlje  tuja  država vsilila tuje elemente. Knez Nikola skupaj s škofom Strossmaverjem    in knezoškofom Milinovičem   so   pripomogli pravu slovanskega bogoslužnega jezika, v Avstro-Ogrski tlačenemu, do pravice. Vodstvo bojne rimske propagande v srbskih   zemljah   je bilo zlasti delokrog djakovskega škofa Stross-mayerja. On sam je bil dober poznavalec   slovanskega   srca in balkanskih razmer in dober hrvaški narodnjak, zato je tudi pravilno spoznaval pomen   slovanskega bogoslužnega jezika v   katoliški   cerkvi. Stross-mavru so očitali na Dunaju,   da za propagando ne stori ničesar, toda on je pojasnil papežu Leonu XIII., da z latinskim jezikom na Balkanu sploh mogoče delati,   in Leon XIII., prepričan po Strossmayerju, se je dogovoril  s  knezom  Nikolajem glede ustanovitve primata v Baru. Dunaj pa,   nemiren vsled Strossmayerjeve počasnosti, je stavil vs'e svoje upanje   na   fanatičnega sarajevskega knezoškofa Stadlerja. On naj bi delal in dela od tedaj katoliško propagando tako, da bi Slovani, v tem slučaju Srbi tudi nekoliko občutili, da ne služi samo načelom rimske cerkve, marveč   tudi   načelom avstrijskega Nemštva. (Da ta historična spojitev do sedaj ni prenehala, se je nedavno konstatiralo   na   shodu avstrijskih škofov v Lincu, kjer je bilo to načelo zopet proglašeno, ne da bi se biii proti temu upirali prisotni slovanski škofi.) Iz barskega primata si tedaj obe srbski državi, politično ojačeni po zmagah v obeh poslednjih vojnah, grade obrambo proti avstro-ogrske-mu protektoratu,  če bi se obnovili poskusi, ga doseči.   Nasproti temu dokazujejo privilegiji,   dani barskemu primatu s strani papeža, da pri-stoja srbskima državama pravica do zaščite nad katoličani s slovanskim bogoslužnim jezikom, in naj stanujejo ti tudi v kateri koli kronovini Av-stro-Ogrske.
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar 1
Dober tek
imaš vsak dan, ako viivaš
Želodčni liker „rLOMAN" je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila I
Naslov za naročila: .Florian' Ljubljana. Postavno varovano.
A. KUNST
Ljubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Dobro blago se samo hvalil
sprejme deklice od 6. ozir. 7. leta naprej ter jim nudi vestno vzgojo. Higijeni-čne razmere so izredno ugodne. Velik park obdaje poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskem gozdu. Z penzionatom je združena petrazredna ljudska šola in kuharsko-gospodinjski tečaj. — Vpisovanje učenk za ljudsko Šolo bode
dne 15. septembra t. i. od 9.—12. ure dopoliidne v Šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja.
Za penzionat in kuharsko-gospodinjski tečaj se vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali ustmeno v društveni pisarni v ŠubiČOVi ulici št. 9, kjer se tudi dobivajo natančnejša pojasnila.
■
lastnik zaloge prvovrstnih glasovir* e v, pianin in harmonijev,
zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil,
Ljubljana, Poljanska c. 13.
S 1. avgustom
povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nad-str. v prodajalne prostore v isti hiši. Prodajal bodem tudi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. Iščimo reelne tvrdke.
Dobro blago se samo hvalil
Prosim samo podpetnike PALMA! najtrdnejšo od vseh!
Josip Rojtna
krojač prve vrste ~
se nahaja sedaj v lastni hiši
o hu lola cesta l
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. rr
Tvcrnlška zalosa najfinejših aiigl. > in franc specijalitet blaga.
i
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vljudno naznanjam vsem svojim dosedanjim cenj. gostom in odjemalcem, da sem preselila svojo 3141
gostilnlčarsko obrt
iz li Šiške mi Kamili mizi v popolnoma urejene prostore Ig. Šiška 57.
Skrbela bodem kot doslej za izborno pijačo in dobro kuhinjo in za točno postrežbo ter se zahvaljujem vsem dosedanjim cenj. gostom, proseč jih še nadaljne naklonjenosti. — Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem
Frančiška Mathian
doslej gostilničarja pri Kamniti mizi in odslej v Zg. Šiški 57,
1
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
1        krasno opremlf ene =
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ščine, že obrabljene vozove in s: - konjske  oprave. ■
i j a l^o m
se priporoča
Franca Jožefa cesta 3.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Duali Silil Sil
ročnih del
IONI JliEl
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni
r 1
r 1
r 1
r 1
r 1
olske knjige
za vse Sole
v najnovejših predpisanih izdajah ter
vse šolske potrebščine
v najboljši kakovosti priporoča po zmernih cenah
L. Schwentner
porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih.
