"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. NO—ST. 1Ž03. ■■Ur«* aa Mt-oud cla». mattar Dumber • l»of, ÜM po a t offl« e fct CkU«—. Ill- wd»r ikm \et »t C««gr— 0t March »r*. 117». CHICAGO, ILL., 2. OKTOBRA, (OCTOBER 2.) 1930. MILUi w-UrTT W. SM* St. LETO—VOL. XXV. NAPADI RUSIJO VSLED POLOMA ZIMA TRGA sa I PROBLEM, KI OA MOGOTCI IGNORIRAJO KRIZA SE ZAJEDA V DENARNE ZAVODE t'1 rra r Jmm h ' trni » '3 1 i' 3 \ J * « v" i' ± - - -JKi ^ * N 'S T v11? 4 Í 'S 24 I Dil LS) t V Chicagu je nedavno priče-|la generalna porota z zasliševanjem ljudi, ki so obtoženi rušenja bank. Od prošlega no-jVembra je prenehalo poslovati I v tem mestu okrog osem bank. Skoro v vseh so vlagatelji izgubili, ali pa izgube od 40 do 70 odstotkov svojega deiiarja. Zakoni so sicer strogi, toda se jih ne izvaja, in kadar pride kaka banka v konkurz, jo obe-rejo še tisti, katere ji določi za upravitelje pri likvidiranju sodišče. Od prpšlega petka je prešla v upravo od državne oblasti določenega likvidatorja tudi Millard State banka na 26. cesti, v kateri imajo vloge mnogi Slovenci. Bivši direktorij si še vedno prizadeva, da dobi od Cm prebirate dnevno časopisje, vidite, kako se aspiranti za governerje, senat?rje itd. prekljajo radi prohibicije. Isto delajo uredniki in kartonisti. Kaj pa problem brezposelnosti? To jim je postranska briga. SeJaj ▼ kampanji sicer govore o nji na shodih, obljubujejo to in ono, demokratski kandidat j« oa z vračajo odgovornost na Hooverja, dasi sta obe stranki enako krivi. 2e skozi poletje aa «r nekaterih mestih odprli javne kuhinje sa brezposelne, stotisoči pa si pomagajo s prosjaitvom ,ali si s svojimi pičlimi prihranki kupujejo le tolike hrane, da se dri« pokonci. Ha simo bo slabše. Na vrhu na a'iki je skupina brespoeelnih v neki javni kuhinji v Ne*» Yorku, kjer dobe enkrat na dan malo "čorbe" in kruha. Spodaj je armada brez po ¿Inih pred mestno posredovalnico sa službe, ki stoj« po cele ure dan za dnem čakajoč dela, ki ga morda preskrbi temu ali onemu posredovalnica. MILIJONE (JUDI STRADA KRUHA VZLIC OGROMNIM ZALOGAM ŽITA Fiasko Hooverjevega odbora za odpomoc farmarjem zakrivan s hujskanjem zoper sovjetsko linijo Na konvenciji republikanske stranke v Kansas Cityju I. 1928 je bilo ameriškim farmarjem obljubljeno, da ako zmaga Hoover, bo začela nova administracija takoj po nastopu službe izvajati agrarni program v odpomoc ameriškim kmetovalcem, ki so pritirani vsked ekonomskih razmer v največjo krizo, kar jih pomni zgodovina poljedelstva v tej deželi. Hoover je po izvolitvi res imenoval poseben odbor, zvan Federal Farm Board, ki naj b« nemudoma začel a delom, da dozene vzroke depresije med farmarji in napravi načrte resiJno akcijo. Dve leti >e preteklo od tega, farmarji pa so tirani bolj in bolj v krizo. Ako jim pridelke uniči suša, so brez dohodkov. Ako je letina dobra, so cene posebno žitu tako nizke, da jim ne plačajo niti njihovih stroškov. Vlada se lovi za rešilne bilke Kje so vzroki, in kje odpomoc, vprašujejo farmarji, in vlada je vzrok svojemu neuspehu končno odkrila na senzacio-■^ način v — sovjetski Rusiji! Njen poljedelski tajnik ter •kmm federalnega odbora za pomoč farmarjem so ugotovili, da se sovjetska Unija bori . bankrotom in vsled tega nujno potre-buje gmotnih virov. Ker je žito n>en glavni «voz, je skozi svoje trgovske agente prodala ogromne zaloge svoje pšenice za vsako ceno, ki jo je mog^la dobiti, na čikaški žitni borzi in enako na drugih žitnih tržiščih po svetu.. Na ta način so bili ameriški farmarji, ki pridelujejo pšenico, potisnjeni ob sid, in ob enem tudi farmarji tistih držav v Evropi, katere isvažajo velike količine pšenice. Poljedelski tajnik Hyde je nastopal v intervjuvih in na sestankih kakor da so vsi lepi načrti ameriške vlade sa odpomoc farmarjem padli r vodo vsled pritiska ruskega žita na svetovni trg, zato ai lahko umije roke, če farmarji še dolgo ne bodo deležni proaperitete. Krik o ruskemu navalu neosnovan Rusija je izvažala ogromno pšenice še pod carizmom. Zdaj jo ekaportiia mnogo manj, toda ker se njen pridelek zaeno z rekonstrukcijo dežele od leta do leta veča, postaja zopet faktor na svetovnemu žitnemu trgu. V Chicagu obstoji 60 let stara žitna borza, zvana Board of Trade, kjer si kujejo špekulant je, ki nikdar ne delajo na polju ,milijone dolarjev profita na račun trdega dela kmetovalcev. Na tej (borzi je prodal na način, ki je na borzah v običaju, trgovski biro sovjetske Unije blizu 8,000,000 bušljev pšenice, kar se glasi mnogo, a je malenkost v primeri z ogromnimi količinami žita, s katerim žonglirajo v svrho, da iztisnejo tudi vplivni socialistični tednik čimveč iz farmarjev, razni špekulantje s svojimi stotinami mi- "New Leader" v New Yorku. lijonov dolarjev premoženja. Naivneži so se obupnim vzlikom Turati ni pristaš nacionalizma, Hooverjevega poljedelskega tajnika vjeli in so začeli histerično niti ne nasilnih akcij, toda sahtevati preiskavo. Doeegli so, da je "vladam" prepovedano1 pravi, da to kar počne Musso-na ameriških borsah prodajati pridelke svojih dežel, in ruska linijev režim zoper narodnost-je edina, ki to dela, kajti drugod je produkcija in distribucija še vedno v privatni poeesti. Vodilni funkcionarji žitne borze v Chicagu so izjavili, da je ruska trgovska komisija postopala natančno kot določajo kupčijska pravila borze zagrešila ničesar. Toda cene pšenici so kriv, čemu si ne bi izbrali Rusije? In izbrali so I I J, , . gi krogi v evropskih žitnih deželah, češ, sovjetska Unija je od- je dolgo let eden glavnih vodi- govorna za polom na žitnem trgu. Krize farmarjev, ki pridelujejo žit» v Zed. državah Argentini, Jugoslaviji, Rumuniji, na Ogrskem itd., m Imva U. S. 111107 "J»na v P"iog je pnsei pneau — — — |avc^ S. R., nego kapitalizem, ki je pritiral svetovno * & en M)V KlUD J. b. L |tudi nemški Mussolini Adolf delavcem pa polno mizo takoj trgovcev. polom. Dvajset milijonov delavcev je brez zaslužka, 3U mili- ooročali o obno- Hit,er. J« svečano izjavil, daj ko zaplapola fašistični prapor, - jonov drugih delajo le po nekaj dni v tednu dveh « bodo njegovi ljudje (fašisti) dasi rohne proti "židovske- ? 1 : splošnem za znižano plačo. Več .to milijonov ljudi je oocu.no v v, v........ - polotili vl.de z legalnimi me-1™ kapitalu", ki upropašia UKdfcKd puuiiui« UCKMlKA pri,.«Mih . pom.njk.nien, Ob velik.n.k.h ...o,.h x.t. khUoMS. v vzhodnem Jh«,. ^^ ^ ^ parUmenUrno I Nemčijo »o kapitalisti po vo- brftZDOSelnOSt novi j en nov klub v naselbin, »> iele ko dobe večino, bodo '"^f otvorjeno pokazal, svoje in DreZpOSdllOSl novijen '^"lllinoUu odpravili sedanjo republikan- velike simpatije tej stranki^ Od Avgusta to leto je napravila sko ustavo, parlamentarizem in demokracijo MADŽARSKA JE SE VEDNO LAST BOGATIH TROTOV Izven Italije ima v Evropi naj-drastičnejšo diktaturo Ma~ džarska, ki dovoljuje tudi socialistične organizacije in liste, toda dboje pod najstrožjo policijsko kontrolo. Nad eno tretjino zemlje na Madžarskem lastuje 980 veli-kašev. Nekateri posedujejo po sto tisoč akrov rodovitne zemlje in več. 18 aristokratov lastuje 574,962 akrov; za njimi pride 1,112 "magnatov", ki lastujejo 4,808,525 akrov; 250,000 kmetovalcev lastuje kmetije v velikosti do 150 a-krovj nad poldrug miljon l-me- vJagateljev dovolj posojil za tov pa ne poseduje več kot do-kritje takozvanih neiztirljiv»h bro gredo vsaki, preživljajo pa ali "zamrznjenih" investicij, in se z delom na velikih posestvih. jih dobi, upa, da banko reši Okrog 200,000 poljskih delav-v korist sebe in vlagateljev, cev na Ogrskem je že dolgo Le v slednjem slučaju bi smeli brez vsakega zaslužka in v be-upati, da dobe dolar za dolar di. Podpira jih država tolik), na svoje vloge, če pa banka da ne poginejo. Ogrska je ostane pod likvidacijsko upra- edina država v Evropi, ki ima vo, dobe kvečjemu 50%, in še še vedno napol fevdalne raz-za to bodo morali dolgo čakati, mere. Stari direktorij ima svoj urad edaj v drugem nadstropju, kajti v banki nima nobene be- INTERNACIONALA 0 MUSSOLINIJKVI JUSTICI V TRSTU HffllRJEVCI V NEMCUI DELAJO NAČRTE ZA FASISTICNI PREOBRAT Delavske in napredne kmečke organizacije so silno ovirane, ker jrm diktatura ne do- sede, dokler mu ne bo izročena voljuje nikake svobode. No-nazaj, kar se zgodi le, če dobi ben članek in nobena notica ne zadostno garancijo za njen na-|Sme v list brez cenzorjevega dovoljenja.' Delavska zborovanja, na katerih bi se kritizira- daljni obstoj. V Clevelandu je bilo vpri-zorjenega nekaj navala na International Building and Loan Socialistična internacionala je poslala svetovnemu delavskemu tisku razen drugih tudi cbširen članek starega socialističnega voditelja Filippo Turatija o znanem tržaškem procesu proti Slovencem, katerega je priobčil v tej deželi P 1 ... „ ... • .. .v, . . ¡Company, kot sta poročala aospodarski kaos v hvropi m breme vojnih odškodnin tamkajšnja dnevni, ki ob enem zatrjujeta, da je zavod lo vlado, niso dovoljena. je voda na mlin bombastikov, ki obljubujejo Nemčiji rešitev preko noči.—Kapitalizem s fašisti Draga policija Policijski department mesta varen in da "je nevarnost na- Ohicaga predlaga v proračunu I daljnega pritiska odstranjena. Vloge v njemu znašajo do dva milijona dolarjev, ki jih imajo največ elevelandski in mnogo Od ducata na 107 poslancev ^ 1 rr . . , — -------------- — je velik na predek. Nemški fa- P?SKU- 10 Je pojasn" tudl tudi Slovenci iz drugih nasel-šisti, ki operirajo pod zavajal- ,ia obravnav»- Ampak bogne- bin ra/li visoke obrestne mere nim imenom "narodna sociali- daJ' da bi mislil na revolucijo, > Ustanovljen je bil leta stična stranka", da so z njim kaJli on zmagati z večino, 1916. Njegov glavni funkcio-laglje prodrli tudi med delavce, torej legalno, in šele potem nar je Paul Schneler. Kakor se zavedajo tega narastka in zgradi giljotine, ki bodo sekale poročajo, so naval na banko umevno nastopajo zelo aro- glave od teles socialistov. povzročile govorice, pričete nele dolivanje olja na ogenj *ailtno; temu si ne u- Četudi fašistična revoluciia v bržkone iz sovraštva do te hra- skrajnemu nacionalizmu, nego Pajo biti toliko širokoustni, kot Nemčiji ni na pragu, so Hitle- nil»ice- denarni zavodi zada so stoprocentno je mnogo na skrajno pred sodiščem dva nemška fa- roma njVn7i7načinrdVžavne *ibkih "no*ah, in če se bo kriza sista radi njunega protizako- tvorbe. ! nadaljevala,, bomo videli še ne manjšine v Italiji, povzroča za leto 1931 postavko v vsoti $17,568,237 za vzdrževanje policije. To je veliko več, kot pa znašajo letni stroški za armado in policijo marsikatere manjše dežele, dasi po prebivalstvu večje kakor je Chica- Je proti nemškemu fašizmu komisija poetopala skrajnemu nacionalizmu, nego PaJ<> &111 toliko sirokoustni, kot Nemčiji ni na pragu so Hitle- nilnice-ze in ni vsled tega tudi nasilne odgovore na nasil-!80 italijanski fašisti pred- rovci vendar toliko močni da Dasi vsi 'V, nekdo je torej na dejanja. Turati, ki je se- no so okupirali Rim in se pola- pOVZročajo nesigurnost v vpra- trjujejo, < i «o si jo tudi mno- daj izgnanec, živi v Parizu. Bil stili vlade V Leipzigu sta bila šanju bodočnosti Nemčije, ozi- varni» iih j II«::. ^ i..« iot ¿»r!pn trlnvnih vndi- pred soaiscem dva nemška fa- _____. j ^_____ sihUih nna* teljev socialističnega gibanja v Italiji in v internacionali. nitega delovanja za odpravo republike in sedanje ustave. r^ . , x . t» .. . * i mnogo polomov in s tem na-1 «betajo Hitlerovci kme- daljne atentate na vloge de- Njima v prilog je prišel pričati tom vis<>ke cene za pridelke, iaVTev in obrtnikov ter malih I. V« * ------------------— gladu je jo milijoni kruha, in to je tisti vzrok krize med Un^r-ji, katerega agentje kapitalizma iščejo v Rusiji, namesto doma. Žitni trg bo nagloma izboljšan, ako • • Dajte delavoem zaslužek, da bodo imeli s cem kupiti kruh, pa bo problem rešeni Pritrdite zavomice na vo« špekulantor, ki znižujejo cene žitu, medtem ko prodajajo njihove trustja-nizirane pekarne kruh vedno po viaokih oenah, negfcede, da do-bivajo pšenico napol zastonj. Lansko poletje je zagrmela ameriška "prosperiteta ' na newyorški borzi na tla. Milijarde dolarjev ki so jih imel. dotlej mali špekulanti, in deloma farmarji in delavci, se je izteklo v velike blagajne finančnih knezov. Kapitalizem je s pomočjo svojega časopisja in marijonet v vladi poskrbel, d» «P» vzročil vsled tega poloma histerične paniko, nego je odkrival krizo čisto polagoma in nošeno, kakor tat duri. Dane«. imamo armado bnszpoaelnih, in meata s. prtprav»aio, da jim skoz. zimo preskrbe stnaho ter n^u>Hko desk «a ^Oče in pa ^liko hrane^ kolikor jo j. nujno potn^no da - človeka obvaruje smrti vsled glada. Ali ja tudi tega Rusija knva7 Gospodarskega poloma farmarjev torej ni krive rusko ž.to, pač pa kriminalni sistem, ki mu pravimo kapitaliz— Oglesby ter "prerodi-in "obnovili" Nemčijo, da nje pričakujejo, da razbije, ¿¡i poUiin pa bo plMnM H pro,u zabava. Obišče nas Jos. Snoy iz Uiidgv-porta, znan agitator v delavskem gibanju in najuspešnejši delavec v akciji za razširjenje "Proletarca". Culi bomo Arino P. "Krasno iz Joh istowna, Pa., ki nam bo deklami-rala svojo pesnitev "Proletarci", in ob enem bo imela tudi govor v slovenskem in angleškem jeziku, slednjega za mladi 10. Priredbe naprednih organizacij so vse dobre in vredne, da jih pos^čate. Pa dolgem pregovarjanju a od «Iráavami. Ariaoaa, California, Calorado, Navada In New Meaieo, sa ¿e končno sačel isvajati kMgroani "Bosilder Canjron Projoct Act", ki določa, da federalna vlada tgradi jezove v Boulder Canjrowu v Arisoni na MMji Navado; s njim dobo saki kraji velike vodno rasarvarja, katerih flava» dotok bo Colorado River. Služili kodo v prvi vrati namAanj« sem!je sa poljedelstvo v krajik, katere bodo dosegli, in nekaterim califoraijskim mostom. Boulderake vodno napravo bodo koristile največ južnemu dolu CaHfornijo ,vkl>učivii Los Angolesu. Zvosaa vlada ima nalogo sgradUti prt boulderekem josa veliko olokirarao, ki bo oakrbovala električno silo napravam pri josovik ter bližnjim okrajem. Reservar bo ogromen in podvsotjo jo «no ismod največjih, kar sa jih je lotila ameriška vlada. BouMaraki jes bo Stal saoao s dragimi napravami do dve sto milijo»ov dolarjev. Z dolom ao pričali dragi teden v septembru s običajnimi ceremonijami. Na večji sliki ja množica, ki prisostvuje otvoritvi gradnja, na manjši spodaj na doaai pa ja notranji tajnik Wilfcurn. ki ob »o j priliki sabija srebru š rebol J k tračnici. Tik njega jo aokaj drugih državnik uradnikov. Prvo dole jo gradnja stranske progo do kraja, kjer bodo zgradili glavni jos za ustvaritUv velikega umetnega jezera._ jih zopet lahko nekaj prodal, Slovencem v Kansasu kličem: Ne klonite glavo, ampak pokoncu in na delo, da boste I zopet dobili ono, kar ste imeli, i pred no vas je Lewis izdal premogovniškim kompanijam. Največ je pa ležeče na vaši mladini; podučite jo, povejte ji, kaka razlika je med razmerami sedaj in nekdanjimi. Organizirajte se v delavski politični Ali včasi je treba tudi priredb, kast ranki vsi in udejstvujte se na' fcišne nam dajejo socialistični klubi. delavskem političnem polju,' Z*bava je na njih idruieia * dfelav-aeia>!»ivt:iii • r gko vzg0J0t imamo priliko čuti go- kot ste se pred leti, ker le v vornike in govornict( kl nam aiikaj0 tem je rešitev ljudstva. . razmere kakršne so, in vzroke, radi Peter Benedict. katerih se pojavljajo krize. Dajejo nam tudi nauke, iz katerih se učimo, kaj treba podvzeti, da se otresemo more gnilega sistema, ki nas tlači na vseh koncih in krajih. Delavci, prihajajte na socialistične shode, da se priučimo razumeti socialne probleme, kajti le ako bomo podkovani v tem znanju, bomo lahko uspešno argumentirali med našimi znanci in sodelavci ter jih, pridobili za naš program in za sodelovanje. Navajajmo mladino, da bo z nami, In da se usposobi za boj proti krivicam. Napolnimo 25. oktobra dvorano Slovenskega doma, da čujemo lepo de-klamacijo ter govornika in govornico. Pridite od tu in iz bližnjih laselbin. Tudi vi, mladi člani in članice S>NPJ., ste vabljeni na to priredbo. Anno P. NOV KLUB JSZ NA OGLESBYJD Oglssbjr, III. — Razmere, kakršne je povzročil kapitalistični sistem, sa delavce privedle, da so začeli bolj razmišljati o ialostnem položaju in slabo obetajoči bodočnosti. Vsled tega se opais tudi toliko živahnejša kampanja socialistične stranke. Nafta J. S. Z. dobiva nove klube, obstoječi pa se jačajo, kdl vidimo v dopisih iz naselbin Milwaukee, Cleveland, Bridgeport, Chicago itd Kriz. ne tepe samo «klavcev, nego ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^ tudi male trgovce in ob)rtmw.ter ^ ^ katere mani farmarje. Bilo bi vsem v ______ stične politike, se branijo samo pomaga farmarju, ko nič ne poljskim pridelkom je sramot- ni* farmarje. Bi o i vsem v ¡prioMuje v M1 Ligtu progveti in za svojo "penzijo". Vi, delav- dobi zanje, ker je "overpro- no nizka v primeri s cenami vellko .....Pmutarr« j. tudi d«hr* aavamira. ci, pa skrbite, da si jo zasigu- duetion", družine brezposel- katere moramo plačevati v in-rate, in če ne že za vas, vsaj nih pa stradajo. Suša, ki je dustrialnih mestih. Neki moj za svoje otroke, vsled tega po- nastopila, najbrž tudi tem far- stari znanec mi je navedel, da stanite ne samo simpatičar, ne- marjem ni prizanesla, in tako mu plačajo za bušelj ovsa od go tudi član in agitator socialistične stranke. John Terčelj. sasu zopet ne bodo ničesar dobili. Čuden svet, kaj ne? Ako far- 'overpro- no nizka v primeri , cenami bodo morali spoznati, da jim bo to ^ Po programu bo plesna zabava. Odbor se bo potrudil, da bodo udeleženci v vseh ozirih dobro postreže ii. Torej na svidenje v soboto 25. oktobra. — Prijatelj napredka. 