Kot specialiteta samo pri meni.
3140
t I
r 1
r 1
M
r 1
r i
r 1
n
r 1
7226765
943280
B3::-7/.3^C
0772
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturna trgovina |
na debelo in drobno. "7g^ Ljubljana, Stritarjeva ulica.
mešan s studenčnico.grenčico ali 5oS2vico. tudi izvrstna
krepčilna pijača.
prav dobra domača
se  nadomesti  s   naturnim sredstvom
3SP^353S I Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej
izrecno BSV gozdni biser iz izdelovalnic gozdnega bisera, Brao-Hurovice.
II Hllli
Razglas«
A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vadnice in v otroški vrtec
je v ponedeljek, dne 15. septembra, v II., 111. in IV. razred obeh vadnic v torek, dne 16. sept od 8. do 2. v dotičnih učnih sobah.
B. Zglasila za pripravljalni tečaj na moškem učiteljišču se sprejemajo v po-
nedeljek, dne 15. septembra od 9. ure dalje.
C. V začetku šolskega leta 1913/14 ne bo sprejemnega izpita za I. letnik
moškega in ženskega učiteljišča.
D. Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik in do-
zdanji gojenci in gojenke II., III. in IV. letnika naj se zglase v torek, dne 16. septembra in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri
3016
Ravnateljstvo.
Št. 17086.
li
Razpi
3078
ziraiae mmmm m i
pri Kočevski Reki okr. Kočevje
na okroglo 8000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj se predlože
Do 15. sept. 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z naoisom: „Ponudila za prevzetje gradbe žolezobefonskega mostu pri Kočevski Reki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. •
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4.)
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. avgusta 1913.
Muskatin je žlahten naturni preparat za pripravo dobre domače pijače. Iz Muskatina narejena pijača, da moč, poživi in krepča živce Muskatin stane liter na 4 do 5 vin. Muskatin se pošilja vsak dan po poŠti in železnici po povzetju   Muskatin   se  dobi  samo v
glavni zalogi Ivan &nđraschitz v Mariboru. Koroška ulica. 2685
¥ Hnra&pik® in Kanado
mm
mnHlimillMII,(llluilllHWffJW3WTfWT^
milili
(xxjl uzLojadb uJjončene peči) ZUZGUTIĆLCL
scerU&JL zastonj!
Ho fcrrnni ncusCovi se usoterm naznanijo'
Ši&jdUlnihcro mpaci^ozUŽels
-ir Tii-finii ^^nllW•1i1n1ll^M^r'l^'",,^,......1
CUNARD LINE.
Pannonia iz Trsta dne 7. septembra 1913. Carpatiiia iz Trsta dne 14. septembra 1913. Ivernia iz Trsta dne 28. septembra 1913.
Bz Liverpola : Lusitania dne 13. septembra. 4. oktobra 1913.
Mauretania dne 30. avgusta, 20. septembra, 11. oktobra 1913.
Campania dne 6. septembra in 27. septembra 1913.
Carmania dne 9. septembra, 18. oktobra 1913. Caronia dne 23. septembra, 25. oktobra 1913. ■ Pojasnila, vozne karte: =
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-Nevv York: za v Kanado potujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo
Mnogo milijonov j^V
koDservalh steklenic vkuhaSnih aparatov
fii
Vsaka gostilna, sploh vsaka hiša, gi
: : ki mora kdaj streei gostom : : L/ potrefeiije mzjno bogato opremljeno strokovno knjigo
seruiroolu.
ki stane v platno vezana K 5'—, po pošti K 5*50 in po
povzetju K 5a70.
Pošilja se samo proti naprej nakazani naročnini al« po povzetju. Naroča se pri upravništvu ,,Gostil-ničarskega Vestnika" v Ljubljani.
tO
rs
poceni domače konserve.
Nova iznajdba: DreyerjeYi aparati za sadni sok ,.REX",
Dobiva se po vseli zadevnih trgovin ali „REX",   dražba  za  konservne steklenice Homburg a. d. H.
Glavna zaloga: Dunaj VII., Ncnbacgase 41. tel. 33435 Nekaj   prodajalidč   se so odda.