14 do 20c; za bušelj pšenice od 45—70c; za ducat jajc od 7 mar obilo pridela, mu plačajo —12c; za funt surovega ma-malenkost, ako pa nič ne pri- sla od 14—20c. Koliko dobi Spomini na obisk V Kan- dela* ravno tako- Edino zdra- za ostale pridelke in živino, ni- vilo zoper "nadprodukcijo" je, sem hotel vpraševati, ker mi je da se delavec in farmar zdru- bilo že to dovolj. ' Ali naj se žita v eni politični stranki, ki bi potem čudimo ,ako farmar pla- (Konec.) zastopala njune namesto pri- Poslovili smo se od gosto- vatne interese, ljubnih rojakov v SpringfielduJ Peljali smo se skozi St. ča svojim delavcem le 50c ali k večjemu dolar na dan brez hrane ? V premogovnikih ni več ta edini izhod v rešitev. Tudi v naši naselbini so se zaveAii delavci odločili, da se organizirajo v socialistični stranki, in v ta namen je bil ustanovljen socialistični klub, ki je takoj pokazal, da hoče biti aktivna postojanka Ko je bil nedavno tu na agitaciji za Prol-etarca s. Pogorelec, je nam ur-giral ustanovitev kluba. Ampak treba je bilo storiti odločilen korak, pri-; rediti sestanek, kar smo storili s sodelovanjem sodruga F. Novaka, ki je bfl na detroitskem zboru JSZ. dele- ^osta govorila v Slov. nar. domu v laaallskega kluba št. 4. Sestanka Wauk-ganu Geo. koop,*soc. kandidat £e je udeležilo mnogo ljudi, in umev- " »veznega senatorja in Clarence no je da nismo bili vsi enakega »enior, tajnik stranke. Pred tem Kampanjski shod v Wau-keganu V nedeljo 5. oktobra ob 3:30 pop. _ mišljenja, toda cilj je bil uspešno do- *e>° odbor Mooiske jseUli so nas sodrugi, med otvonl z velikim pompom. Sto- distribucije je Povzrožil, da i-jin jo "mahnili" proti Auburnu, Joseph in Kansas City, ki sta v premogovnem n. vec ta- ...... ^¡'«.k.teri «tr.nke. t.ne dobro placamh ljud, dela mamo za Zed. države dva pn- kjer je tudi , število bivših; ve|iki indu8trialni mesti. Kaj ko k-,t pred desetimi leti. f^L Modruj0 Td n .mf ^o Ob„.tiu . »hodu v« delavce v8eh zanj, m razun teh več tisoč, ki meroma nova socialna proble- " - - 1 ----- " lasaiiski sodrugi, mea "J|IU1 so radi državnih služb prisi- ma, ki zahteva rešitve. Eden se ljeni agitirati za kandidate, tiče delavcev, ki jih industrija katere odobri birokracija in izmeče potem, ko jim vzame, rtHm<>nill trirrtVi,n „ P9.nim. u . . .. ... stara garda Mellonove stran- moč, "med staro šaro". Sem ne^Znotreb^ Z' mk>*T "T ^T^va ' """T" ke. "Delavski" tajnik Davis spadajo ostareli delavci, ki1 l^ll ! V^IL™0* ^ ima premoženje, ki ga cenijo ostanejo brez zasjužka, in so|napravi zelo dober ^ na ne opazil takoj moje bivše hi še, bi sploh ne vedel, da sem na trideset milijonov dolarjev, brez sredstev. Družba jim je k t. Jn • j.¿ne hjée z Te svotice ni prihranil z delom dolžna plačevati pokojnino, in'» * „ • ^ • • • i * /Y i • a.- a. ui- • .. a- nnin • ¡lepo urejenimi vrtovi okrog, in v majni ali fabnki, niti ne s zato so bili socialisti PRVI in ., . .. . « - plačo, ki jo prejema kot "de- najenergičnejši v propagandi I Vsakdo P"dela precej raznega prišel na Ringo ,tako se je vse lavski" tajnik Nagarati so mu za starostno Zavarovanje. Vsak'^^ "J™Si Lzpremeni!0,_ v organi- ^ nam La^aUčani s svojimi bod- j govori v veliko pomoč. | Kandidatinja republikanske stran- Tako smo prišli V mojo staro dovoljen mu takoj povedo, da | Garancija za vzbujeij« našega de- ke M rs. McCormick je potrošila v naselbino Ringo, Kans. Ko bi naj si prebere drugam ; na nje- kvstva nam napredne ženske, ki kampanji za primarne volitve do pol 4 se zanimajo in sodelujejo v našem milijona dolarjev svojega denarja, govo mesto jih dosti čaka. jo morali tisoči defavcev, ki ni- glas, oddan socialistom, je ob V8l,ea. tegf ,Je precej "a majo zdaj, v dobi "prosperite- enem glas, ki zahteva, da druž- uRot Pf.1ae,a1vec v ,ndu" te" niti toliko, da bi zadoetova- ba dostojno poskrbi za izgara- ftnJa|nih "J^ih, kjer mora lo za zadostno hrano njihovim ne in ostarele delavce s penzi- kupitl vae do "aj^an1jfftga pe' družinam. jo, katero so si s težkim delom resa 8olate' .Sf Kerh,lkarjein G. Pinchot, ki je dobil na pošteno prislužili. !sva zopet obdala stare spomi- gibanju. To so pokazale tudi na tem da je bila nominirana. Ona je za- Slovenskl premogarjl V Kan- 8e8Unku npr. sodružice m rojakinje stopnica tiste skupine devetinpetdeset sasu SO bili pred leti med prvi- Mrs. Pohar, Mrs. Nadvešček, Mrs. ljudi, ki kontrolirajo in vladajo Zed. mi v delavsko razrednem giba- Stok, Mrs. Šimenc in več drugih. države. Demokratski kandidat Lewis Ringo je bila pred kakimi de- ;nju: bili so z malimi izjemami Po^i llTlZn^ set leti najbolj uspevajoča na- VSI socialisti; podpirali SO vsa lapignikarnica Mi». Christine Nad- ljudstvom. Krizo omenja le v koli- selbina V Crawford County; ko delavsko napredno USiano- vešček; orga lizator John Hodko. Nad- kor mu daje priliko napadati svoje id 150 za takiatne ča- vo. In danes? Skoro bi rekel, »orni odbor, Louis Višnikar in Va- kampanjske lasprotnike republikan- bilo je nad----------------- -------- ------------------------„ , x . se in za premogarsko naselbi- da jim ni nič več za načela; lentl> A"b? • Se^e s<< v.r 7 °e' 80 " !labe ekonomske 1 -iT U-i V J • O zr L j 1 't . .. W i tretjo nedeljo v mesecu ob 7. zvečer mere in za neaktivnost oblaati, da bi _______ ,_________ , j no lepih hiš. In sedaj? Komaj nekdanji voditelji pobirajo pri JFranku DuSaku> pomagale brezposelnim krivi tudi dei primarnih volitvah republikan- | Drugi problem je brezposel-!ne; saJ veste» da 81 imata dva, 25! Vzrok je krah v premogov- drobtine z republikanske mize. Razprave na ustanovni seji so bi- mokratje. v volilnih kampanjah se ako nominacijo za governerja nost. Ce lahko mnogo revnej- sta d°bra prijatelja in niški industriji. Kdorkoli je Nekateri so ostali še vedno zve- le živahne. Precej važnega je odlo- na videz napadajo, za kulisami se po- . .. ___ _ J _ __J .1. I___ _ 1 _ 1 • -ii* 1______1__ii ___• - « _________ionmru *,u r> ri Vir» H n in ao in ki>r ia nam imiain va ra.dolifn.. — i-. • je že bil governer te države Kaj so delavci imeli dobrega od njegove administracije? Ali »o se življenske razmere delav- nim delavcem, kako to, da jo cev» v Pennsylvaniji izboljšale? ne bi mogle plačevati Zedinje-Narobe. Unije so domalega ne države? uničene ali skrajno oslabljene, I Stranka, ki jo zastopata dr. in najjačja med njimi, U. M. Van Essen in James H. Maurer, W. na poljih mehkega premo- ima obe ti zahtevi v svojem ga, je docela izginila. Držav- programu od začetka, ne šele ljanske svobodščine ao marši- od te kampanje. Delavski vo-kje od kompanijskih biričev ditelji, ki indorsirajo kapitali- kjer mi bo mogoče povrniti u sluge na enak prijateljski način. Naše "lize" so dobro ubirale pot proti Missouri in dalje proti Kansasu. Ceste so lepo tlakovane. Vozili smo se mi- ni, da ne morejo nikamor. Mla- in požrtvovalni so, kolikor jim kla. Razlika pa je, kadar so isvolitni dina se izseljuje v industrialna moči dopuščajo. Vzroki se- Somišljeniki, pristopite v novi klub, delavski kandidatje. Prihodnjega nojih razmer med premogar- p,°!i.ojank? v*mbr» odd»jte gi.« 8vojim iju< mesta. In življenje ? Slabo, za- danjih razmer med premogai- vkljuievala vae napredne delavce v služek pod ničlo! Premogov- ji v Kansasu so bili že veliko-^ naselbini. niki, kolikor jih še životari, o- krat navedeni, in vsled tega j Tisti, ki so že pristopili, so oblju- bratujtjo le po par dni na te-¡mislim, da mi jih ni treba po-,bili prihajati redno na seje in agitl- den, in še takrat premogar ne novno opisovati. ¡rati » PoJ»«*nje klub^ V njemu bo- v .. . tu m 1 -I \tu i. I.- 1 »no ustanovili tudi pododseke v avt- mo lepo obdelanih farm; pri- «•«luži skoro ničesar. Sikani-| V času tega obiska v Kan- ho> da bodo aktivno«ti toliko večje delki so kazali dobro, toda kaj ra3o jih tudi z "yellow dog" sasu sem se nastanil pri sestri,in uspešnejše. Npr., dramski odsek, _ i kontrakti; kdor ga ne podpiče, Mrs. Valek, in deloma pri sva-'i ¿asoma mladinski odsek itd Z va dela zanj. Pravo suženjstvo, ku Matth Setini; «ost sem bil A ' Največ premoga spravijo sedaj tudi mojega starega prijatelja Collin wood, 0. Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice Z v nedeljo 26. oktobra v Slovenskem delavskem domu. o __ i Z t Klubi in društva, oko ae niato, izvolite zastopnike! No zborovanj« ao dobrodošli vai člani in somišljeniki. Y zemlje, na kateri pridelajo ko- sedanjim Kansasčanom malo Y Hkor mogoče doma. Nekateri zabavo, ki je bila v resnici za-A A a ♦ V imajo farme, ki pa niso nič na bava, da je ne bo mogoče zlah- . . boljšem kot premogar ji. Cen» ka pozabiti. Najiskrenejia hva- i^oj y>i ac.aj luoi mujVK« sinicg« pi ijntt-ijn banju. — PoročsvaUc. Yina površje s parnimi lopatami, Antona Padarja. Počutil sem Y od katerih so nekatere pravi se med njimi kot doma, in tako ▼l velikani. Z eno parno lopato, seveda tudi ostali Detroitčani, tH pri kateri je vposlenih samo :)0 katerih je bilo nekako 50; vsi \ delavcev, nakopljejo sedaj to- so prišli na "oddih". Med dru-XI iiko premoga, kot so ga prej gimi sem obiskal tudi Math De- Xi v starih rovih s 150 premogar- belaka in Frank Rugelja; ime- Slovenskega doma se sklicuje za ne-? ji. Oni naši rojaki, k j so še li smo fce povsod pn\v dobro. ^Ji' Z??™ Hb ?.aPoP,dn® A . .. T- t a j j J* j » u .. , protestni »hod proti fašističnemu u- j ostali v Kansasu, lastujejo syo- Na predvečer našega odhodn moru itirih Slovencev v Trstu. Vr- l je hiše in okrog njih nekoliko smo priredili bivši Kansasčani šil ae bo v S. S. Tum Hali. Vsa dru-m» i.«*«»: .... ««"i«— i/«^««.*«»««« štva so povabljena, da pošljejo na ahod svoje zantopnike. Vsakdo teh bo lahko imel na shodu kratek go-l ^°do članice "Nade" potrudile, da Shod proti fašizmu v Milwaukeeju Pod pokroviteljstvom korporacije ljudem. VoliUc. 64Nadin" ples slabih časov Cbicafo, III. — Ljudje plešejo in so radi veaeli tudi v slabih časih. Doma je to težko, zato se shajajo v prijateljski družbi, da pozabijo na vsakdanjosti, ae pogovore o tem in o-lem, razvesele in zapojejo. Tako zabavo "alabih časov" priredi žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ. v soboto 4. oktobra v Maso iic Temple, spodnja dvorana, na So. Mil-lard in 23. cesta, to je tam, kjer je imel lani klub št 1 svojo Silvestrovo zabavo. Določene so tri nagrade, ki jih dobe tsiti plesalci, ki bodo najbolj "času primemo oblečeni", kajti kot rečeno, (to bo pleaia zabava slabih časov. Vstopnice v predprodaji so po 36c, in pri blagajni 50c. Igral bo orkester John Kochevarja. Zabava se prične ob 8. zvečer. Kot običajno, se vor v imenu društva, kakor naznanja bodo gostja čimboljše postreže-ni. "Obzor". I Članica. IS -Vf »,Vf Mf /.V kf y Vf Mf MfMf MfMf JPf A LfcU IfAAf VfMfM uNADAn št. 102 SNPJ. Chicago, Dl. PLES SLABIH ČASOV' john Kocnevarjev orkMtor. — libonu postrežb« v soboto, v "LAWNDALE MASONIC TEMPLE" 4« oktobra (»Podnje dvorana) ^m * vstopnice: 3Sc v predprodanji ob 8« zvečer. soc pri vratih. Nagrade (3) z« caau primarno oblečene. \1I ŠW #V7 ŠV/ Ivy IV ' »V7 â^ è\*{ >V< >>v éù |v / è v i è |W šWli'<"lV.' Il ' I v /11 A êA fft IV/ SV< *>Y I >7 l>V lv< IWIÏV Iv / Iv < I>VI> / li7l\Vl>VlWI^ |t / It Politika in "Zarja". | Neprave hrbtenice. Pravijo, da politika in kul-' Pozabljivi zapianikar je od-tura ne gre skupaj. En dokazi da Je k *reči v vodstvu je pevski zbor "Zarja" v Cleve- SNPJ- *e nekai moi 8 hrbteni- landu, katero so razdvojili naivni ljudje v interesu klike, ki hoče v "metropoli" kaj postati s pomočjo republikanske politike. co. To je poklon, ki ne dela nikomur časti. Rude v Ljubljani. V ljubljanskem "Jutru" je t Hude Trošt, nekdanji operni Jokavoat slaba vojna metoda pevec po slovenskih naselbinah proti fašizmu. -i v Ameriki, vrhovni jugoslovan- a,, . , • • i „ . , ^j..., „ ski komisar tekom svetovne Človek, ki joka na odru v ..........Bflt(lunifl svojem klicarstvu na vojno vojne, povabil svoje nekdanje sssc^ww* s-Ks^srrfca'«: Kako m» bore aociaJiati. voli- Ce Je hote1' Jih Je-lahko zabaval z anekdotami o do-V Parizu, Niči, v švicarskih brih> toda do8tjkrat skrajno mestih in drugje v inozemstvu iahkovemih rojakih, in o svoje stotine italijanskih sociali- jih pUstolovščinah, ki bi bile stov, ki so na najtežje načine d(>5ra snov celo za romane, prišli preko meje in se otelr * Mussolinijevim rabljem. Umev- Mi je v prizns^je. no, da sorodnikov niso mogli; Meni je y priznanje, da me vzeti s seboj. V tujih deželah blatij0 in aoVražijo ljudje, so obnovili italijansko aociali-l kakor je npr A Kobal in z stično stranko, izdajajo liate Novak. Zato me urednik "Ave Ži vVlA ê'71>*/ è\"i è>7 in l>71V7 in i\'i \VŠW iWàWàWi^fmmtPmTiW, îwiij MeStroviéôv paviljon Meato Zagreb je preskrbelo paviljon, v katerem so razstavljena dela ve- Socialistični kandidatje Ohiu na glasovnici Bres teh se veliko zocialističnih gla-V sov sploh n« šteje ,ali pa jih manipulirajo tako. da jih dobi kak drug kandidat. V namen kontrole pri štetju glasov sklicuj* stranka se*a:iek vseh članov, ki se bo vršil 6. oktobra Clevelaud, O. — Vsaka stranka v d rta vi Ohio, ki še nima pravice do! »večer v Superior Building. Ta likega kiparskega umetni- 'tvoje rubrike na glasovnici mora do-1 bomo dobili potrebne informacije ie k I vab* Mežhmi/» Sli Wti na P*'0^* podpise od najmanj PM navodila za agitacijzko delo. Va * odstotkov volilcev. N« samo to,I Sodrugi, pokažimo, da se ne stre- ka št. 1 predstavlja eno ampak ti podpisi morajo biti najmanj širno ovir. Socialistična stranka me-izmed dvoran, kjer so ras- 1* dveh tretjin okrajev v driavi. j ra vzlic njim postati stranka tudi v stavljeni originalni kipi 1 Na u n»4in «u *e republikanska driavi. J. KrebeL in demokratska stranka, ki rita ali pa posnetki tistih Me-shrovioevih del, ki so v drugih galerijah po svetu. Slika it. 2 je paviljon u-metnosti in it. 3 Ivan Me-itrovic pri tohi sv. Janeza, katera je eno izmed njegovih najnovejših umotvorov. v zbornici v večini, zavarovali pred drugimi strankami, katerim je vsled teh ovir teiko priti na glasovnico. Socialisti so V nekaterih krajih dobili na peticije ne le 15% nego do 25% podpisov; ker pa nimajo v vseh Klub št. 1 JSZ dobil štiri nove člane Chicag», III. — Na prošlf seji klu- okrajih postojank ,ni mogla sadosti- J* £ dva nova člana .: i i xu * • • i i in dve članici. Po končanem d levn^m ti določbam v postavi, izposlovala pa . . n....., . ™ « je, da pridejo njeni kandidatje na redu je poročal Ivan Molek o poloia- glasovnico pad "rubriko, ki je oznuče- Î^lTl^V\ ^^ "5 l^l n... -, iviii'Pi vhi'VT Âtléru> Spanje, katero se sedaj vsled čistost . . . Kje najdete večjo lopo»» ščino?" Well, v Andrejevem listu! ¡! V metropoli bodo že razumeli, kako kriminalno obrekoval-ni so Barbičevi dopisi. Mnogo Meitroviče- vih del je tudi v Ameriki, |na z INDEPENDENT. ..., , in uei J* ««»i r , . . diktature ude^tvuje v glavnem kul- npr. v Washingtonu, Chi- V tej koloni boste med drugimi o- turno in nekaj v strokovnih organi-cagu in New Yorku. tud\ ime J^ph Yauch; tega zacijah. Izčrpno poročilo o tem našega «odruga je socialists ta ritran- predmetu je podal tudi Fr Alesh . BOfl irj . , ^,n0miii-ttltt v senat. Na prihodnji seji bomo imeli di^ ^Konferenca JSZ za Zarjo i^r6.0^10- 1)0 p?krl?