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Anlvvsrpen v lUrt
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland. Vaderiand. Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnor- in Novim Vorkom je snažnost,] izborna hrana, i 1 udna postrežba in spalnice po, novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak iorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat
čez Kanado v Severno Ameriko in jc ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, H
Kolodvorska uliea
od južnega kolodvora na desno
odslej   i#4 ev. 35.
poleg predilnice.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
ss       K 214,160.979-—. n
prlv
Splošna prometna banka \
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena «64. — 29 podružnic.  Vogal Marijin trg-Sv. Petra testa (i hiši Jssicoraziooi Generali").
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. julija 1913:
::        K 70,983.382—. s:
, preje J. C. Maver
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike.
MT Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon stev. 41.
otvori meseca septembra
najmodernejše podjetje naše monarhije
Varstvena znamka.
2042
v Zoisovi lxiši.
JO
32
7
05506550
205 štev.
„SLOVENSKI NAROD", dne 6. sepremora 1913.
Stran 13.
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v
okolici se pod jako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
llalentin Accef t o
Kolodvorska ulica štev. 8.
v
Ustanovljeno L 1842.
Tovarna
m, lana 10 n
Telefon Številka 154.
BRATA
ProdajaEnica:
Miklošičeva  ulica št.
nasproti hotela „Union".
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
največja zaloga navadnih do nalfinejSib otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žim@.
. Pakič
v Ljubi] ani.
neznanim naročnikom se polila s povzetjem.
6.
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
»Zvezda« nasproti * nunske cerkve :
pozcei    nsr_a- oibiečoikiie i seisitz:!
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
ALFONZ BKE>ZKIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnife
Ljubljana, Kongresni trg št. 15 :znvuen2sdka; S'!
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Eoseadorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzbammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Ealzl & Heitzmann (neprekos-ljivi pianini z Lexovo mehaniko), Bratje Stingl, Czapka, Laub & Glcss (koncertni 7!/4okt. pianini) in Hčrugel (amer. harmonij od •90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri (vedno Zato svarim pred nakupom event cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Ustanovljeno 1845.
Lepe prsi
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo
za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Pred rabo'"] ^ ^ ^ M^ 59' ^ ^ 5-
Po rabi
NAZNANILO.
Podpisani oddam z zadnjim decembrom 1913. svojo na državni cesti v predmestju — dobro obiskano
trgovino z mešanim blagom
z vso opravo in dvoje skladišč pod zelo ugodnimi pogoji v najem.
Najemniku je na razpolago tudi blago, ako bi ga hotel po dnevni ceni prevzeti, siljen k temu ni.
Obenem sprejmem gospodično s primerno kavcijo, staro okoli 30 let, ki je dobro izurjena trgovine z mešanim blagom, vešča knjigodstva ima do trgovine veselje in je zmožna jo sama vod'ti.
Istočasno sprejmem tudi gospodinjo (VVirtschafterin) z isto starostjo, primerno inteligentno, a delavno, dobro, varčno kuharico, izurjeno v pisavi, ki bi obenem opravljala gostilniška dela in imela za njo odgovornost.
ftlatko Kobal, vinotržec, Idrija.
30 do 40 instrumentov), falsifikatov ali navidezno
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
■ Apretura sukna.
I I
i Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejernalisce Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhod iz Idrije:
ob 6-— zjutraj , 12'— opoldan »   3*30 popoldan
m
Prihod v Logatec:
ob 7\50 zjutraj j,   1*40 popoldan „   5*10 popoldan
■ 1 L s-Ka i 1 s"Ka L s-Ka |	Prvovrstna in najboljša I m dler jklll®SS|||dler sedanjosti.       | MMflleF
Specialna trgovina s koBesi in deli 1 Ana Goreč, Ljubljana i Marije Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja). 1 Zahtevajte cenik.   Rabljena kolesa od 25 K naprej.   Izposojevanje koles.	