^ 0 p™1^« "socialistična J nviiiuviiv« uu« j da bo Uhko VHak volilec poučen, kdo .tranka in volilna kampanja". Ta Na konferenci JSZ. v Blaine, Ohio, w naši kandidatje. predmet je zdaj zelo na mestu, ker je bila sprejeta sledeča resolucija: J ^ «g»taciji potrebuje stranka bodo novembra ko igresne volitve in Mi zastopniki soc. klubov in ^delovanje veeh zavednih delavcev, 0b enem volitve v razne državne ter Dvojna "morala* NASE SiAUSČE IN j^ffl t društev U.Vl M^hj M.I V ^ ^^ Ä ok^u^ .........................- K7nferenc?JSZ. ta vzhodni Ohio in leUko^. ke' kapitalirtični, Klubov dramski odsek vprizori igro Ckice. nt - Na prošli seji klu- W. Virginijo, na svojem zborovanju i^J^JS?^4* "K?nec nedelj° 26- okt®b» bi It 1 v petek 26. sept, smo ras- dne 24. avgusta 1930 v Blaine, O., iz- in širijo protifašistično propa- waujc iu ^ .....—.„ ^v- gando z vsemi dopustnimi sred- hva,i>okier me bodo mr-stvL Svojih imen ne skrivajo, j zeli ter me obmetavali s psov-dasi je v marsikaterem slučaju kami omenjeni, bom uver-nevamost, da se histerična fa-|j€n da z mojim poštenjem in šistična oblast maščuje nad nji- prepričanjem ni ničesar I____:_: .«.»«Inil,; Tn/ii nrnna. r _ _ . hovimi sorodniki. Tudi propaganda v Italiji proti fašizmu je velika. Vodijo jo socialisti, seveda s podzemskimi metodami. s Božje kazni. Ave Maria našteva strašne kazni, ki so doletele bogoklet- fV kflkn nrnnalica Dliuie na Povijali med drugim tudi o terorju, javljamo, da so naše simpatije na Oe gag a pro palica pijuj k{ ufaja iulijmU fa4^ična vla- .trani pevzkega zbora "Zarja" v Cle- CiOVeKa, KI je aeiai za na Pnpravlh s0 S1 Iopet okroK J h e gkle ketu za poslanca ah alderma- Bt0 Slovencev za nadaljevanje svojih re,n,dn,ga poloiaja in na, se mora zavezati, da bo barbarskih p-rsekucij. «razvoja ter delovanja pevskega zbora nastopal V zbornici V narodni Proti temu -*rorju nad Slovenci v <«Zarja., no*i ter z razpeto narodno-rde- ' ČO marelo. stično časopisje na delavstvo vseh de- 2.) Delovati mora, da dobe iel, da naj se zoper nevarnost fašiz-priznani narodni možje držav- ma bori z vsemi sred^vi. bati k progresivcem, nato pa si je klesal pot v republikansko stranko. Ne samo on, nego večja skupina, ki se je priprav- samo verni, nego tudi glupi. * Nepazljivi nadzorniki. Jezični "filozof* ima prav, ko kritizira "nepazljive" nad- ljala, da izpodrine Pirca ter zornike. Ce bi bili bolj budni, 'njegovo demokratsko stranko se bi npr. zainteresirali za nje- iz "ameriške Ljubljane". Tudi gov slučaj; prijavil je jednoti, "dokument sramote" ter spor da postane pasiven član, ker pri Zarji je nastal zaradi reje dijak, dasi se je istočasno publfkanske politike nekaterih zavaroval pri privatni zavaro- bivših članov kluba št. 27. In valnici. Postal je član jedno-|tako je Vatro Grill postal vodite, ko mu je dala službo, jo telj republikancev 23. warda. hvalil, dokler mu je dala pri- Avgusta je bila poslana zaup-liko kaj zaslužiti, in bi se mor- nikom karta z velikimi črkami, da zanjo oelo navdušil, ako bi ki so tvorile sledeče besedilo: mu plačala še kakšno počfcni- CleveU-d, O., A«t. 27, i»30. ško turo. Dobra mati jed nota je "dobra" za take kritike samo tedaj ,ako se da od nje kaj dobiti, drugače ni vredna, da bi ji plačeval asesment. Sedaj kritizira njene nadzornike, in po pravici. • * • Dvojno i tet je. Ce ima recimo kak socialistični klub priredbo, se je udeleži k večjemu kakih sto do dve sto ljudi. Ako pa imajo prireditev "nacionalci", pride v dvorano, ki ima prostora za tisoč oseb, kar pet tisoč ljudi. * "Narodno" zanimanje. Naši nacionalci so zelo radodarni. Razdali bi tuj denar kakor stari Rockefeller cente,' toda svojih centov tudi za narodno rftvar ne pokažejo. K več-, jemu, ako je troba podpreti, kak list, ki napada "intemaci>-nalce". ne ali občinske službe, in poskrbeti, da se opravi molitev pred sejo od časa do časa tudi v slovenskem jeziku. 3.) Delovati mora za sprejem zakona, ki bo omogočil de-portiranje vseh slovenskih či-kaških socialistov, ter milwau-škega cev. Ako zmagate, bo to tudi naša zmaga. če vas porazijo, bo to sovražen udarec nam vsem. Naj ori pesem "Zarje" pod okriljem kluba št. 27 naprej! Vi pa, so- Fašizem ne znači izboljšanje eko- y boj proti maIomeWanski ¡de- nomskih razmer, ne pomeni več pravic za ljudstvo ,pač pa obratno. Dokaz je Italija. ologiji v vaši naselbini, kajti ljudje, ki se bore proti vam, se bore v namenu, da zatro ali onemogočijo ter Klub št 1 kliče slovenskemu m vaàe aktivno8ti ,n vaie klube. drugemu jugoslovanskemu delavstvu ' v Chicagu, da se pridruži klubu St. 1, klubu na Pullmanu, ali klubu št. 20 na north side. V socialističnih organizacijah se trenirate za trajno borbo Spartaka in NaprejeV- proti fašizmu in sistemu izkoriščanja. Fašizem sovraii socialistične stranke 4.) Delovati mora za spre- in kadar dobi moč» Post°Ptt Pr°ti so- iem Dostave ki bi DreDovedala cia,iii om 1 barbarskimi metodami, jem posta\e, ki di prepoveaaia kar je kazal v Italiji in ¡8to okM>ta Čltanje vseh llStOV, "kl lajajo V v Avstriji in Nemčiji. Nadaljujte z bojem! Prepričani smo, da je z nami enaktga mišljenja tudi vse drugo napredno delavstvo v Združenih državah. Frank Blatnik, predsednik konference. Jo««pk Snoy, tajnik. Nac« Zlemberger, zapisnikar. D.ar Frieedl Tbere is to bo a mooting off tbo 2 3rd Ward Republican booth worker* Friday, August 29, at 7130 P. M. at tke Slorono National Homo. It is very important that roe bo tkore so as to oertiffy you to work in tko booth this con in« fall. Tki« will also give me a* opportunity to moot worn for t ho fist timo as the naw ward loader.— Ploaao bo tkore! Yours truly, VATRO J. GRILL, 23rd Ward Leador. Upam, da ne bo Andrej vsaj tega imenoval za "kriminalno obrelcovalen dopis." € Kriminalen poet opek. Kašljajoči magazin piše: "Urodnik Prolotarca bruha čom *a-čaaaefa urednika Pruaroto, kor Jo pod 'Ljudskim flaaom' dorolil priob-liti kritiion dopia, itn pa v svojem liatu priobči kriminalno <4rokovalou dopis uokoffa Barbiča i« Collinwooda. ki primorja Vatra Crflla s politika-iom Maakkojom iu mu tako očita no- luno". To je moj skromni nasvet, in upam, da ga boste merodaj-ni krogi upoštevali. Želim, da se da tudi našim narodnim rojakom priliko delovati za izvolitev naših kandidatov. Smola. Listu v podporo XII. IZKAZ. Fašizem v Italiji bo prej ali slej zrušen, in vrgla ga bo združena moč mednarodnega delavstva. Ako ste za trajno borbo proti fašizmu — ne samo za en protestni shod — ako hočete zoper fašistični teror nad socialisti i 1 narodnostnimi manjšinami uspešno akcijo, ki bo izpodkopavala podlago Mumolinijevemu režimu, pridružite se mednarodnemu socialističnemu gibanju s tem, da postanete član JSZ. Prd-i fašizmu, ki je organizirana sila, mora delavstvo postaviti evoje organizacije. Čimvečje so in čim-vplivnejše, toliko več bo zalegel naš Predavanja v Detroitu Detroit, Mich. — V nedeljo oktobra ob 2:30 pop. bo predaval v klubu št. 114 JSZ. na 116 E. Six Mile Rd. Joseph A. Siskovich iz Cle»-velanda v slovenskem in angleškem jeziku. Predmet predavanja bo objavljen pozneje. Po predavanju bomo imeli prosto abavo in ples. Dasi so delavsk» fazmere skrajno slabe ,kluba št. 114 in 115 dobro napredujeta. Za agitacijsko delo v socialistični organizaciji dobiva vedno več veselja naša v Ameriki rojena mladina; služiti pred vsem strankama kapita- v «korani CSPS. Apeliramo na čla-hstičnih interesov. j ne in eianjc^ da razpečajo čimveč Potrebno je tudi, da smo dobro za- vstopnic v predprodaji. Kadar Jih stopam na voliščih s svojimi pazniki, komu zmanjka, ali ako jih še nima, jih lahko dobi pri tajniku P. Bernike ali pa v uradu "Proletarca". V nedeljo 30. novembra bo im*l klubov pevski zbor "Sava" velike koncertno prireditev v dvorani ČSPS., in v sredo 31. decembra pa Silvestre-vo zabavo v Masonic Temple. — Prietopajto k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročito si duovuik "PROSVETA" Stano sa celo loto $€.00, pol lota $3.00. Uetanavljajte nova druAtva. Deset č!anov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za liet ia za tajništvo le: 2SS7 9. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. ŽELODČNA NEREDNOST ODPRAVLJENA "Chicago, 12. avgusta.—Jaz uživam TRINERJEVO GRENKO VINO že več let in sem popolnoma zadovoljen z nJim. Zapeka, ki me je mučila in ki se je nisem mogel rešiti z drugimi zdravili in pilulami, gg je izgubila in jaz jemljem Trinerjevo grenko vino redno za pomoč odvajanja t prebavnem sistemu. Vsi moji prijatelj« ga hvalijo enako kot jaz. Adolf Rys." Ni boljšega zdravila za želodčne nerednosti, poskusite ga! V vseh lekarnah.—Dept. 27. Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HlSl, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI« I.) sprojema denar za hranilne vlogo ali za tekoči račun proti najboljšemu obrestovan ju. 2;) posreduje najcenejšo dostavo donamik pošiljk iz Amerike v domovino tn obratno. 3.) posreduje v vseh «oepodarskih aadevak kitro in po ©eni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj ee nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-15 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruino banko v Ljubljani. MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE _ Chicago, III. Izletniki SNPJ. $10. ,----------—--------—. . , . . _ .. . (Imena prispevateljev so bila objav- Protest in naš boj, in toliko prej bo nieno «snimanje ta delavsko gibaije Ijena v posebni notici v 1201. ftev. | osvobojeno slovensko ljudstvo ter'^e razvidno posebno iz dopisov v Pio-Proletarca). | ljudstva drugih narod loetnih manj- fT*ti in ™I*tarctt. Pioneerville, Idah©. Louis Painich *in, in ob enem italijansko delavstvo $7.00. Cleveland, Oliio ConOmaugh, Pa $6.00. W. Aliquippa, Pa S. N. D. $5.00. Klub št. 5 JSZ. Frank Simon- v Italiji. Rojaki delavci, protestirajte prdd V klubu št. 114 je bilwu*tanovljen mladinski odsek, čigar prva redna seja bo v soboto 6. oktobra ob 7:30 zve- fašizmu kot sistemu države, ne samo *er 116—6th Na udc- proti kakemu posameznemu njegove-1 !,elbo 80 vabljeni vsi člani klubov mu činu! Kar mi hočemo Je poraz 114 115' 8 *em bomo mlad,al P°' Cf $16.50 či* 30c; po 25c John Pangeršič, Andy fašizma! Sila ,ki je to v stanju doae-, da »e , ^J^i™ Antončič, Anton Groznik. John Sivec, či, je delavski razred v mednarodni Frank Strubelj, Andy Fatur, Bartol organizaciji pod socialističnim praporom! Filip Godina, predsednik seje. — Johnatown Pa. . Po 26c: George Peter Bernik. Ujnik-blagajnik. — Yerant in George Smrekar, skupaj $2.30. (Poslal George Smrekar). Cekada, Anton Zakrajšek, Frank T« lieh in Anton čuk; M rs. Krofina 10c, Skupaj $1.10. (Poslal Andrew Vid-rich). North Chicago, III. Anton F. Za-gar $1.00. Skupaj v tem izkazu $33.46, prejšnji izkaz $338.65, skupaj $372.10. Ako Selite prevzeti zaatopuUtve "Prolotarca", prodajati sanj knjige Iu mu nabirati oglase, pilite uprav* niltvu aa pojasnila. Frank Zaitz, organizator. Seje ženskega odseka Clovoland, O. — Seja ženskega odseka kluba št. 27 se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 8. zvečer v klu-bovih prostorih v S. N. D. Sodru-žice, udeležujte se jih redno. Agiti-rajte med prijateljicami, da pristopijo v našo organizacijo. —* Auna Pengov. , ter da nas veseli, ker se je odločila delovati skupno z nami v socialistični organizaciji. Mizerija je v Detroitu velika, kajti menda je malokatero mesto vsled brezposelnosti Uko prizadeto kakor Détroit. Te nesigurne razmere so same na sebi klic dalavstvu, da naj kaj stori sa svojo bodočnost. Preveč jih je še ,ki se ogibljejo socialistične organizacije, kar Je v škodo delavcem in v korist kapitalistom. To se m*-, ra spremeniti. Ne zanašajte se dru r na drugega ,ne čakajte, da drugi preje pristopijo, nego pridite na prihodnjo sejo enega ali drugega kluba in postanite aktiven član svoje stranke. Peter B*n*dict. kXSÏNOHOU 3649 West 26th St., blizu Lawndale tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Landale 2012 A. H. SkuWc, pred«. — J. P. Korecky taj. V naši tlakami so tieka "Proletarec' proletarec UM sa ii»toro*o dolavtkaga ljuditva. \ 1 shaja vsak četrtek, ladajt Jv|Mi«vaBika Dtlaviki Tiskovna Druftba, Chicago, 111. Ciaailo Jugoalovanak« Socialistična Zvasa PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editer __________________________ Prank Zaitz Business Manager______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: U ai ted Stätaa and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Y aar $3.50; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St.. Chicago, 111. > • Toi op bono: Rockwall 2664. 54b KAM NAJ SE IZSELIJO? Vsled mnogih nepotrebnih mej, nepravične razdelbe prirodnih virov in pa ekonomskega sistema, čigar smoter je edino profit, je nastalo in se nagloma veča zlo brezposelnosti. Milijone ljudi v raznih deželah ugiba, kako bi ji utekli. Iz gosto obljudenih dežel iščejo . potov v druge, kjer je še prostora, dela in kruha za več prebivalcev kakor jih imajo. Največji toki izseljevanja so bili dozdaj obrnjeni v Ameriko — večinoma v južnoameriške republike in na drugem mestu v Kanado. Ker pa je brezposelnost velika tudi v Argentini, Braziliji, Kanadi itd., so vlade vseh teh dežel omejile naseljevanje. Kanada je naseljevanje skoro docela ustavila. S temi omejevanji pa prihaja ta problem v kritično stanje, ki mora prisiliti države, da ga bodo začele reševati sporazumno. Vprašanje izseljevanja in naseljevanja je svetovnega značaja in zahteva, da se mu pride v okom s smotrenim sodelovanjem med deželami. Ampak tudi to je stvar, ki v sedanji uredbi ne dobi zadovoljive rešitve. LEGIJA IN PROHIBICUA Ameriška legija se na svojih konvencijah ponavadi peča tudi s vprašanjem prohibici-je. Eni so zanjo, večinoma proti, "mašina" pa odloči stališče. Na prošli konvenciji illi-noiske organizacije Ameriške legije, ki se je vršila v Aurori, je bila večina delegacije za močo, kar je pričalo dejstvo, da je bilo močnih pijač v izobilju, pa nikjer nobenega pro-hibicijskega uradnika. Ampak resolucijo, s katero se bi izrekli za modificiranje te po-stave, so zavrgli, kajti to je atvar političnih , strank. Ce bi bila konvencija dosledna, ne bi sprejela kopo drugih "političnih" resolucij, ampaK pijača je danes delikatno vprašanje, ki se ga prepušča političarjem in političnim aspirantom v demokratski in republikanski stranki, da se žogajo z njim. Kar pa se tiče Ameriške legije, zanjo ne velja prohibicija, vsaj na njenih konvencijah ne. « - POVSOD KROGLJE ZA DELAVCE Proti drastičnim policijskim naredbam v Budapešti je demonstriralo dne 1. sept. 150,-000 delavcev, ki so proglasili stavko v obrambo za svoje pravice. Policija je pri razganja-nju množice streljala vanjo, in pri tem več deiavtcev ubila, mnoge ranila, potem pa pozvala na pomoč Še vojaštvo. Moderna država brez delavcev je nemogoča, mogoča pa je brez kapitalistov in titular-nih trotov, pa vendar se pobija le delavce, in lo na povelje tistih ,ki žive od njihovega znoja. Kadar bodo delavci hoteli, da postanejo oni gospodarji svoje usode, bodo finančni, posestniški in titulami trotje odpravljeni. Svoje protestne demonstracije bodo potem delavci nadomestili z manifestacijami zmage. LINČANJA SE MN02E LinČanja so se letos v tej deželi zelo pomnožila. Spremljana so, kakor v prošlosti z vsemi barbarstvi drhali, ki svoje žrtve strelja, aeka, obeša, vlači privezane k avtom po cestah in sežiga na grmadi. Justica, ki zločine briše s svojimi zločini, nikoli ne doseže namena. Zločinstev ni nič manj, pač pa več nagona med črnci za maščevanja. Degeneriranci in perverzneži spadajo v zavode, da bo ljudstvo pred njimi varno, obsodbe nad njimi pa naj izvršuje v to določena oblast. Drhalska "justica" ni bila tej deželi še nikdar v kredit, četudi so bili časi, ko marsikje sploh ni bilo regularnih godišč in avtoritete, pa je vzela to pravo t roke množica in sodila naglo ter po svoje. Danes aega moč ustavno določene avtoritete .v vsak kotiček te dežele, zato je čas, da linčarstvo izgine. NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inoeematvo: aa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. ▼ai rokopisi in oglasi morajo biti v nafte m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v fttevilki tekočega tedna. K POLARNI TRAGEDIJI PRED 33 LETI Pred 33 leti »e je napotil proti takrat Še neodkritemu severnemu tečaju norveški raziskovalec polarnih krajev Salomon Auguat Andree v spremstvu treh tovarišev. Svojo pot ao pod-vzeli v balonu, in to je bil prvi zračni polet s namenom priti do tečaja. O tej ekapediciji leta 1897 je izginil vaak aled. Takrat še ni bi&o pripomočkov, kakor jih poznamo danee, zato eo bik nevarnosti za raziskovalce težko doatopnih krajev toliko večje. Letošnje poletje pa ao našli okoatja članov ekapedicije norveiki znanstveniki pod vodstvom dr. G. Horna. Razen okoetij ao našli tudi zapiak« ekapedicije, ki so se prilično dobro ohranjeni, nekaj fotografičnih posnetkov in obleko, katera ji se istotako v primeroma dobrem atanju. Trupla so bila večinoma zamrznjena v ledu, le nekaj časa v poletnih meaecih ao bila otsjsns, kar je povzročilo njihov razpad. Hornova skupina je naala te ostanke slučajno na avojem pohodu daleč v polarnih krajih na takozvanem Belem otoku. Koati ao akrbno zložili v platnene rak ve, kakor ao jih našli, ter apravili na la-dijo, a katero ao jih odpeljali na Norveško. Domnevajo, da je nastala na balonu Andreeove ekapedicije prevelika teza valed nabirajoeega ae snega in ledu, pa ga je pritisnilo k tlom. Andree in oetali člani ao ae zavedali svojega brezupnega položaja, kajti takrat ae ni bilo na razpolago breszičnega brzojava in aeroplanov. Vedeli ao, da bodo morali umreti od glada. Dokler ao mogli, ao hodili okrog peain pisali beležke ter jemali alike. Pri raziskovanju polarnih krajev ao dali življenja že mnogi znanatveniki in njihovi pomočniki. Vrhnja ali-ka na levi je portret raziako-valca Andree-a. Spodaj je alika Andree-a in oatalih članov ekapedicije. Na vrhu na deeni je notranjoat balona, a katerim ao mialili priti na aeverni tečaj» nižje je poalopje na špiobergu, spodaj pa je ladja, a katero ao bili prepeljani na Norvežko. Danes je aeverni tečaj odkrit in njegove akrivnoeti ao znanoati že otvorjene, toda potovanja na tečaj ao ae vedno združena z mnogimi amrtnimi nevarnostmi. 'Tmi . », 9 S kongresa mednarodne ženske zveze na Dunaju Že nekaj let obstoja na pobudo M. Ž. Z. Magna Charta otroka, ki jo je v sedanji obliki sestavila Mednarodna zveza za rešitev otroka. V tj*j a j zbrane zahteve, ki jih je treba izvrševati,, ako hočemo imeti telesno in duševno zdrav narod, krepak naraščaj. M. Ž. Z. pa se je zdelo nujno potrebno, da sestavi še Magno Charto matere s sledečimi točkami: Mednarodna ženska zveza, ki združuje več nego 40 milijonov žen iz 42 različnih držav, ugotavlja: 1. Vsaka žena, ki pogumno sprejema materinstvo, ima pravico do spoštovanja. Po jeziku in nravstvenem naziranju različni narodi nimajo pravice izpostavljati neporočeno mater opasnosti, .da izgubi spoštovanje lastnega otroka. 2. Vsaka mati ima pravico do zdravega otroka in do zaščite lastnega zdravja. Mate ri morajo biti zagotovlje le oblastna podpora, mir in zaščita, ki ji omogočajo, da rodi j krepkega in zdravega otroka, J ne da bi bilo zanjo materinstvo vir pomanjkanja in bolesti. 3. Vsaka mati ima pravico, da svoje dete sama doji in goji. Materi treba omogočiti, da bo lahko vršila svojo najodlič-nejšo dolžnost: dojiti in vzgajati svojega otroka. Skrbeti je, da dobi za to potrebnega pouka. Delavke naj delodajalci v tem pogledu podpirajo in naj jim dovoljujejo med delovnimi urami za dojenje potrebni čas, ne da bi pri tem pri-krajševali materinske podpore. 4. Vsaka mati ima pravico do prispevkov, ki jih potrebuje za vzdrževanje in odgejo o-trok. Poročena Žena mora imeti pravico do dela dohodkov svojega moža, čegar višina naj u-streza številu in potrebam o-trok. Zapuščeni, ločeni ali neporočeni materi naj bo dovoljeno zahtevati soodgovornosti od o-četa, ki mora plačevati določen prispevek za vzdrževanje in odgojo otrokovo. Mater, ki je brez sredstev, naj podpira oblast. 5. Mati ima iste pravice do otroka kakor mož, torej ne o-blast, očeta, nego oblast staršev. * 6. Vsaka mati ima pravico, da se udeležuje javnega živ- ljenja svoje države, ki je od nje odvisna usoda njenega o-. troka. Ženska volilna pravica in delovanje žene v* javnosti naj ji omogočata, da ima vpliv na vseh poljih, ki se tičejo ljudskega zdravstva, pouka, vojne službe, vojne in miru med narodi itd. Pri diskuziji o minimalnih plačah je kongres odobril sklep: V M. Ž. Z. včlanjene zveze naj 1. z narodnega in mednarodnega stališča raziskujejo vprašanje minimalnih plač. • 2. Študirajo naj naprave za določitev minimalnih plač in naj poročajo, ali so primerne, da bi zabranile izkoriščanje. 3. Prouče naj konvencijo minimalnih plač iz 1. 1928, in ako se zdi prav, naj se zavzemajo pri svojih vladah za ratifikacijo te konvencije. > 4. Naj ne bo nikake razlike med moškimi in ženskimi minimalnimi plačami, ako vrše e-inako delo. Soglasen sklep je bil: Mednarodna ženska zveza in Svetovna ženska zveza naj v družbi drugih svetovnih ženskih in moških organizacij z vsemi močni stremi za tem, da postane Magna Charta matere ob IZRABLJANJE TRAGEDIJE V SLABE NAMENE "Amerikanski Slovenec" je priobčil dva uredniška Članka, v katerem obsoja Prosveto in Proletarca, češ, da ta dva lista nista sodelovala v oglašanju protestnega shoda v Chicagu proti fašistični italijanski vladi toliko kakor bi morala. "Proletarec" je priobčil o shodu naznanilo, v katerem je bilo povedano vse, kar nam je bilo sporočeno, to je, da ga sklicuje Jugoslovanski klub, da se vrši tega in tega dne ob tem in tem času v tej in tej dvorani. Ko je šel list v tisk, še nismo dobili seznama govornikov, niti pozneje. Kaj naj torej pišemo drugega, posebno še, ker je do-tični klub na glasu, da ga tvorijo propagandisti sedanjega režima v Beogradu? Ako bi imeli sklicatelji shoda poštene namene, bi naj prvo povabili zastopnike vseh jugoslovanskih organizacij v Chicagu na sestanek, na katerem bi se sporazumelima določen program shoda. Najeli bi dvorano, v katero gre najmanj pet tisoč ljudi, in*8krbeli, da bi jo napolnili. To bi pripomoglo, da bi dobili v angleškem časopisju več pozornosti kot pa jo je shod v dvorani, katerega je sklical Jugoslovanski klub. Toda sklicatelji niso hoteli take demonstracije proti fašizmu. Hoteli so da bo ta protestni shod ob enem tudi manifestacija za kralja Jugoslavije ter njegovo vlado. Tajnik Jugoslovanskega kluba in ljudje o-krog "A. S." so šli lahko skupaj radi skupnosti mišljenja in skupne "politike". Drugih niso vabili, razen kolikor je šel tajnik Jugoslovanskega kluba okrog gotovih posameznikov in jih pridobival, ali jih pridobil, da so obljubili govoriti po nekaj minut na shodu. Vse drugo so določili med seboj v interesu svoje osebne politike. Proletarec ni bil povabljen na sodelovanje, niti ne organizacije, ki jih zastopa. Tele-fonično je bil vprašan le tajnik JSZ., da naj dovoli, da ga podpišejo v proglas za shod, in to šele potem, ko so že vse aranžirali. Takih metod se ljudje, ki imajo kaj spoštovanja do organizacij ne poslužujejo. "A. S." priznava, da so "imeli sestanek". Tam so tako zaključili, da so varovali sebe ter svoje orjunaše in svoj papistič-ni fašizem, od nas pa so hoteli udeležence in reklamo. Tak boj proti fašizmu vodijo le ljudje, ki ne mislijo resno; klerikalci v Chicagu so tragedijo izrabili zato ,da nekoliko zakrijejo papeževe dogovore, zveze in flirtanje z Mussolinijevo vlado, propagandisti režima v Beogradu pa zato, da pokažejo svoj "vpliv" na "pristojnem" mestu. Večina udeležencev na shodu te "notranje" politike obeh "struj" bržkone ni razumela* poeebno še zato ne ker je nastopilo nekaj dobrohotnih zunanjih govornikov, toda namen sklicateljev je bil tak, in samo raditega so hoteli, da nima pri sklicevanju shoda in aranžiranju programa ter pri resoluciji nihče drugi besede kakor oni sami. Zato pa tisti shod ni bil to kar bi moral biti, ako je hotel protestirati ter o-pozoriti javnost na fašistična barbarstva v Italiji. lastveno pravomočna. Vsi narodni ženski savezi pa naj idejo Magne charte v svojih ir-žavah popularizirajo. Odsek za ženske poklice \e razpravljal: predveem o stališču, plači in napredovanju žen v poklicih in na pridob;tnih mestih ter o vprašanju, ali ie ima poročena žena v poklicnem življenju boriti s kakimi po sebnimi zaprekami. Vprašanja na enake odsek«! narodnih ženskih zvez so pokazala : 1. V splošnem ženr. povsod v Evropi težje dobi službo in pri istih sposobro'nih mnogo težje napreduje. kakOf moški. 2. V mnogih de. elah se javlja tendenca, da bi poročen j ženo izključili iz raznih poklicev, posebno iz državne službe. Po temeljiti razpravi zastopnic raznih držav, je bil glede vprašanja zaščite dc!*vk, z veliko večino sprejet predlog: ... Mednarodna ženska ¿veza ne zavzema nikakega posebne ga stališča napram zakonom o zaščiti delavk, ne da bi se prej posvetovala z organizacijami delavk in drugih tu v poštev prihajajočih korporacij. (Ženski list.) "Snubači" in drama What Price Coal1 v Waukeganu Waukagan, III. — "Jai gem pa Čičev Jurij . . bo pel eden izmed snubačev v operetni enodejanki pod gornjim naslovom v nedeljo 12. oktobra v Slov. nar. domu. Vprizorjena bo tudi tragedija v enem dejanju "What Price Coal" v angleftkem jeziku. Program se priffnd izvajfti.i ob 2. popoldne. Zvečer bo plesna in prosta zabava. Vstopnice so po 50c. Klub ftt. 45 JSZ. vabi na to svojo priredbo cenjeno občinstvo tu n v sosednih naselbinah. Kot vidite, je na programu par zelo lepih točk, ob enem pa bomo imeli obilo druge ra-bave. — P. Naznanilo sodrugom v Collinwoodu Collinwood, O. —članstvo kluba ftt. 49 JSZ. je vabljeno, da se polno-fttevilno udeleži seje v nedeljo 5. oktobra v Slov. del. domu. Poleg drugih zadev bo na dnevnem redu sklepanje o pripravah za klubo-vo prireditev in konferenco JSZ., ki se vrfti v nedeljo 26. oktobra v Slov. del. domu. Obe priredbi sta važni, obe se vrftita na isti dan, klubov« namreč po konferenci, in naft klub ima odgovornost, da priredba dobro izpade, in da bo od lafte strani vse pripravljeno, kar se tiče konference no1 cialističnih klubov ter drufttev Prosvetne matice JSZ. Udeleiite se seje 5. oktobra vsi. Kdor le more, naj privede prijatelje, da postanejo nafti člani. Louis Zgonik, tajnik. KARLMARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ (Nadaljevanje). 11. " NASTANEK MARXIZMA. 1. NemäP o» f r a ncoaki letniki. Leto 1842-44 je drugo in menda najvažnejše kritično leto v Marxovem duševnem življenju. Leta 1837. je postal Heglovec in v naslednjih dveh letih je poglobil svoj pridobljeni uspeh; leta 1843-44 je postal socijalist in v naslednjih dveh letih je položil temelje svojemu socialističnemu in zgodovinskemu nauku, ki se po njem imenuje. To je etoril v Parizu, kjer je živel v ozračju, nasičenem saint-simonističnih, fourieriatičnih in blanki-stičnih naukov. Kako in po katerih študijah je prišel do socijalizma, ni znano. Le toliko smemo reči, da je moral poleti 1843 prav tako intenzivno čitati francosko socijalistično literaturo, kakor v 1. 1837 Hegla. V njegovih pismih na Arnolda Rugeja iz 1. 1843 (ponatisnjena v "Nemško-francoskih letnikih") najdemo nekaj mest, ki pričajo o njegovi nenadni izpremembi. V svojem pismu iz Kölna (maj 1843) pripominja: "Sistem pridobivanja in trgovine, lastnine in izkoriščanja človeka pa vadi še mnogo hitreje kakor razmnoževanje prebivalstva do preloma v sedanji družbi. Tega stari sistem ne more preprečiti, ker isti spl<*n ne zdravi in ne ustvarja, temveč samo obstoja in uživa." . To je še sentimentalno in vse prej kot dijalektična kritika. V naslednjih mesecih pa je presenetljivo hitro dozorel do osnovne misli onega zgodovinskega in družabnega naziranja, ki je postalo pozneje znano kot marksizem in ki ga je izdelal z neumornostjo stvaritelja skoro popolnoma v letih 1845-46. Pismo iz Kreuznacha, septembra 1843, kaže že poznanje Fouriera, Proudhona, Cabeta, Wetitlinga i. dr. Svojo nalogo vidi sedaj ne v ustvarjanju utopij, temveč v kritiki političnih in socijalnih razmer, "v sporazumevanju časa o lastnih bojih in željah". In pozimi 1843-44 je bil že tako daleč, da je mogel napisati h kritiki Heglove pravne filozofije uvod, ki spada med njegove najsmelejše in najsijajnejše spise. Peča se z vprašanjem eventualne nemške revolucije in vprašuje, kateri razred bi mogel uresničiti nemško osvobojenje. Na to odgovarja: "Pozitivna možnost nemške revolucije je dana v stvoritvi razreda z radikalnimi verigami, razreda meščanske družbe ,ki ni nikak razr. red meščanske družbe, slanu, ki je uničenje vseh stanov ... To uničenje družbe kot poseben stan je proletarijat. On pričenja nastajati za Nemčijo šele s prodirajočim industrijskim gibanjem, kajti proletarijata ne stvori * naravnomastala, temveč umetno producirana revščina; ne mehanično, s težo družbe potlačena, temveč iz svojega akutnega propadanja, zlasti iz propadanja srednjega stanu izvirajoča človeška množica tvori proletarijat... Ce proletarijat naznanja uničenje dosedanjega svetovnega reda, pove s tem le skrivnost svojega lastnega obstoja, kajti on dejansko pomeni uničenje tega svetovnega reda. Ce zahteva proletarijat negacijo privatne lastnine, postavi s tem le za načelo družbe to, kar je v njem že vtelešeno kot negativni rezultat družbe že brez njegovega sodelovanja . . ." To je pisal Marx v Parizu, kamor se je preselil s svojo mlado ženo v oktobru 1843, da bi vodil po , Arnold u Rugeju ustanovljene "Deutsch-Französische Jahrbücher (Nemško-francoske letnike). Program tega časopisa je Marx označil v svojem pismu na Ruge-ja iz Kreuznacha v septembru 1843. Tam pravi: "Če konstrukcija bodočnosti in nje kon-čnoveljavna dovršitev ni naša stvar, je tem bolj gotovo, kaj moramo skupno doprinesti: mislim brezobzirno kritiko vsega obstoječega, brezobzirno v tem smislu ,da se ne boji sxo-jih rezultatov niti ne konflikta z obstoječimi močmi. Zatorej nisem za to, da zasadimo dogmatičen prapor, nasprotno: mi moramo skušati dogmatikom pomagati tako, da si bodo na jasnem s svojimi nauki. Tako je n. pr. dogmatična abstrakcija komunizem, kakor ga uče Cabet, Dezamy, Weitling i. dr____Razen tega hočemo vplivati na svoje sodobnike in sicer na naše nemške. Vprašamo se, kako je to itoriti? Dveh dejstev se ne da utajiti. Sedanja Nemčija se najbolj zanima prvič za vero in potem za politiko . . . Kar se tiče sedaj resničnega življenja, obsega ravno politična država v vseh svojih modernih oblikah zahteve razuma tudi tidaj, ako je še ne navdajajo zavestno socijalistične zahteve. In ona ne obstane pri tem. Ona * podstavlja povsod razum kot že realiziran. Prav tako povsod pa pridejo v protislovje njene idealne določbe z realnimi predpogoji. Iz tega konflikta politične države s samo seboj se lahko povsod razvija socijalna resnica." (Dalje prihodnjič.) Protest Iz vse duše protestiram proti sistemu, v katerem je psiček bogatašev na višji socialni stopnji, kakor pa otrok delavca. — Eugene V. Debs. ALEKSANDER NEVEROV Taškent-kruha bogato mesto (Ruska povest is dni velike lakote.) Prevedel I v a r. V u k (Nadaljevanje.) Serjoška beži za vagonom, ne pusti ga. Sapa mu pohaja, v glavi se vrti, temno mu postane pred očmi. — Ne dohitiš ga! Miško je silno zabolelo v srcu. Žal mu je tovariša: konec ga bo. Niti domov si ne bo upal iti. Ako skoči sedaj iz vagona ,se ubije. Hitro drči vagon, streha se guga, kolesa od-skakujejo. Serjoška se spodtakne. Padel je. — Pobil se je! Miška je gledal na postajo, gledal na tleh ležečega Serjoško. < 4 Spomnil se je dogovora, ki sta ga sklenila, da ne smeta zapustrti drug drugega. Kaj narediti? Vrnil se bo s prihodnje postaje po Serjoško. Iznenada je vagon začel voziti počasneje in se je ustavil. Najbrž so nekaj pozabili. Nenadoma se je zopet pomaknil. Miška je opazil, da je zavil na druge tračnice. Se en trenutek in vagon je ponovno od-skočil — zopet na druge tračnice. Kakih petkrat se je vijugasto obrnil sem in tja, potem pa je vlak zapeljal na polje zadaj za postajo in obstal. Stroj je puhnil dim in se je odpeljal, sam brez vagonov. Muzik z dvema vrečama preko rame se jezi. — Vrag te vzemi! Mislil sem, da je pravi vlak in da pelje v Sibirijo . . . Miška je bil ves vzradoščen. Pribežal je na postajo, a Serjoške ni našel nikjer. Stekel je na tisto mesto, kjer je Serjoška padel, a mesta ni mogoče najti. Morda je tu, morda je tam, kamorkoli pogleda, se mu zdi, da bi to utegnilo biti mesto, kjer se je Serjoška prekopicnil. Iskal ga je in iskal m s trudom ga je našel nekje pri čuvajnici. Z glavo med koleni sedi Serjoška in plaka. Miška je ozlovoljen. — Zakaj jočeš? — Izgubil si me. — Oaslej se bova držala drug za drugega, vprašala bova natančno, katera pot vodi v Taškent. V naglici več ne sedem v vagon. Počakaj, zbežim na postajo ,da slišim, kaj mu-žiki govore. Ti pa nikamor ne hodi, tu na mestu ostani. Ne sme ugovarjati. Miška je vodja. Serjoška se je stisnil k čuvajnici in je zaprl oči. Ah, tepček, zakaj sem šel? ~ Lačen je, na jok mu gre. Miška bo pozabil nanj, sede sam v vagon in se odpelje. A on ne ve niti za pot, po kateri bi se vrnil domov. Četudi bi vedel, saj ne more iti sam. Pridem do klanca , tam preže razbojniki. Odrasie mužike ubijajo ,kako bi majhnemu dečku prizanesli. Doma najbrže mislijo: kdaj se neki vrne Serjoška? Mali hodi k. sosedom in pripoveduje: "Naš Serjoška je šel v Taškent po kruh." Babica ne doživi vrnitve, prej umre, škoda! Dobra babica! Niti enkrat še ni tepla Serjoške. Tudi mati je dobra! ... In kakšna je reka? Vse leto se lahko koplje v njej, samo, da bi ne bilo lakote. Na postajo se plazi večer, ogrinja drevesa s črno ruto. Iz krogel, visečih na stebrih, se usipa luč. V uti, za steno, nekdo ropoče: — Drrr! Drrr! A Miške ni od nikoder. Sklene sam sesti v voz in se odpeljati. Zopet ropot za steno. — Drrr! Drrr! Serjoška je hotel pogledati skozi okno. V tem trenutku prisopiha mimo utice pošast z ognjenimi očmi. Ozračje napolni trušč. Iskre lete kvišku. Nenadoma sikne, ravno pred uto. Z boka plane dim, naravnost v Serjoško. Serjoška odskoči in pri tem pozabi na cu-Uco z lapti. 