Odhod iz Logatca:
ob 8*30 zjutraj ,   2*30 popoldan -   6-30 zvečer
Prihod v Idrijo
ob 10-20 zjutraj .   4'— popoldan »   8*15 zvečer
Cene z avtom obilnim umnibusom:
4649
Idrija - Logatec   ali nasprotno
Idrija-Godovič n
Godovič - Hotedršica „ Hotedršica-Logatec
L razred za osebo
K 3-— , 1-50 , 1-50 „ 1-50
II. razred za osebo
K 2— , l —
- 1 —
Cene s kombiniranim avtomobilom
Idrija - Logatec   ali nasprotno Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica . Hotedršica - Logatec
L razred za osebo
K 3— , 1-50 . 1-50 . 1-50
Označena vožnja se vrš! vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Velika zaloga
steklenuie, norcela-na5 svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po naijnižiih cenah.
b prične pouk z dnem 1?. sept. v naslednjih oddelkih:
l) Delovodska šola za mehanično tehnično (kovinske) obrte; 2) delo« vodska šola za elektrotehniko; 3) mojstrska šola za mizar« stvo; 4.) strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo; 5.)
Ženska Obrtna ŠCla (za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje.)
Na novo vstopajoči učenci, ozir. učenke, se morajo zglasiti v spremstvu starišev ali njih namestnikov dne 15. ali 16- septembra zjutraj od 9.—12« ure.
6) Stavbno Obrtna Šola (za zidarje, tesarje in kamnoseke) otvori pouk z dnem
4. novembra. Vpisovanje novih učencev se vrši zadnje tri dni meseca oktobra.
7) Javna risarska in modelirska šola se prične v nedeljo, dne 5. oktobra
Vpisovanje vsako nedeljo, tudi med šolskim letom. 8.) Specijalni tečaji 1.) tečaj za strojeznanstvo in strojno risanje, 2.) tečaj za
elektrotehniko, 3) tečaj za opravnike pri parnih kotlih, trajajo od 1.
oktobra do 30. aprila, ozir. 31. januarja. Vpisovanje v te tečaje, ki se
vrše le pri zadostni udeležbi, je zadnje tri dni meseca septembra. Podrobna pojasnila stoje na črni  deski zavoda; dobe se pa tudi vsak čas pri
podpisanemu ravnateljstvu.
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
„Kronprinc Wilhelm", „Eronprincessin Cecilie", in :.-    „Princ Friedrlh Wllhelm", „George Washington",
je z ekspresnimi cesarskimi brzoparaiki: „Kaiser  Wilhelm II.", „Kaiser Wilhelm d. Gr.".
z največjimi brzoparniki Solumbus" Itd. ::
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. razr. I V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadilnih dvoran tudi posebni setalni krov, kopelji itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
3]
nasproti občeznane gostilne v,pri Starem Tišlerju".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimore, Filadelfifa, Galveston, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
, riiOie sli
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Soper kašelj, zaslfze-»ost in prehla7enje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-   in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada",
Vedno sveže gumijeve špetialitele
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. .
dne 26. avgusta 1913.
izgalnice
kupujte samo pni
$ »II
neknl, Zssreb
Pharm. Mag.
Josip Utrni
lekarna pri zlatem orlu
Ljubljana, Jurčičev trg ši. 2.
N
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin, telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov R. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. Smak al.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdka
37
8077
068577
29
DF
44
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkril{u]oči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2307
raznih   uradov   in  naj s 1 o vi t e j ših   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
■
Trst, Via S. Nicold št. 2.
Tehnična pisarna.
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice piinovth motorjev prej Morlc Hille v Draždanlh. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Stroji za opekarnice vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Al-dlnger v Obertflrkheimu pri Stuttgartn. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične Infor-
marije zastonj in poštnine prosto. 2684
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
Shbmm „ _
za rodbino In obrt.
Erezp ačnl karzl ze vezenje v M.
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh velikosti.
L Kr. priv. zavarovalna druZba.
..flpstrij:
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000.
Dražba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo
vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
I) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
e) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
i) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
S§5?   L kr. uriv. zavarov. Ma za življenje.
9
il
Delniška glavnica. . •
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .   . , Letni dohodki na premijah
,   K 6.000.000
K 230,000.000 „ 60.000.000 „ 12,000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
c)
d)
83
Natančneja pojasnila daje radovoBjno
Generalni zasfop v Ljubljani
Sodnijska uEica štev. 1.
m
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani" preko
. Hamburga. '
m
Največji parnik na svetu je
„Imperator".
Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator11 je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem Še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in  nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6V2 dneh
se popolnoma jamči. O prvi vožnji »Imperatorja" piše .Glas Naroda" iz Ne\v-Yorka: „Imperator11 je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v III. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so poleg „Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
w w
h h h
h
M w
H H
w
m
n h
FR, SEUHIfl.
LJubljana, Kolodvorska nUca, veiilsa številka 28.
a
a
"k v* 11 a« Kg g m g g g HHtt vvvvu*
Llovd
priporoča slavnemu občinstvu
2106
11} KAR0L TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7.