6. Miška je hkrati opravil dvoje poslov. Zvedel je za pot v Taškent in izprosil si od rde-čevojnika skorjico kruha. Na vse je treba misli iti. Kruha ni, denarja ni, Serjoška je neizkušen. Jrebu ga je nekoliko nahraniti, da bi ne oslabel. Miška je vtaknil skorjico v žep, vgriznil dvakrat in pomislil: _ Vseeno mu dam nekoliko skorjice. Pozneje mi povrne. Hotel se je takoj vrniti k uti po Serjoško, a za^ledal je skozi okno brzojavni aparat. Zanimivo! Trak belega papirja je lezel iz njega in človek je s prstom potrkaval. Drugi človek s slušalko na ušesu je govoril v lijak. Miška se je zagledal in sam ni vedel, kdaj je položil akorjico kruha v usta. Spomnil se je lačnega Serjoške in jela ga je peči vest in mu očitati: — Zakaj si snedel? , * Vtisi iz Goriške Stekel je proti uti, kjer je pustil Serjoško. A Serjoške ni nikjer. Saj je to tista uta z onim oknom ... ali je morda druga, oni na las podobna? Kaj pomeni to? Nekoliko se je zamislil. Obrnil se je na drugo stran in je šel na polje. Kup slame leži na zemlji. Mesec stoji nad kupoan in gleda Miško. Nobenega človeka ni videti. Samo udarci kladiva odmevajo za postajo in nekdo tiho plače v obcestnem jarku. Približal se je. V obcestnem jarku sedi okrog ugašajočega ognja baba z otroci, razmršeni so njeni lasje, z glavo maje in tolaži: — Mili moji otročički! Kam naj gremo sedaj T In Miška je pomislil: — A kam naj grem jaz? ^ Vrnil se je na postajo in kliknil. V -naselbini je zalajal pes. — Kje ga najdem? Pustiti ga ne sme. Dogovorila sta se in obljubila, da ne zapustita drug drugega. — Tepček! Sam bi se bil napotil. Bilo bi ii lažje . . . Miška sede blizu postajnih vrat in se zamisli. Cim dalje je sedel, tem težje so mu postajale oči. Odprl jih je, a so se mu zopet zaprle. Spomni se Serjoške in vzdihne: — Kam neki je izginil? Jutri ga najdem. Miški je klonila glava na kolena. In zdelo se mu je, da je teio vzplavalo kvišku, da plava, kakor na perutih in se dviguje vedno višje in višje. Tam doli kriči mati: — Padeš, Miška; strmoglaviš. Kam si zlezel? A Jaška, brat, strelja golobe z leseno puško. Ustreli, golob pade. Ustreli še enkrat, zopet pade zadet goiob. Deset jih je že po-streljal. Zvezal jih je na vrvico in je začel z njimi tolči Miško po glavi. Razsrdil se je Miška. Hotel je udariti Ja-šito, pa glej, pred njim stoji vojak s puško. — Tu se ne sme ležati! Psiček je sel mimo, povohal je po zraku. Ozrl se je na vrata in je odbežal dalje. Prišel je mužik brez kape. — Kaj pa ti, dečko, zmrzuješ? — Spal bi rad, striček. — Kam greš? — V Taškent greva s Serjoško. Sedaj pa se mi je izgubil. — Stopi v čakalnico in se naspi. Miška je šel proti čakalnici. Ljudi je v njej toliko, da ni kam stopiti. Kar na kupu leže ljudje. Težak vzduh mu udari v obraz, kakor v kopališču. Od tal se čuje pritajen plač, mužiki pljujejo in se vsekujejo. Starec leze, kakor rak ritenski, po tleh. Zmerjajo ga, a on vseeno leze dalje. — Kam te nese vrag? Miška je bil zadel z nogami v neko glavo. Ustrašil se je. Glava se dvigne in kriči: — Kaj hodiš tod ? — Serjoško iščem. — Tat morda, ha? Nekdo je že zakričal: — Naženite ga, da nas ne okrade. Miška se je plazil po tleh in iskal Serjoško. a njega ni in ga ni. Plazil se je dalje pb vseh štirih straneh čakalnice, a zaman. Kakor da se je v tla pogreznil. Dalje ni mogoče iskati ponoči. Miška se je obupan splazil v temni kotiček, a tam leži Serjoška ves skrčen in spi. — Oh, ti izgubljeni! Serjoška je odprl oči. Ničesar ne razume. Kakor da je to Miškov glas in kakor da ni. Obraz kakor da je Miškov, a glava kakor da ni njegova. Miška ga zopet potegne za roko. — Prebudi se! Jaz sem! Komaj sem te našel. Zakaj me nisi čakal? — Straši tam . — Eh, straši! Saj nisi v gozdu. Nisi me poslušal. Dobro, da sem te poiskal, sicer bi se izgubil sam. Kako vendar moreš biti tako lahkomiseln? Tepček! Dogovorila sva se vendar, da greva skupaj in po tem se je aeba ravnati. Serjoška se ves užaljen nakremži in potegne z rokavom preko oči. — No, no, saj je že dobro, nikar ne jokaj. Saj se ne jezim. V bodoče ne delaj več neumnosti. Ali si kaj spal? — Jedel bi rad. Tudi Miška bi rad jedel. Obliznil je ustnice z jezikom in pomislil: — Na vrat sem si ga nakopal. Glasno je rekel: — Kako si čuden, Serjoška. Nič ne znaš potrpeti! Kje naj vzamem sedaj kruh! Prideva v Taškent, tam se najeva. Ce ti bo tvoj del premalo, ti dam še svojega. Misliš, da mi ga bo žal? (Dalje prihodnjič.) Piše Matt Petrovich izgubljeni za svojo rojstno gru- Ob eni strani tega pokopališča do za vedno. so bile zidane grobnice goriških Poslovimo se in se odpeljemo v«likašev in bogatinov. Te s naprej proti Gorici. Se nekaj trdnim zidom obokane grobni kilometrov prijetne vožnje pre- ce ®o služile vojakom kot skri-ko prijaznih vasic med s trto vališča. Tu so živeli in spali v sto dagremo 1 železnico'Me- ^»jenimi hribčki in po rodo- družbi mrtvecev in podgan, jo smo prekoračili pri Planini. Po raznih malih zadržkih, po pregledovanju potnih listov in prtljage na italijanski in na ju- iV8*™1 ** r***rne Pr«d goslovanski strani meje, se od~.N,a plazfa Edmondo de Amicis peljemo preko Postojne, Vipn- a,i na "Kornu » kakor se je krogelj in granat. Na sredi ve, Ajdovščine, proti našemu nekdaJ imenoval ta trg se u- pokopališča stoji velika kapela, cilju. Se precej dobra cerfia se atavi liaš 8vUmi0*)iL Tukaj bo p0 lesenih Stopnicah iz te ka (Nadaljevanje.) V Gorico. V petek 27. junija se napotimo v Gorico. Ker sem si želel potovati preko Vipavske doline sem najel avtomobil nanu klepov, ročnih granat, min, rojnih pušk, šrapnelov, sabelj revolverjev itd. Kmetje pobirajo to orožje po njivah in travnikih ter ga pripeljejo v Gorico. Voz je vagal okrog 30 kvintalov. Kmetom plačajo po 18 lir od kvintala, kadar pripeljejo to staro šaro v Gorico. Se danes se dogajajo nesreče, ko kmet pri delu zadene ~b granato, katera eksplodira. Pred leti se je vsak dan lahko čiialo o takih nesrečah. Toda ljudstvu ni potreba teh spominov na vojno. Slovenci na Goriškem so bili v vojni bolj prizadeti kot katerikoli narod v Evropi. Fantje in možje v armadi, žene in otroci pa vojni vjetniki v Italiji, drugi zopet begunci na Štajerskem, na Češkem in drugod. Vojna je zavije ob Nanosu, preko pustih torej naš dom' dokler ostanemo pele smo šli v globoko klet. Tu 'črtala neizbrisno sled v spomi- vitni dolini — in na cilju smo. "Solnčna Gorica" z lepimi, čistimi ulicami in lepimi belimi Tri tisoč lobanj. Obiskali smo tudi vojaško pokopališče. Tu je pokopanih tisoče vojakov in tudi civilistov, kateri so bili ubiti v vojni od Julijski Benečiji. v tej kleti so ob stenah zložene Gorica po vojni. ¡kosti 3000 vojakov, kakor drva Gorica je med vojno strašno v drvarnici. Lobanje skupaj, trpela. Največje bitke na so- roke skupaj, noge skupaj in luški fronti so se vršile v bližini ko naprej. Pogled na kosti tega mesta. Kalvarija, Sveta teh padlih siromakov, kateri so in je videti jako siromašno. U-j Gora, Saboiin, Sv. Mihael, krožja, da bi delala čast vsa-kljub očividni revičini. Ko stavb. Povsod po mestu štrlijo kemu muzeju. Bila je to zbir- zu Ajdovščine, da obiščemo, po naročilu prijatelja v Ameriki, njegove sorodnike kateri žive v tem kraju. Dobimo jih doma. Povemo jim kdo smo in od kod prihajamo. Postrežejo nam z znano slovensko gostoljubnost jim povem, kar mi je bilo naročeno, se odpravim na odhod. Ustavljajo nas in prosijo, naj jih zopet obiščemo, kadar se vrnemo nazaj. Ljudstvo v Vipavski dolini se res nahaja v zelo Žalostnem stanju. Edini dohodki prebivalcev te in vina. proti nebu gole stene, neme priče groznega uničevanja. Vzelo nam je precej dni da smo obiskali vse goriške znamenitosti. Goriški grad, cerkev na Kostanjevici, mestni trg, pokopališča, goriška predmestja, vse se je vrstilo eno za ka pušk, bajonetov, čelad, o- ... drugim. Neki sorodnik, mlad pokrajine so od sadja Uki Sk>venec nam je bil za Najboljši odjemal n anN>m|i(l,9|r. za vipavsko sadje in vino so bile od nekdaj dežele bivše Avstrije. Zlasti v sedanjo Slovenijo se je dosti prodalo. Danes morajo Vipavci konkurirati s cenejšim italijanskim sadjem in vinom. Jugoslavija je pa zabranila uvoz sadja in vina z visokimi carinami, da t^ko pro- dvojne do" danes, težira svoje kmetovalce in in- ■ zvestega spremljevalca. Ho-1B jen v Gorici ,deček dvanajstih,! let ob času vojne, mladenič s ■ srednješolsko izobrazbo, nam je mogel precej zanimivega povedati iz svojih lastnih skušenj. Poznal je vsak kot v Gorici in znal zgodovino vseh važnejših dogodkov od začet- I'Yia ¡diehard J. Zavertnik P ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ave., Chicago, III. (blizu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad v mestu: 160 N. L «.Salle St., soba 1100. V iveri i odvetniki Rodriguez A Molony. dustrijo. Ljudje se pritožujejo ker imajo polne kleti vina, katerega ne morejo spraviti v denar. In denar je tako neizogibno potreben. Treba je čevljev, treba je obleke, treba je tega in onega, in treba je denarja, da se plača te visoks davke. Da, ti veliki italijanski davki! O teh se mora napisati posebno poglavje. Veliko breme davkov. Revno vipavsko ljudstvo! Na eni strani ga tepe Italija z visokimi davki, katerim se ne da ubežati, na drugi strani mu je Jugoslavija zaprla vrata z visoko carino. Kam naj se obrne za pomoč? Kje je rešitev iz obupnega položaja? Nahajajo se "between t»he devil and the deep blue sea", kakor pravimo v Ameriki. Da, Amerika! Amerika je bila nekdaj zatočišče revežev vseh narodov katerim ni domovina dala kruha. P danes ni tega več. Zaprla je vrata tujezemcem. Tudi Kanada jih zapira, počasi, toda sigurno. Bežijo druga»;n. Kamorsibodi, čez nejo v Jugoslavijo, v Francijo, v Belgijo, v Brazilijo, v Argentino. Tisoče jih je že odšlo, drugi tisoči odhajajo. Nekateri se vračajo razočarani, drugi ostanejo, Na pokopališču. Obiskali smo staro pokopa lišče. Slovenski napisi na grobnih spomenikih, kateri so še ostali neporušeni, so priče, da je bila Gorica slovensko mesto. Seveda so spomeniki največ porušeni. Nekdaj lepa, kakoi miza ravna zemlja, je danes polna velikih jam, kamor so vdarjale kroglje iz ogromnih topov in tako motile večno spanje mrtvih Goričanov. Izmed ohranjenih spomenikov sem pazil med drugimi onega F»-an Erjavca, slovenski naravoslovec ter pisatelj, kateri j%--ostal nedotaknjen ves čas vojne f uri je. Milwaukee Leader Največji ameriiki socialistl-Ini dnevnik.—Naročnin«: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesecs. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. Sodrugom v Clevelandu. S«j« kluba it. 27 JSZ. se vri« vsak prvi potek ob 7:30 *voč«r in vsake tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovib prostorih v Slov. narodnem domu. Sodrugi. i ihajajte redno na seje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vsgoje in v borbi za naša prava. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blagom. Peči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. Waterloo Dry Cleaning Co. COLL1NWOOD, O. Frank Trebeč, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo moške in ienske obleke 15805 Waterloo Rd. Tel. Kenmore 1275 SURI KNIIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in lOc za poliljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilite o cenik ali pasite na onega v Proletarcu. ki izide od časa do časa NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA ' 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo T Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesika. Naša poeebnost so tiskovine sa društva in trgoves. Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist 5134 W. 25TH ST„ Tel.: Cicero 69. Cvetlice in venci sa vse slučaje. CICERO, ILL. Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, HI. Tsl. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh fts naie pekarne. John Metelko, 0. D. Preiščemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ......................... Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. t» V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. ivečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SN P J hi Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. 4MHHHHHHHt*» Frank MIvick Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Phone 272«. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice ma pleee, «vadbe, pogrebe itd. r »jj/fffffffffffff^***««»...».».I ♦♦♦M................ :; Dr. Andrew Furlan : ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Opden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob gredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. #j Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo-časno! Slabe case se lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. If ü# m M« M«>At ».»I ttf »,»f Uf 'At 'At ^IM? Mf Ml /.Vf Ml /.vf 41t > 't Mf '.Vf /.if Mf Adam Mllkovlči SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm prtvlM S* »•••Um U PrabtarM prMrtujo avtor. tí àVi âv:/êWêv«êv«fwê\.ê\ / ê Jwéi è >Hèy«»^êv/àWà\»/êWêvvêv<» Moderne trgovske smernice in bodočnost slovenskih trgovcev P/se Joseph A. Siskcvich (Nadaljevanje). "Ne," je zategnila pleaalka, "potem zopet ničesar nimam. Moja želja je mnogo skromnejša. Želim si le srca, ki bi bil tak junak, da bi vrgel iz sebe vse druge ljubice, VS plešejo v njem i« ohranil vse srce samo meni." "Evo ga," se je ojunačil Mover in si položil roko na prsi. "Ako si želite takega srca — tu ga imate. Prazno je." "Prazno? Hi, hi, hi . . . Kar ne morem verovati. Ze doltfo?" "Ali ste že kdaj ljubili?" "Da," je priznal z globokim vzdihom on. "Ljubil sem goreče, a ta ljubezen je rodila v meni le gorje in bridko spoznanje, da je na svetu vse ničevo, vse varljivo." Madalena je utihnila. Ta človek govori resnico. Na svetu je vse ničevo, vse varljivo! Kolika resnica v teh besedah! Tisti hip je rahel vzdih narave vzdramil dremajoče stražarje ob aleji; prebudili so se, zašepetali s trepetajočimi listi in zopet utihnili. Mover Majolly se je oprezno sklonil k plesalki in položil eno izmed rok na njeno belo dlan. Madalena pa je odmaknila svojo roko in pripomnila, da si želi samo razgovora. Tega njen spremljevalec ni bil pričakoval. Njegovo srce pa je v tem trenotku še glasneje kriknilo: Resnica, to bitje je nedojžno! Potem sta govorila o «vetu, o ljudeh, mladosti in življenju. Naenkrat pa je plesalka akrila obraz v dlani in krčevito zajokala. Kaj naj to pomeni? Kdo bi si mislil, da je v tem bitju toliko rahločutnosti! Prvi trenotek gospod Mover ni našel primerne besede. Sklonil se je, da bi ji videl med njenimi prsti solzne oči. Toda, niti ene solze ni bilo! Kako joče to bitje brez solz? Da, tudi to je mogoče. Vse solze so skrite v njenem rahločutnem srcu — priti mora človek, ki ga bo znal odpreti in zliti iz njega vso to bolečino! Dva črna kodra sta ji padla na čelo in se zazibala. Mover je strmel. Kako rad bi jih poljubil! Ti črni kodri! Te črne oči — in ta njena bol l mm.. "Gospodična," se je zagrebel v prsi, "moje srce joče z vami." "Hi, hi, hi..." je bušnila Madalena v smeh, "Lepa reč ! Kaj je vaše srce masleno? Junak ne joče! Junak izkaže trpečemu pomoč !" "Pomoč?" je ponovil otročje Mover, ker ni našel druge besede. "Kaj naj storim? Govorite, dražestna . . ." Madalena mu ni odgovorila. Zagledala se je v daljo in priprla oči. Za možgani, so pričele Moverju odpovedovati še pljuča. Kakor da je bil pravkar pritekel od nekje daleč, tako mu je jemalo sapo. Pomoč hoče! Kakšno pomoč? Solz noče, denarja noče —. V resnici kočljiva stvar! Še nekaj hoče poizkusiti. Da, še nekaj, a ne nocoj in jutri tudi ne. Vendar, poizkusil bo in potem: ali — ali. Ne, izpusti je ne! Hoče jo imeti! To je nekaj posebnega. Take ženske še ni videl. Rahločutna je, kakor otrok je, ki tava brez matere po svetu. Ej, Hedy je bila drugega kopita! Ce bi z jeklom kresal ob njeno srce, tak bi ga ne ranilo. Poleg vsega, je premišljeval Mover, Še tista njena pretkanost. Pretoči čeber solza, prediha meh vzdihov — potem gre in ne da niti glasu od sebe. Škandal! Kaj naj potem on zaradi take ženske umira? Nikakor! Toda kljub vsemu ,prisege vendar noče prelomiti. Kot mož hoče pokazati njej in sebi samemu, da ostane zvest dani besedi: z nobeno drugo pred altar! Hm, jubi se lahko tudi brez zakona. Da ne sme jubiti drugega bitja si ni nikoli ukazal. In tudi če bi si, je to stvar srca a ne njega samega. O, poljubil jo bo, še nocoj jo bo poljubil — samo če bo dopustila . . . Tako je premišljeval in koval še hladno železo. Potem se je nežno približal z desnico do plesalkinega plašča in ga skrivaj poljubil. Uro kesneje je ves v plamenu hitel proti domu. Poljubil jo je. Nocoj jo je poljubil prvič; o sladko ime Madalena! Vso pot ga je ponavljal v mislih in besedi. Srečaval je ljudi; vsakogar bi bil objel, vsakemu povedal : poljubil sem jo, nocoj sem jo poljubil... Ko je legla to noč Madalena k počitku, je imela roke sklenjene k molitvi. V njih je krčevito tiščala križ in prosila: "Daj mi moč, o Bog! Daj mi moč, da ne padem v brezno, ki zeva pred menoj!" Ko so na nelbu ugašale luči, je nekdo previdno odpiral vrata njene spalnice. V roki je držal malo svetiljko in se previdno bližal plesalki. "Sijajno!" si je pogladil šef kozjo brado. "Hm, to dekle spada v samostan, a ne na plesišče! Taka devica — in ples!" Podbočil je roke in se zagledal v napol golo telo. "Vsekakor lepo dekle," je pritrdil. "Nocoj podpiševa pogodbo," je pristavil smehljaje in nalahko odgrinjal odejo. V žilah mu je za-valovila kri. V kalnem svitu trepetajoče luči je strmel v njene napete prsi, grizel Si ustnice in stiskal pesti. Hip kesneje z vso silo atrasti potegnil raz njo odejo in planil k njej. "Kriate!" je v tem trenotku zaječala Madalena in planila kakor strela proti zidu. In j i še preden je ta obupni krik zbežal iz sobe, je gospod Corvier sedel na tleh. Z elegantno Kretnjo desnice je potegnil parkrat po svoji .¿ožji bradi in ae smehljal. Madalena ae je stianila v kot, srdito zrla ' in sikala kakor kača: "Predrznež! Business j« juku občutljiv;1 gre samo tja kamur je povab-I jen in ostani* le kjer se s njim lepo ravna. E. St. Elmo Lewis. vanj Huh! Sramujte se; kaj mislite, da sem vla-čuga?" "Nikakor, gospodična," je vstajal šef — potem, ko se je naveličal sedeti. "Ne, vi niste viačuga! Kaj še! V samostan pojdite; tja spadate, tu pri nas ni prostora za take device." "Ako bi hotela stopati po vaši poti, ne bi prišla v samostan, marveč v javno hišo," mu je ostro vrgla v obraz. *'iNu," je zategnil gospod Corvier, "da vam, velecenjena gospodična Madalena Ar-gosu ne bo treba hoditi po mojih potih — vam milostno podarim nocoj dopust za vse večne čase.* Samo se jutri bi prosil, ako ste tu ko ljubeznivi . . ." "Hvala," je z nasmeškom odprla plesalka vrata na stežaj. "izvolite," se je naklonila in podbočua levico. Šef je poraženo prestopil prag in zaškripal z zobmi. Madalena je zaloputnila za njim vrata in se opotekla k postelji. Zunaj se je danilo. Uprla je pogled v nastajajočo zoro. Kaj naj stori? Ali naj prelomi prisego? Ali naj vrže Krista skozi okno in prične živeti življenje kot ga ukazujejo ljudje? O da, ako hočeš živeti, moraš živeti kakor zahtevajo ijudj«», vesti ne smeš poslušati, sicer te prokli-njajo v inem boga in te ponižujejo. Daj jim telo, daj jim vse kar imaš in drag jim boš in hvaljen! Daj jim sebe in dobil boš denar! — Zakaj, so ljudje, ki ti kažejo le pot, ki pelje k uživanju in propasti in če nočeš po njej, ne veš ne kod ne kam : človek si prognan in zaničevan. Ko se je Madalena predramila iz trpkih misli, je pogledalo vanjo dvoje ažurno modrih oči. Crnolaska je povesila pred njimi obraz, potem sunkoma dvignila glavo in z razpetimi rokami ukazala: "Govori človek, kdo ti je ukazal me poljubiti — srce ali telo?!" 3. V času, ko je Mover Majolly z nemirnimi koraki meril svojo sobo iz kota v kot, držeč v levici popolnoma zmečkano sliko gospodične Hedy, v desnici pa od njegovih poljubov premočeno sliko dražestne plesalke, v tem času se je v bogati Ameriki, deželi čudežev in izumov sprehajala ob obali šumečega morja mlada, plavolasa dama. Ob njenih očeh so se zibali umetni kodri in se poigravali z dolgimi trepalnicami in ozkim obrvmi, ki so bile kakor črne proge položene v njeno visoko čelo. "Kje je nocoj?" Gospodična Hedy se je ozrla po ozki stezi, ki je bila vtkana v prekrasen vrt in obstala. Kaj ga ne bo? Nad morje so se pripeljali beli galebi, se spustili prav do valov, potem pa piahi zoežan. Tedaj, prav v tistem trenotku je zaškripal kamenček na stezi. Prihaja! On prihajal je dahnilo vanjo, njeno srce je vstrepetalo in utihnilo. In takrat se ji je nasmejal izza cvetočega grma in phnil oblak dima v belo cvetje. "Da vas ne bo, sem mislila," je rekla lledy 111 povesila trepalnice. Gospod Jean Gray, človek tndesetpetih let s plešo vrhu glave in vrsto zlatih zob v spodnji čeljusti, je lztak-lui d*šeco smotko, sklonil glavo in z e.egaiu-no gesto poljubil dami beio desnico. "Trgovec je pač trgovec," se je opravičeval malo kesneje, ko sta stopala po ^orežju. 'Tiikoli ne more reči: ob tej uri sem tu in ob tej uri tam, sicer mi odreži glavo. Ce bi delali pravi trgovci take stave, potem bi bili že vsi orez glav," se je pošalil in utrnil smo.-kin pepel. "Pride, že pride, da človek ne more . . . Evo, ravno danes leži na meni še kup . . ." "Uspelo? Ne?" "To bomo šele videli," je dejal Jean Gray, pri polmilijonski kupčiji treba previdnosti." Stopala afia mimo vrtov, vodometov in nasadov ter obstala ob skalnatem bregu, ki g& je slaatno oblizovalo rahlo pluskajoče morje. "Hedy," je razprostrl Gray roke, "sklenil sem stopiti že nocoj pred vašega očeta, da bi zaprosil za . . .M 4 Jean!" se je izvilo njej iz srca. (Dalje prihodnjič.) V zadnjih dveh člankih smo pregledali stanje malih trgovin in nova pota, po katerih hodijo moderne trgovine. Spoznali smo, da je kompeticija . . . . . . . . „ čedalje večja, da v nekaj letih kttJ Je tvoJ prvl korak? izgine nič manj kot ena tretina Najprvo si pridobiš njeno vseh sedanjih malih trgovcev, zaupanje, mar ne? To se pra-Da, še več povedano nam je vi» najprvo ae skušaš dobro se-bilo, da rešitev je v trgovcih znaniti, nato postaneta prija-samih — da pride članek, ki bo le|Ja» ln tedaJ IlaPrej delu-. —fy glavnem p j . , niajo zaupanja Recimo, da se hočeš poroči- VOLJA! Ta dva sta neločlji-( V8ako dejanje ti s hčerko svojega znanca, va treba je le razumevati pUmo mora sk'rbeti, da odstra- sredstva in potem Jih učinko- nja nevarn0ftt 8Umničenja, da vito uporabljati. odatrani predsodke in ljudi na_ Največja današnja življen- vdahne z zaupanjem. Ska potreba slovenskega tr-, |.kreno#t podUg. zaupanja, govca je da poevet. vc pc Na kak nadin fii lahko ^ zornoati k ustvarjanju dobre dobimo lQ zaupanje? s tem vol,« potom poatreube, dejanja da gmo ukreni. Pridobivalec Naš trgovec se NASE NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE Tudi Slovenci v Ameriki imamo svoja posebna vprašanja. Sedaj je v ospredju pro-ble™/ ko,iko bom<> naprešali, koliko "skuhali", in kje dobiti denarce za grozdje, sod-čke in tako ropotijo, ki spada zraven. in ogiaaevanja. bo moral navaditi, da on ni tisti centrum, okoli katerega se suče ves svet. Moral se bo navaditi, misliti in govoriti malo več o problemih svojih odjemalcev — v tem slučaju, pre- , da je prijateljstvo največja stvar v businessu; nakar laujto damo beseuo velikemu ameriškemu mislecu, Emerso-nu, ki je napisal: Najprvo se skušate seznani ti, potem postati prijatelj, na- prostih delavcev — in pozabiti kar ga pripravite, da poslane nase. To delajo vse napredne vaš odjemalec. tin cvetoče kompanije ter trgo- Ulliciwr K* dokazuje, da vrne, ker se zavedajo, da člo- FAKX0V in manj čezmernega The only Prid* le tja, kamoi je vek je sebi najbližji, kar P^me- naydušenja y p0K0V0rih ra. dobre volje za B. F. Goodrich Co. v AJtronu, O., je nekoč glede tega rekel': "Bodi to, kar si, ne potvarjaj se — govori preprosto in odkrito svojim znancem, odjemalcem 111 prijateljem, v takem tonu, da bo navdahnjeval z lojalnim prijateljstvom. Vedno povej resnico odjemalcem ,daj jim več way to nave a mend, is to be ostane, kjer se z im, da ga največ briga JAZ, bi prvo T1( potem šele jaz bese- one." Zapomnimo si, da tu go- njlm ,eP° ravna' ^pežlji-,ne Ti!! Vsakdo je zatopljen dJ, ^ je zapopadena v o rim o o t Hi J a i j£LJST V U v V06tJe tU na me*tu' kajti «""HiT Y\*lavna sk!* nje*°,v uljudnost, kajti celo v slovni- ousinessu - o prijateljstvu, ki Jate,J*tvo ™zviJ* v enem dobrobit, njegov blagor. Al- d aemo ej y Qtem je znano pod mlini "DOBRA P™>«V^ J™T £ P& v Ulja" oujemaicev, lk .. . .. , , ... tere ne more uspevati nobeno ^«^•tvo v businessu je ja- mumguh, podjetje. !K0 P°^a8en proces, šele 1. In uljudnost je tista brez ka- Iam«*a pu,ma . ali oglasa, bodi to pri človekoljubih ko--,^^ katera direktno pri_ narodnjakih ali so-ali dober 'cialistih. Sebičnost vlada svet .in siguren. Tukaj bo na me- in vladala bo v vseh bodočih Večina nas najraje trži z ^ nauk> da ako hoteU da družbah, bodi taka ali taka. onimi, v katere zaupamo;, ki bodo ,judje miaIllif jih morate Za primero vzemimo slučaj: Trgovec oglaša svoje blago Slovenci pomore k ustvarjanju dobre volje. To cementira odjemalce in morebitne odjemalce k trgovini, ustvarja prijateljstvo mesto sovražnikov. Prihodnji članek bo končal jin poznamo 111 se lahko zane- pripraviti, da čutijo. Brez _ semo nanje. V kratkem po- slednjega ni akcije — ni busi- pod svojim imenom, vedano, ta čut prihaja iz oaeb- nes8a nega znanja in pnjateljatva. 1 Nmče se ne okoristi na račun ' V modernem trgovskem sve-pnjatelja vedoma ker vsakdo tu Pri<,e v poštev največ "do-ve, da kakorhitro se to zgodi/bra volja" odjemalcev. Ta je tedaj se prijateljatvo med nji- najmočnejši faktor v vsakem ma neha. podjetju. Najvišje zvezno so- Kako pa človek postopa s . je nek°i Pojasnilo kaj prečen""odjemirec ~je" zaintere-svojuni prijatelji? ™kl Je to tv. s^dečlh besedah: 8lran le y kolikor bo n>€ts|u ko. Ali ne ravna z njimi pošt« riatilo in aakaj »aj ^upi aebi, fMartin RarCtmCiC & M no, uljudno, zaupno, spostljivo . . prav nič ga pa ne briga, da Ti m sočustvovalno? To drži v 7*1* r * ,, ali pa Ti prodajaš to in to bla- businesau. .¡T* dobro p©*tre»e«.' , g0> da J€ tak in tak, ako se Ti laven pot^be kai «li ¿lo-' a V0,Ja fJe ^ej edini čut ne zaintereairaš v njega, ako izvon potrto«, kaj aali do- ln Vez, katera drži trgovski , 1 x a * s temeljnimi nauki ustvarjanja t imamo k nelepo čednost, da * prijateljstva ter ,me trgovca al. trgov,„e po- nekaj osnovnih naukov v^rUV mf SS. Zv o "Kaj tvori dober oglas in ka-večjih črkah. Nič zato, vsak , / _ .. , . • . olaL svoi račun ali dobro le1 ko oglaševati, da bo vsak d<*lar plača svoj račun, ali dooro le investicija za oglaševal- ni. Drugi opisujejo blago in vse njegove lepe čednosti. Pov- .ca,_^__:- voka da kupi od «otorik ljiKli? |centrum skuoaj Slovenski tr vzames cele stvan z njego- Ako hočemo uriti do dna !cenlI?lm ®*uPaj: f,ovenski tr- vej?a tališča. Ce to storiš, te-Ako nočemo priti do dna — govcl na st> C]air Ave. v Cleve-1 da. se neka. zirane naj|ta 'DO do korenin — ae moramo vpra- iandu bodo morali 2apopasti lir7n ^ .7 f šati kal sili nuiuimPznikA H»1 1 u 1 i zornost in dobra volja, kar a a P^n^eznika, da globok pomen zadnjega stav- končno Drivede do nakuna Za podpira drugega v businessu ? ( ka> ako Se hočej0 obdržati na ^ntimenu7ute Ali zakaj kupuje le v trgovini? Odgovor je Cena — Obroki ■ crntnvi ' * ' . . . i ociitimciit« liste ¡bo tO grenko lahak IZTZ celota Vrlfnul! VaH realiz*m ^ Postrežba amPak kot celola: bkraJm čas 1 ben tudi v businessu. To je 1 ostrezua, Je se organizirajo in siste- ^u^^Aii^ k^i«u u / ali pa vsi trije skupaj. Pri te-(Jmatično privlečejo k sebi do- °krepČll° b°lehmh tr' mu vedimo to, da imajo danes bro voljo vseh Slovencev žive- * Zaupanje j« podlaga dobra in modernega trgovatva. ..... * . .. , Preje smo naglašali, da hod iz hiranja neodvisnih ma- Postre2ba je fakl'or u. p , 4< 4 4K „ ^ lrg0v<:ev V našl ire,blT; ^^ trgovanja, da Ti ne Pod "postrežbo" pride rav- Skupna raba vseh sredstev, ki jaz naJ prevladuje v od- nanje z odjemalcem, to je, so na razpolago m inteligentno nošajih med lrKOVCem predstavljanje lastnika ali tr- postopanje bo privedlo do pre- |malceni sedaj je govine v dobro luč s prizadeva- poroda, do cvetočih trgovin. dodati ^ ZAUPANJE kot va njem postreči njegovim željam, Vsak posameznik lahko stori žen faktor To se . kajti le s tem načinom ae u- svoje, treba je pa tudi skupne R doKaze; akQ J stvarja dobro razpoloženje na- dobro preračunane akcije, ako povprečna oseba £ zn& c'eniti vrednosti kakega predmeta. Bržkone ne ti, ne jaz ne znava ; dobro ločiti kateri je boljši avtomobil, ako dava za vsakega enako vsoto recimo $2000. Mi zaupamo, da je najboljši oni, katerega nam priporoča tisti, skoro vse stvari svojo fiksno ce- čih v zaledju njih trgovskega no z enakimi obroki; presta- —----------- j- 1— ja nam torej en sam način prodajanja : POSTREŽBA. centruma. Le tu je delen iz- in odje-pa potreba POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street tat 147». johnstown. PA. | FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale Avo^ Chicago, III. T«l. Crawford 1382. Pristna ia okusna domača jodila. Cono intra«. Postroiba točna. i NA POSLEDNJI PLOVBI .....; ' > BP ï j Ä mm Wm Ä • -v- < . t< > S m v .. • i * -.«Fv t Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 11:80 — 3:30 — 6:30 — 8:30 DaU> at Hlavaty'a Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. Prva Jugoslovanska restavracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MiSkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street So priporoča Slovencom ? po*ot Ta «lika amorliko vojno ladjo Wjrwni«| jo kila Tsota, ko jo pododnjič ■opustila norUtrUm pristan v Bostonu kot aktivna vojna ladja. Glasom londonsko« • dogovora sa omojitov okorelo-»nja na mor j« jo določona sa stairinarja, ali pa jo ko«le rabili pri mornaričnik vajab sa tarčo Z«rajona Ali rabite perje sa blazine? Pilit* po v«or-c« kater« vsakomur poll)«mo ZASTONJ. Ima. m o tudi ft« «fo-to v I Jen» blatin*. Za popolno «•-dovol|«tTo |am* mo ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J. ja bila I. 1812. Raaon to bo brisanik roi dmgik starojiik ladij amoriiko vajss mornarico. is Mtumi Luksuriozna črta v Evropo J^ADAH se pripravljate na pot v Evropo, posluiite se priložnosti, ki jo vam dajo najhitrejši in najmodernejši pamiki Serero-nemSkesra Lloyda Z^vaite od agenta, da vam izda tiket družbe NORTH GERMAN LLOYD Direktna in naj k raj Sa ¿rU je via Bremen do katerefakoli kraja v centralni Evropi. Dobro mani parniki BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN imajo isbome akomodacije v kabinah III. razreda in slove radi fine hrane ter postrežbe. Odhod vsak todon. Posobno božično vožnjo s parniki BREMEN--«. doc. I BERLIN--11. doc. EUROPE _ 1A A— I Potnike spremljajo vodniki is vrt i o d^c. | ¿ikažkega urada Rosorvirajto si prostor či ÑOKTH o£"á'MAÑ TLoYD W RANDOLPH STREET CHICAGO. ill. mä -Biirirr H Prizadevanja za diikre ditiranje Proletarca V Prosvetnem "Ljud«kem tavanj«". Upam, da se to ne glasu" (izdaja z dne 24. sept.) primeri. Tudi kadar človek zapravi bivši komunista Tony varuje hišo, ( upa, da se požar Sragal, da bi se druätvi | ne bo pripetil. Ker pa mu nih-Francisco Ferrer in Narodni če ne more garantirati, da ne-Vitezi združila, bi bilo manj sreče ne bo, plača zavarovalni-dohodkov za Proletarca, zato no. Proletarec je bil in oetane so socialisti pobratimijo pre- dobra "zavarovalna polica" za prečili. vse napredne podporne organi- V naturi Šragla je, da se rad zacije, posebno še za SNPJ. krega z resnico. In nadalje jej V istem zapisniku na 5. stra-njegovo «vojstvo, da sovraii ni Prosvete je zabeleženo, da posodilo na vsako stanovanjsko hifto Zs mnoge ljudi «ploh ni pomoči, ker (kaki+ns lastujejo delavci) $8,400. jih ne pripravil misliti. Eni gredo Na članstvu so nspredovsls od prej- vsako nedeljo v cerkev, hlinijo poln jegs leta 