(jospice za pouk v kuhanju se večino sprejemajo.
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in piaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
1
Zavod z visokošolsko uredbo. ~m
Studij traja 4 semestre, fakultativno 6 semestrov.
Studijsko leto se začenja v oktobru.
Kot redni slušatelji se sprejemajo maturanti gimnazij, realk in srednjih gospodarskih šol;
Kot izvanredni oni, ki imajo najmanj 16 let in potrebno predizobrazbo, da se morejo z uspehom posvetiti študiju vse učne tvarine ali le nekaterih predmetov.
Redni slušatelji delajo izkušnje iz posameznih predmetov (semestralne)
in fakultativne izkušnje, diplomne; izvanredni morejo delati samo kolokvia.
Redni slušatelji imajo pravico, da odlože vojaško prez. službo.
Prošnje za sprejem izrednih slušateljev se sprejemajo do 1. oktobra, priglasi rednih do prvih dni v oktobru.
Priglase sprejema, informacije daje in prospekte pošilja zastonj sekretariat akademije v Taboru.
in
na kava
se dobi
v sBaš£icai*rci
Stari trg št. 21.
. .aoez
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovioe priporoča
slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Peter Lassnik
najstarejša in najsolidnejša trgovina v Ljubljani
priporoča svojo 3019
vezno svežo zalogo špecerijskega blaga
ter raznovrstne veono sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba I
Peter Mi Ljiljana, Marijin m—lllava ulica.
oo
e
*> e
8
S "S
J3
Si
\ ana oa j/n.Anjn
(30C DOC
&mW  Najnižje cene.
|XXXXXX
• Vi
u goniva j. j.
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
XXXXX XX XX XX XX
I!
232
za spalae in jedilne sobe, salone in gosposko sobe. Preprogo, zastorjl, modroci na vzmet žimnail modroci, otroški vozički itd.
W Najsolidnejše blago.
XX XX XX XX
xxxxxx
xxxxxx
00 v«
rt a
o
HJ O
s
Fr. ševcife   »i- s
puškar
priporoča svojo veliko Z&logo raznovrstnih
63
ik in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trccevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Genovniki na zahievanje zastonj in poštnine prosto.
C8D
YG
7
205 štev.
„SLOVENSKI NARDD", dne 6. septembua 1913.
Stran 15.
Luserleg o
Oble
Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 1-20 najboljSe in najzanesljivejše'sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schvvenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbaml!
najnovejše oblike pri
Lfublfana
Mestni trg 19—Stari trg 8.
„PFAFF" Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni stroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stojalu ime ^lall1 in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor W&ffenrad, Flich, solidno ljudsko kolo KosmOS in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št 240,
nemškega in slovenskega jezika zmožna in vešča stenografije kakor tudi pisalnega stroja, J3120
se takoj sprejme-
Ponudbe na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«  pod   »Zanesljiva 720/3l20„.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Odvetnik
H D= Tanko Šavnik y
pj      je otvoril svojo pisarno
v Trstu
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje, Poljska ul. št 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno iu franko.
Nova ulica št. 11/1.
Tk 1*^- ^""^ J***, ^"K.
hripavosii, kataru in zašle-zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
4r    Brez konkurence! ^
• L. Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
i JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
^    Goysserski čevlji za tnriste, higijenični &  Čevlji za otroke in Lawn-tennis- čevlji.
K 12-50—16-50.
S S HI O 5 dni S z brzoparnjkj francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev Tor
Veljavne vqzne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
Ed. Šmarda
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska testa 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po naj-uižii ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno
m
karamele
s „tremi jelkami",
Onot. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562
Zavitek 20 in 40 vin., škatlja 60 v. Predaja jih v Ljubljani:
Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čižmar, lekarna. AnL Kane, dro-
perija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Berpmann, lekarna, Novo mesto. C. Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jui Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A- Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri »Sv Trojici', Kranj. Fr.Baccarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, tre Mengeš. Jos. Ancik, lekarna V Ribnci. T R- Hočevar, lek. na Vrhniki
Vpisovanje za deklice, ki hočejo vstopiti v L- razred ali na novo v kak višji razred bode
i tok, It 16. mata ti HI. uro dopoldne.
Oglasiti se je v spremstvu   roditeljev   njih namestnikov s krstnim ali rojstnim listom in z zadnim šolskim izpričevalom.
Sprejemni izpiti bedo dne 17. septembra ob 8. uri«
Natančneje v zavodu na črni deski.
Ravnateljstvo.
• pisarna v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 2
Vzorci brezplačno.
1218
rr \ trrti r^S trV
RKmetsn posojilnic
nt
[H] obrestuje hranilne vloge po čistih N Rezervni zaklad nad 3C 800.000.
oliceuUubliMH
brez odbitka rentnega davka. W
Ustanovljena leta 1881.  ..
0
9RY
9F
CX
Domače podjetje!
3147 Domače podjetje!
I Janko (lešnik x
VLingarjeva ulica — LJubljana — Stritarjeva ulica j {
Priporoča slavn. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimsk potrebščin tudi svojo lepo izbiro najnovejšega
Velika zaloga modnih pletov, šerp9 rut itd
Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno. — Cene nizke. — Postrežba strogo solidna
>lidna
Za njive in travnike, za sadje j zeleni ad, za   žito, vinograd,  moraš žlindre pridat*.
Tomasova žlindra
zvezdne znamke
je priznano najboljše in po ceni ioslornatokislo gnojilo za jesensko setev.
fPF""  Gotov učinek I — Bogat donesek!    ?saj 2885
^D^Al1^   Tomažova žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-■   biranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah.   Za vsebino fos-forove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke \\n\r\T Mhjriif I| Pnijii Naročila na debelo in ima veletrgovina »Merkur« rulKI IilUjlill l LUjU. drobno se takoj izvrše.
9 9 f
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno t:     izdelane vence,  Šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane In balkone. ::
:". :>; ^     t ❖
v:
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, :: vrtnar, LJubljana.
t Franc Furlan
I
§        naslednik Faschingove vdove
J ključavničarstvo
ir.
f zaloga štedilnikov
se nahaja; 535
f Ambrožev irg štev. 9.
različne toalete 11
priporoča in izvršuje
damski modni atelife
ioa irtin
Ljubljana, Kongresni trg 6.
Naročila z dežele se točno izvršujejo.
2120
««HHBiaHKaBHBfflBBKBnEI
PATE
TE
JVC. €SJEn^.J
vseh dežela izposlujc inženir 94 rflS, oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
8U
najboljši plesk za mehka tla.
Keil-ova bela glazura za umivalne mize   .  90 v Keil-ova voščena pasta za parkete .     .   90 „ Keil-ov lak za pozlatenje okvirov   ...   40 n Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje......30 »
3050       Dobiva se vedno pri Leskovicu & Medenu v Ljubljani.
Kranj: Franc Dolenz. :: :: Idrija: Valentin Lapajne. Novo mesto: Ivan Picek. Radovljica: Oton Homan. Kočevje: Franc Lov.   :: ::
Kamnik:   1. Petek Zagorie: R. E. Michelčsc.    Črnomelj:   Anton Zurc.
Ljubljana, Marije Ter. cesta št. 11 : (Kolizel).:
sssss
Fr. Kupus
[w] Ljubljana, H Marije Ter. H cesta št. U [H : (Kolizej). : N
pohištva in tapetniškeoa blaoa.
Zaloga spalmb ter ledilnih sob
:: v različnih najnovejših slogih.
Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno  trpežni izdelki.
M
H W M H
različne kakovosti.
Velika izbira 34°s
otroških vozičkov,
vsabovrstDlb slik, ogledal itd.
1
Viktor Sap
Selsnburgova uL 6, zraven glavne pošte.
Šopki, venci s trakovi  in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bait
Brzojavi: Bajt cvetlični salon, Ljubljana.
Izdelovanje nevestlasklh oprem.
Ustanovljeno 1870*
Moško, damsko in otroško
perilo
lastnega izdelka 1
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= G. J. HAMANN e
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje«
Istotam prva kranfska
lica in likalnici
moškega perila. Motorni obrat.
Ifaivečie varovanje perila.
Nainoveiii stroji.
Perilo se na način prve dunajske čistilni he zlika brezhibno  kakor novo in se vse do srede  poslano  penilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj /n že ob zaslužku K 12-— se vrnejo tudi stroški za sem, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki. Priznano najpoštenejša postrežba.
V Posteljno perje, pati in kauok.
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA« V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, -12 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vlozne knjižice drugih  denarnih zavodov.
Vloženi denar obrestuje po 4 % °\o brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pu pilar no varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča
in poslopja proti o%°\0 obrestim in najmanj %°\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
0C
77
17
84
FL
0