111,804. botnost, ali (po domače povedano), Liga stav. in pos. druttev je isvo- is rokava jim vrag slobe ven gleda, javala zaščitne takone teh ustanov. V tem imam skušetj, ker potujem ; ^ . Priborila js nadalje olajlave v ob- kHlem Zed. driav te več let. V rud- {JUf DOlIlgS HCK Aonierenca v Sheboyganu imela dober poset Ckicago, lU. — Okroina konferenca soc. klubov in drultev Pro-• svetne matice, ki se je vrtila proAlo davčeiju stav .in pos. drultev. O- nikih sem delal 16 let. Mogoče nedeljo v Sheboyganu Je bila v vseh proičena so dohodninskih davkov, me Chas. Pogorelec spominja, ko sva 'ozirih velik uspeh. Imela je dober osiroma davka na dobiček, katere de- bila skupaj v Minnesoti. Nad deset 1 obisk od strani zastopnikov organi- le na deleie svojih članov. let pa sem le potovalni agent za o- zacij severnega lll\noisa i ) VVisconsi* | V polomijadi bank lirom detel« se bleke. Tudi to jesen obiščem rszne na, ki spadajo Prosvetni matici, in js ponovno dokazalo, da so stsvbin- kraje po zapadu . REPORTS AND COMMENTS j and There We have just received a new supply of "Yerney's Justice" by Ivan Can-kar. A novel by a man who was the greatest writer in Jugoslavia. Write for our price list of this and other Kngliith books. News from Latrobe pošten list, kakor je Proletarec. Dejstvo je, da če se bi združitev izvršila, kakor so 4i jo je urednik Proletarca priobčil v Proletarcu "sramoten napad na Prosveto in jednoto". Do danes ni dotični, ki to zamislili Šragal in prijatelji, ne trdi, citiral v dokaz za svojo bi imel Proletarec zato niti trditev niti enega stavba iz ti- ficka manj dohodkov. "Proletarec" se ne obrača za podporo ne k Šraglu, ne k društvom. Je pa za združenje vseh stega "sramotnega napada". Trditev o napadu je treba zaobrniti, pa vidimo napad, ki je resnično demagogičen in name- By JOHN RAK. The regular meeting of branch No. navzočih je bilo tudi večj? število ska društva najvar.iejie finančne u-| Vf»elilo me bo č» bom mogel do 1 WIU wvI1 llut Friday "opazovalcev", ki se zanimajo za stanov«> sa vlaganje prihrankov. bm tudi kaj naročnikov Proletarcu>^ht' "f* members were prosvetno delo in so aktivni v delav- | V Chicagu ima naše ljudstvo tako ^ bij0 dobro razširiti tudi '"'t1*1***- A*ter the regular order of Again I wish to announce some skem giba »Ju. Diskusije o raznih ustanovo v Jugoslovanskem stav. in lMPHtju ker j delavcem tukui k***®** comrade Molek, who has ie- the activities of our movement of vpnaAanjih so iivahne. Podanih pos. drultvu. Vloge so vame, razen p^avtaTo potreben kakor drugod^^ t ****** returned from Europe, le- ' Westmoreland county. On Sunday Je bilo tudi več referatov nanašajoči tega se vsm dobro obrestujejo. Ko q raimerah ii druirein v teh kra- cture^ on Polit»cal conditio is of September 21, the county local held se na podporne organizacije, mladin- rabite denar, ni nevarnosti, da bi ¡ih bom otJ iasa (Jo poroiaj yrta Jugoslavia. A general discussion lU regular meeting with comrade sko gibanje in o delovanju okroive vam stav. društvo, zaprlo vrata, kajti ^ followed in which many of our ^Mt'ar Simpson acting as chairman. . . _ . . comrades participated. Th" *»*efLnf was well attended. John Zupančiča. pametnih ljudi za dobro stvar,' šan s stvarmi, ki nimajo z za-in nima absolutno nič proti, če devo ničesar opraviti, se vsa društva SNPJ. v Chica- Marsikomu bi ugajalo, če bi gu strnejo v eno. Ljudi ne bo Proletarec, ako že mora izha-zato nič več in nič manj, radi-, jati, pisal le o luni, o kometih tega ostane polje za širjenje in drugih takih rečeh, kajti Proletarca enako veliko. kdo mu je dal pravico, da piše V isti "Prosveti" v zapisniku 0 zadevah, aferah, organizaci upravnega odbora je neprijaz- jah in o politiki ter politikaših na opazka John Vogriča. V med ameriški.ni Slovenci? odsotnoeti Moleka se je prime- Ej, ko bi imeli njegovi ne-ril neprijeten incident, in zato prijatelji in sovražniki moč prepovedali bi ga brez odlašanja, kakor ga je Italija in Jugoslavija. — F. Z. JOHN ERMENC je bilo treba "fajn" odgovoriti Proletarcu, češ, Proletarec je — "napadel" Prosveto ... O tem so razpravljali na seji, kot pove zapisnik. Eden je dejal, da je Proletarec vedno branil koristi SNPJ. Nato John Vo- Johi Ermenc (Milwaukee, Wis.) grich' "Ne vem čemu? Saj ni Je kandidat socialistične strsnke v bilo treba, taka velika organi- Pe*m okraju za poslanca v wiscon- zacija, s svojim listom in publikacijami, se lahko sama brani." Kakemu Šraglu ni zameriti, ali John bi lahko vedel bolje. SNPJ. ni bila vedno velika, niti nima dnevnika od začetka, niti ni re», da Proletarcu* ni bilo treba voditi boja proti kori-stolovcem in reakcionarnem v SNPJ. Pa tudi to je treba pribiti: Incident avgusta t. 1. je pokazal, da se prav lahko primeri, da bo Proletarec tej jednoti ie zelo potreben vzlic njenim pu- sinsko zakonodajo. Ima vse pogoje za izvolitev, posebno, ako se zanj blikacijam. Nekaj izmenjav V zavzamejo slovenski volilci. John osobju, nekaj izmenjav v prepričanju, nekaj ofenzive kate- ............. ....... ........ ri bo cilj blagajna, pa je dan dobrega porminlii. Agitirajte za ves razlog Proletarcu za "ume- njegovo izvolitev. Ermenc je znan kot vesten delavec, pollenjak, in v niemu bo dobil klub socialističnih poslancev v Madisonu organizacije. Koferenca je tudi ob- dobite ga takoj, v nobenem slučaju sodila divjanje fašizma v Primorju. pa vam ni treba čakati nanj dalj kot V soboto zvečer se je vršil kam- 80 dni. To društvo bo izdalo 48. se- panjski shod pod okriljem okrožne rijo delnic dne 8. oktobra v svojem orgsnisacije, ki je bil sred ije dobro uradu na 2552 So. Central Park Ave. obiskan. Govorili so Chas. Pogore- Naj še omenim, da se konvencija lec in A. Gard en v slovenskem in illinoiske lige stav. in pos. društev Oonald J. Lotrich v aglelkem jezi- vrši 14.—16. oktobra v Freeportu, ku. Po shodu se je vršila zabava. M. Naše društvo bosta zastopala Konferenci je predsedoval A. Gar- dva delegata. Josepk Steblay, tajnik. i*or the fall election we have a complete cou lty ticket of Socialist Iz Washingtona W.n.uhee, Wash. — Mislim, da den, ki je bil izvoljen tajnikom o-krozne organizacije, zapisnik pa je vodil Louis Beniger. V odbor organizacije so bili izvoljeni poleg tajnika: Zupančič za Sheboygan, Kam-niker za Milwaukee, Mrs. Mary Somrak za West Allis, Pink tffWauke-gan in Lotrich za Chicago. Mladino je zastopalo pet delegatov, ženske pa , - - „ . . so imele okrog ducat zastopnic. Sploh Tu v We latchee Valley so največ so bile iensks jako vidne tako na vrtovi (fruit farms). Jabolka shodu in še bolj pa na zborovanju. Prihodnja konferenca se bo vršila enkrat spomladi v Chicagu. Poročevalec. Vlada sodeluje s califor- ¿^Z « ^ ZZZSJZS; ^ nijskimi vinogradniki m*£SXJ5rX£i £T *"d ht" ^ . i and Millard Ave. Johnny kochevur. ~ __ and his Harmony Five are scheduiud . 0n °uct J0' we W,U have with Program, ki ga ima v svrho pro- to fwriish the mugiCi Thia Udifm James H. Maurer, socialist candidate aaje in aia.rinucije grozdja r ea>*rai I lodge is known to give the best of,10^ *ovtJfnor of Pennsylvania. He I-arm Board, je posUl realnost. V.3Č mmM|uerade dances. Tickets 3oe in Wl11 speak 13 Green*burg that .*me kot 85% californijHkega grozdja bo | advance, 60c at the door, šlo glasom desetletne pogodbe med ljudstvo s posredovanjem California, . .. . . . .......... ........Wcit Grape Control Board, kakor se ima-1 v ^ ^^»c committee of branch attended. In Greensburg and Jean-auje nova kooperativna organizacija, J f*0' 3 J*re h*rd/t ^rth^rt- ette he Wl43 u lab|e to obuin a ^ evening. Comrade Crosswaith recently spoke at meetings in Irwin, Yukon and Herminie. All were well tega kraja Proletarec še ni imel do- bIaWena od v,adC( da Ui5tvitri '"g for the coming drama journey's irom the mayorg to ^ pisa. Splohje ..pad .ek slabo .a- ^. mzmt,re v tej indutltriji ter ^CSTOk^ Westmoreland stopan s pemc.il v rro e^r.« stabilizira t*. tul^T. / * ' .... invite the young folks to at Stavbinska in posojilna društva so varna Iz poročila, ki ga Chicago, 111. Tickets for this play are available „. .................... Vlada drli dobesedno roke proč. and can be procured from any letos dobro obrodila. Obiranje ja- ^^ Bo1ard^ f)ani' member of our club, also ait the office of Proletarec. blan j« ie dalj tm v teka. To je "»^ovale C.lifo«U V Be- akordno delo, ki pl.i. 5e od b.kS.-, C^.forn.. V^ ey Kateri tega dela ni vajen, ne «»iuii nova San Joaqu.n Valley , . ... *_Grower-Shipper Ass'n. Vse tri po- v, skoro nič, kajti bbt, y ^ fed<>ra,nih No. 45 JSF, of Waukegai will veverica, in pa««, da ne pade z ^ fcoopezmtl^e. sponsor a short operetta, foUowed by On Sunday, October 12, branch a one act English play "What Price Coal" at the Slovene National Home. le*ve. Ljudi je tu iz vseh vetrov Zed driav, ne le ker je nekaj dela ' Grape Control Board ima moč odpri farmarjih z obiranjem sadja, ne- ločsiu in uveljavljati svoje sklepe prij^J^ w7u"foUow "thefr program, go ker dvanaj* milj od tu grade ve- distribuciji grozdjs V njemu so Admis8ion 60c lik jez (dam), pri katerem je zapo- californijski vinogradniki in gizpeče-je "pod JTajnik H. F. ^CeUsrius kon" I sljenih 1,200 ljudi ,tod» delo se rsdi vslei, ne pa teoretičarji ali 'ederslni venciji lige sUv. H pos. društev, je1 velikega ,.avala bre.poselmh težko uradniki. razvidno, da je sedaj v tej deželi dobi. 12,842 stav. in pos. društev z 12,-! Naših rojakov med farmarji je tu Socialists young folks to attend their meetings. Why not attend some of the affairs sponsored by the Socialists? Dorothy Britz of Export and the Zornik boys of Herminie are the only Slovenes that come. How about the rest of you? Your place is in the labor movement and we would be very glad to have you join our ranks. Before 1 conclude 1 wish to congratulate the members of the newly organized sub-branch of Detroit. I wish you success! If any of Lhe sub-branches of Detroit, Milwaukee or Johnstown would like to have some In Bridgeport, Ohio, the comrades K* "izgleda sedaj, bo leto. izvože- No. 11 JSF are making Socialists songs just drop me a line V r*rn Wmie deiele le kakih 'arrangements for the fifth ainiver- «« I have plenty on hand. --------------------------------------------£ i, uik C J . i» u 'my of theirclub So far they report Jano Fradol, 1004 Alexandria St., 111,209 člani. Imovina teh društev kaj, kolikor je men» znano kakih 60,000 vagonov grozdja, medtem ko, « auo. &o iar^jiey report ^^ Pu znaša $8,695,154.220. Napredovala dvanajst družin, največ iz Bele Kraje od prejšnjega leta $679,119,893 jine, par Štajercev, en Ribmčan in ali približno 8*%. Povprečno se je ena "ljubljanska srajca . Za slo----• -■- venske časopise se ne zanimajo, kakor tudi ne za podporna društva. Pravijo, kaj mi bo jednota, saj imam Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizaci] j j insurance za pet ali deset tisoč. Seveda so skoraj vsi precej premožni in tudi pobožni. Nekoč sem pokazal Proletarca. Toliko že vedo o njemu, da v cerkvi si ga je bilo lani 68,000, m prejšnja Herman Kugel of Dri.roit will Latrobe, Pa. leta celo 72,000 kar. Če zahteva po *Pe»k- W*lch ior further .nnounce-grozdju letos ne bo tolikšna, da bi ment*. plačala teh 50,000 tisoč kar po primerni ceni, tedaj »ploh ne gredo na Stumped WAUKE\ f fff^f Mf yf /■<» Mf /¿f /j^f /j^f Wf 'ft konec poti V NEDELJO 26. OKTOBRA v dvorani ČSPS, Chicago, IU. Vatopnioe v predprodaji 75c, pri blac*jn> $1- Dobit, jih pri tajnik« klub. iL 1 P.tru Barniku, pri ¿l.nih in jl.nic^l, .Ii p« » uradu "Prolatarc*". /ivVivviVv4\VŠWIVI> i Iv < á"v<é\iéw š\ll *\ < lw Iv/1\'"V éw I^VávVAvvéf- STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT. CIRCULATION. ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912, of Proletarec, published weekly at Chicago, 111., October 1st 1930. State of Illinois, County of Cook. ss. Before me, a notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 411. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor managing editor and business managers are: Publisher, Jugoslav Workmen's Publishing Company Inc., 3689 W. 26th St., Chicago, 111.; editor Frank Zaitz, 2527 So. Homan Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2527 So. Homan Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2218 So. Ridge way Ave. 2. That the owners are: Jugoslav Workmen's Pub. Co., Inc., 3639 W 26th St., Chicago, 111. Slovene Section, Jugoslav Federation S. P. Trustees: John Olip, 3624 W. 27th Street; Frank Alesh 2124 So. Crawford Ave • Vinko Locniskar, 6636 W. 25th PI., (Cicero); Philip Godtna, 8211 So Crawford Ave.; Fred A. Vider, 3411 W. 27th St.; Anton Garden, 2458 Soi Central Park Ave.; Donald J. Lotrich, 1987 So. Trumbull Ave., all in Chicago, 111. 3 That the known bondholder., mortgagees, and other security holder, owning or holding 1 per c<-nt or more of total amount of bond., mortgage., or other securities arre: None. 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders, and .ecurity holders, if any, contain not only the list of stockholder, and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the .tockholder or .ecurity holder appear, upon the books of the company a. trustee or in any other fiduciary relat.on the name of the person or corporation for whom such trustee i. sctmg, i. given; slso thst the ..id two psragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge snd belief s. to the circumstances and condition, under which .tockholder. and security holder, who do not appear upon the books of the company a. trustee., hold stock and "cuntie. in •capacity other than that of a bona fide owner; and thi. affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has anyJ^terest. direct or indirect, in the .aid .tock, bond., or other securitie. than as so stated by him. ^^ POGORELEC, Business Manager. Sworn to and .ub^ribed before me this 24th day of J'P^J Wm. F- Joncke. (My commia.ion expires March 27th, JSZ. v Slo*, oar. domu v nodoljo 12. ok t. pop. in avočor. GIRARD, O. — V soboto 25. oktobra prirodi klub it. 222 J. S. Z. vo-•olico ia shod » Slov. domu. DETROIT, MICH. — V nedeljo 26. oktobra prodavanjo v klubu it. i 114 JSZ. Prodavatolj Jooopb Sisko-vich. .. CHICAGO, ILL. <— Dramska prodstava kluba it. 1 * nodoljo 26. oktobra v dvorani ČSPS. SPRINGFIELD, ILL. — Klub it. 47 JSZ. bo imol v nodoljo 26. oktobra v prionovljanem Slovontkom domu dramsko prodstavo in votolico. COLLIN WOOD, O. — V nodoljo 26. oktobra konferenca JSZ. v Slov. dol. domu. COLLIN WOOD, O. — Veselica s programom kluba it. 49 JSZ. v nedeljo 26. oktobra v S. D. D. NOVEMBER. MILWAUKEE, WIS. — Slavnost dvajsetletnico soc. pevskega sbora "Naprej" v nedeljo 2. novembra v S. Side Turn Hall. CHICAGO, ILL. — Koncert "Sove" v nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — SUvestrova «a-bava kluba it. 1 v sredo 31. decembra v Lawndalo Masonic Temple. JANUAR 1931. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 25. januarja dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO, ILL. Var»j*tni program v dvorani SNPJ. v nedeljo 22. februarja. Uvaja ga mladinski odsek kVuba it. 1 v aSifleekem josiku s sodelovanjem drugih klubovik odsekov. MAREC. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila koncekrt ,•Save', V dvorani SNPJ. MAJ. CHICAGO, ILL. — Prvomajska slavnoet kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam •poroča datume svojik priredb, da jih uvrstimo v ta see nam.) hudobni duhovi ie nič ne nadUguje jo. kot kdaj poprej, in cene so nizke. Work on the 1931 Family Almanac has been started. More ads are needed to make it a success. It is hoped that our solicitors will give more of Love's Young Dream Sweet Thing—I didn't sccept Jack the first tirpe he proposed. Catty Thing—No, dear; you Priporočljivo je ,da si ga odjemalci that our solicitor, wilt give more oi . nabavijo «daj, ko še ni navala. I their time and effort to this request, weren t there. Lile. GROZDNI SOK ZA DOM JE DOVOLJEN ,HHHHHHHMHmMMMM*M "New Leader" \\ angleiki socialistični tednik. Izhaja v New Yoriru. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljle urejevan angletti socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcer gs čita. 11 ; 11 Naročite .1 gs tudi vi. Na ročni- \ ii no sani sprejems "Proletarec". j; »»a twee »»»»♦»»♦»» e kot običajno — po z ne j U vreme bo morda ikodovalo aedanji kakowo*ti. VLADA SE NE BO UMESAVALA California Grape Control Board Limited vse k a kalifornijskega grozdja se raz pečava na trjfu s posredovanjem agencij, ki kooperirajo s California Grape Control Board, Ltd. Te agencije so: California Fruit Exchange California Vtneyardists Association San Joaquin Grower—Skipper Association SAN FRANCISCO CALIFORNIA A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. vi pmlrtarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH = NO. 1203. Publi.h«< W..I.I» at MM W. 28th S« CHICAGO, Iii-, OCTOBER 2nd, 1930. MM VOL. XXV Machinery and Poverty The fact that the greatest misery and poverty in the world are in those parts of the world where there has been tihe least use of machinery ought to put us on our guard against some loose thinking about machinery. Men who have seen the machine drive their comrades out of jobs on to the sheets have been afraid that the machine would produce a jobless age. On the contrary, in the long run the machine tends to make more jobs and to shorten hours. This is true because by making work easier and cheaper it enormously increases the total production of things that men need and can pay for. Thus, printing machinery has made possible newspapers and magazines at a very low price and so has increased the number of printers over the old days, besides giving work to the makers of the machines. Machines have made it possible to spend less time and energy 011 bare necessities and to satisfy more of men's wants for other things. Tne tragedy of capitalism has been that not only now tout in all generations in the short run the underdog has paid for this progress. The mass of workers may in time be absorbed in new lines but in that process of absorption men suffer horribly and the older workers are never absorbed. Men eat in the short run not in the long run. Hence the need of dealing with a problem as old as machine .civilization which in its present acute form we call "technological unemployment". The individual capitalist will no«, deal with it because his first interest is to increase his profit any way he can. Thus many corporations conuol tne rate ol introduction ot machinery by holding new patents off the market, etc., in order to conserve maximum profits. They do not control the rate of introduction in order to protect labor. Neither do they use the machine to lighten labor and shorten hours as they ought. Only a social control of our economic processes will enable us to deal iwith these problems. TERMS AND SLOGANS ARE CHANGING There is barely a publication that, when discussing the situation of today, does not call it "unemployment". Formerly it was a "business slump", a "panic", "hard times" or some other such term. But today if is "unemployment", a term taken directly from the vocabulary of labor. Terms are changing. In like manner the slogan of politicians are changing. It is no longer the "tariff", a "full dinner pail" or some other such meaningless phrase. Today the politicians and the political press speak of labor uegislation, social insurance, power control, anti-injunction laws, yellow dog contract—all very definite labor demands. There is a change, a very definite leaning toward labor and social needs. Why? Because the politician finds it harder to get the ear of labor without giving him an -ear-full". That is the most encouraging *ign of the day. ' it does not mean that the worker will not .¿be fooled again. But it does mean that it takes more than an iridescent wooden. rtvtn-~ now to fool him.—Milwaukee Leader. With all my heart I protest against a system m which the lapdogs of the rich are the socisl superiors of the children of thfe poor.—Eugene V. Debs. SOUTHERN WAGE RATES Wages are lower in the south than in the rest of the- country, according to recent statistics published in a book issued by the University of North Carolina, and reviewed by the United States bureau of labor statistics. The widest difference is shown in agriculture, where wages for farm laborers in July, last year, were $1.55, or onlv 48 per cent of those in other parts of the country. Wages in southern railroad repair shops in 1927 averaged 99.5 per cent of those in other parts of the country; in foundriec and machine shops, 80.4 per cent; cotton textile industry, 66.3 per cent; knit goods, 59.6 per cent; lumber, 62.5 per cent. The difference is less among organized than among unorganized workers. — Cleveland Citizen. CAPITALIST LIBERTY Advocates of capitalism are very apt to appeal to the sacred principles of liberty which are all embodied in one maxim: The fortunate must not be restrained in the exercise of tyranny over the unfortunate. —Bertrand Russell. AMERICA NEEDS SOCIALISM By Norman Thomas The nest few months must see an even greater growth in the ranks of an intelligent and militant Socialist party. Never was such a party more needed. Capitalism, old and new alike, is breaking down. It is failing to provide even such security for wage worker» as chattel slaves had from their owners. It talks rugged individualism but steadily drives the individuaJ farmer or business man to the wall by the growth of mergers. It talks peaoe but does not know how to lay the foundation of peace in an interdependent world. More, however, is necessary than the failure of capitalism to arouse the people to the possibility of an intelligent Socialism. That task reqires education, agitation and organization. The school of hard knock» has Us use» ,but too often its graduate» are »imply knocked out. It is a peculiar challenge of the time» that we »hould point the way out of poverty, the continuing menace of war and the slavery of our capitalist, imperialist world to plenty, peace and freedom. It is not enough that we merely point the way. We must work out a concrete program for men who cannot live on the bread of a future Utopia but must have something now, something which will take them nearer to their goal. SEARCHLIGHT By Donald J. Lot rich 'J You boy» and girls that are work-in* should feel proud that you have been able to build up the wealth of this country (the richest in l.he world). But what the dickers have you been doing all the while you have been making all this wealth? The latest dope ha* it that you have left 2% o^th« population (the capitalist class) own 60% of «11 the wealth, 33% of the population (the middle class) own 36% of the wealth, while Chicago is to have the next conference late in the Spring of 1981. • a a From late reports we gather that the terrible struggles and gun fights ensued for several days preceding the last German elections. -T he Fascists were a party to most ot them. As a result many were killed and >maiy more were injured. Thait may be one way of accounting for the slide toward* Fa*-ism. But the you lb« workers who constitute 65% German people, we are sure are an of the total population have been aggressive lot and will correct these satisfied with just 5% of the woalth. ( irregularities at the next election. These figure* are taken from the Milwaukee Socialist Campaigner which carries snappy news to wake up you folks that have been aaleep all the while the 2% have been making CLEVELAND SOCIALISTS PLAN VIGOROUS CAMPAIGN The Party on the ballot in spite of the obstacles thrown in its way by new election law Ivan Molek spoke on his visit to Europe at the last meeting of club No. i, J. S. F. John Olip, Joseph hay. It points out that there arel0™*"? Alesh were others distinctions or cla^s between the I1® of impressions. Not .1 inhabitant* of our dear U. S. A. But|of report were the *ame in fact we agree with the Campaigner to the'?«*1 P«™ having different objeqt-dot, that it ha* proved it* point 've8 «Passed different viewpoint*, without a flaw. | Some ^ere very controversial. Four new members were accepted, which * * * 1 all goes to bid well towards establish-By the way if you can »pare two ing the prestige of our club to where dollars for a year subscription or it was before the Detroit Club dis- half of that for 6 months write to placed us of First Place. Johnny Obluck of Milwaukee and • • • have him secure the credit for your* Filipo Turati gives a good account subscription. In the Campaigner of what transpired in Trieste before, there are other striking detections of during and after the trial of Slov- the classes and misgovemment. en*« charged with conspiracy and the • • • - subsequent execution of foyr pro- n .. „. # . . minent youngsters. This group of Preceding the conference of Clubs slovenefi accuM Comrade Zor- city could sell the currenlt foj 5 cents Democratic voters are duuatisfied Slovene National Home in Waukegan.l man reported on the means of sustain- per kilowat hour aid relieve the IXmocraiic . . .. «—i.- — —1 iig fund for the upkeep of the Con- dwellers of all taxation, or at 2 cents ixmocrauc vu^» ^ -- Socialist* and sympathisers are urged with both these parties and *nue J" r m uoui * t0 come t0 meeting and help out wm vote Itbe »oca.i.t ca.pai*,, in thia part of siraigiik ow . . Illf lois. Prior to the mass meeting it anyway a* Independent ference so as enable it to carry out per kw. hour it could still make some its educational program. A commit- money. Question: Where do the peo-„ of five WM selected to act with pie of Gouverneur have their heads? the state executive committee will, the secretary and put, Ss much of Answer: They vote the old party Socialist Party candidates in the hold a session at the same plac«?. | his plan as possible ii*o operation, ticket coming election are: For Sheriff: Harry Schreiber; for County Treasurer: Rebecca Yellen; for Cou.ity Auditor: Jennie L. Harvey; for County Commissioner: Noah Mandelkom; for County Prosecutor. Moses Benjamin; lor State Senators: M. Epstein, Joseph Jaueh and M. v* eintraub; for Representatives to General Assembly: Andrew Brezi-na, Edna Hastings, Charles Kunz, ttiumm Maim, Joseph Martinek, John Riihimaaki, Johi G. Willert and Rob. W uffli. The campaign committee, consisting ol comrades Kullman, krebel, Murtinek, W eintraub and Parker uecided in a program oi vigorous campaign. Four district managers were elected to take care of sy^.em-atic distribution of the literature and of organizing a force of election watchers, tor the first time m 12. years, since the split, the Socialist Party will have a chance to have its witnesses in voting booths and it intends to make good use of this op portu lity. The party is urging every loyal comrade or Social* sympathiser to get in harness and to volunteer for-this important service. Report for duty at once at your district campaign managers, whose addresses are. I. District (West Side John G. Willert. 3469 W. 54th St., 2 District (South East) Joseph Martinek, 4732 »roadway; * District, J. Krebel, 6409 St .Clair Ave • 4. District (North East) Henry Kullman, 10729 Hsk ha way St. The moet imports it task before the Socialists of Cleveland is to get out the labor vote to register. In the years past our greatest handicap was open refusal of rsdicsl voters to register and to vote because they were sure that such vote will most »urely be »tolen. Now when we will have again election watchers lets get busy snd get every socislist and MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.Í A surplus of wheat, ruinous price i for grain to farmers, a high price for bread millions starring even in lands with a great surplus of grain.—Don't you think there should be some drastic operation of this economic system of ours? THE WHEAT SENSATION What is behind the attack made upon Soviet Russia by Secretary of Agriculture Hyde? He charges that Soviet Russia's operations in wheat on the Chicago Board of Trade- have been made for the purpose of depressing the price. The president of the board replies that the bosH is a recognised world market and that hedges protecting grain in all positions over the world sre customarily placed there. The .All-Russian Textile Syndicate, which acted for the Soviet government in the grain trsnsactions, says its operations were for the customsry hedging purpose and that it has not bought or sold enough grain to affect the world price. The business conduct committee of the board is conducti ig an investigation and will report to Secretary Hyde. The congressional committee, headed by Congress-man Hamilton Fish of New York, which hah be-» investigating Bolshevik activities in America, may probe the affair too. ' An outsider can only guess what is back of the whole rnatU*. Our best guess is that it is an attempt to und a goat upon which to place the blame for the failure of the federal farm board to jackup the price of wheat — and that Soviet Ru**ia ha* be*n selected as the goat. We shall be surprised if the investigation disclo*es any real eilort on the part of the ¿»ovia governme it to manipulate the price of wheat in America. 1-roDaOly u is too much to hope that the investigation wiu open the eyes ol the people to the unnecessary nature oi speculative buying and selli ig of wheat or any otner gram, or ol stocXs and bond*. Why should there be a speculative market for any of these things — a market in which 10 actual delivery is made or intended? . , Why should not board« of trade and stock excha nre* be abolished? * What purpose do they serve except to gratify the desire to gamble? 11 men must gamble, it would be better to shoot craps than to gamble in grain and securities, for this latter type df gambling is liable to have far-reaching consequences. For instance, it is well known that the stock gambl-ng craze of ia*t year precipitated the present industrial depression. It was not tbs bottom cause, of course — the capitalistic system of industry was in its very nature the ultimate cause — but stock gambling precipitated the depression at that particular time. Without the stock boom, no one can tell how loig the depression might h^ye been delayed. Again we inquire: Why should not boards of trade and stock exchanges be abolished?—Milwaukee Leader. AND HOMES ARE BREAKING UP Recently The Milwaukee Leader published an ¡1-lu*trated news article in which it was shown that the pressure of unemployment has in Milwaukee cou ity increased the number of foreclosure sales of home« in an alarming manner. It is chiefly the small homes of workers that are made to feel the heavy hand of an unmerciful development and are wrecked through unemployment. In following the le^al notices contained in our exchange papers w* fiiiu that the situation is not one wit better in other states. If anything, it appears to be worse. We have at ha id the latest copy of The Labor Advocate, a weekly paper published in Nashville, Tenn. In this single issue are contained 72 legal notices. Of these 72 notices, 41 announce the foreclosure sale of homesteads while 13 announce the foreclosure sales of lots and lands. The balance of the notices are to creditors calling for filing of claims or absentee debtors informing of suits begun against them. In the face of such figure* the charge that Socialism will break up the homes makes us smile. — Milwaukee Leauer. DO YOU WANT WAR»S CRIMES? Who wants to m« cruel war again, With all its aftor-wav« of crimo? Would you go back to war's cruel days And hav* another such a time; When men are soon turned into brutes. And wholesale murderers, by law, Upon the bloody battle-fields. Like in the past, so many saw? Who wants to fight for capital. To fill main's pockets full of gold, While they stay home and profiteer, As they've e'er done, we have been told? They'll send their boys into the war, All for their greed and selfishness; Though they'll pretend it u a war Humanity's great cause to bless. Is that the way God blesses us, To make us murder brother-men? Ah, no! if following his laws We'd never have a war again; For he would fill our souls with love, And not with hatred for mankind. 'Tis selfish greed and jealousy That causes all the wars, we'll fVd. Then cease to make war instruments. And thus prepare for it no more. On battlefields ne'er meet again, And warfare then will all be e'er. And men wiU learn to live in peace. And all life's happines they'll find In living in a Christian way And always being good and kind. Martha Shepard Pippincott. When a woman remsins in sn institution for ths feeble-minded for thirty yesra snd her million dollai« incresae to twelve million», what becomes of the political economist»' idea that grest fortunes sre reward of "thrift" and "business enterprtisr'