XI. letnik.
V Gorici, dno !). julija 1003.
28 številka.
Iz.linjn vsaki četrtek oti ll. mi dopoldne. Rokopisi se no vračajo. Noliaukovana pisma so iio sprejemajo.
Cena listu znaSa /a celo leto A krono, 7.1 pol leta 2 kroni. Za m a n j premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K I '50 Za Nemčijo je cona listu 5 K, za druge dojele izven Avstrije f> K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvoriSčc sv. Hilarij
Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemeniSka ulica 5.10 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem L.egu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicei: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Deželne finance in užitninski davek.
((lovor dež. odborniku lic ib učil v Dornljergu.)
Deželne in okrajne doklade.
Pri nas so pritožbe splošne, da so posestniki in drugi produktivni stanovi preobložen* z davki in različnimi dokladami.
In vendar, — kdor si ogleda naše deželno obračune in proračune, prepriča se takoj, da pobira deželna uprava za vse svoje potrebščine le po 20"/,, doklade od zemljiškega in hišnega davka, in 30% od pridobnine in dohodarine.
Oe primerjamo naše doklado z onimi drugih kronovin, prepričamo so takoj, da imajo le sploh še višje doklade na izravne davke nego mi, kajti le znašajo drugod po 2f) do 66%.
Kaj je torej res? Celo v merodajnih danajskih krogih se je naglašalo in pov-darjalo na vse tozadevne naše pritožbe, da je goriška pokrajina v tem oziru je-dina svoje vrste, ki ima najnižje doklade na izravne davke.
Toda kdor hoče imeti jasen pojem o teh razmerah, ne sme primerjati le naše doklade z onimi drugih kronovin, marveč tudi dognati, kaj krijejo druge kronovine sč svojimi dokladnimi dohodki in kaj mi.
Vse druge pokrajine imajo v deželni upravi ne le strogo deželne potrebščine, marveč tudi deželne in skladovne ceste, ljudsko šolstvo in večina plačuje tud' bolniške stroške za one bolnike, ki ne morejo sami zmagovati teh stroškov. Pri nas pobira deželna uprava 20% in 30% doklade na izravne davke le za strogo deželne potrebščine; cestni odbori pobirajo posebej (v tem okraju) po 27% za
LISTEK.
Gorske slike.
Seja v deveti deželi.
Župan Krempeljček je bil v hudih stiskah. Odkar je bil zlezel na županski slolec, se mu še ni taka zgodila kakor ravno sedaj.
Gori in doli je hodil po kamrici, prhal in godrnjal je, da je bilo človeka kar strah. Nikdo v hiši se ni smel ganili, kajti hude opravke je imel županek, posebno huda so bila — pisanja.
„Da bi te sam hudir. — — Hm,
h™ —----------“ in zopet je začel gledati
v tisti beli papir, ki je ležal na mizi. — „0d glavarja samega torej — kdo bi si bil mislil - in šolo naj zidamo — takisto nekako je dejal naš občinski sluga, ki se na „pisanja“ razume. Za vraga jaz ne morem razumeti, kje tiči tisto o šoli in kje je kaj tacega kakor „Vas še enkrat srčno pozdravljam-1 — no, ime je vendar tu spodaj — sam glavar l-*
In zopet je začel dirjati po sobi in godrnjati kakor črmljiv bolniku.
„Ali boš kaj jedel11, oglasi se žena pri vratih.
„Nič! — Kaj sitnost prodajaš, ko vidiš, da imam toliko občinskih opravkov. Res ne vem, kaj gospodje mislijo, da mi pošiljajo take reči. In sedaj naj šolo zidamo. Ja, jaz ti pravim, to so križi-------
In obrisal si jo čelo z rujavo nosno ruto-----------.
ceste, okrajni šolski sveti po 65% za šole, dočim morajo plačevati občine same povprek po 20 do 22% za bolniške stroške, in vsaka tph avtonomnih inštitucij misli in jo prepričana, da je ona najvažnejša.
Deželni zbor pravi: Jaz izdajam zakone, urejujem upravne in pravne deželne razmere, oskrbujem dež. kmetijske šole, gluhonemnico, dajam podporo za mostove, poti, ceste, brezobrestna posojila, vodnjake, napajališča itd., sploh jaz sem najvišji čuvar vseh deželnih pravic in koristij, in ni čudo torej, če pobiram za to in vso deželno upravo 20% oziroma 30% doklade na vse izravne davke.
Cestni odbori pravijo, da brez cest ni prometa in brez prometa ni napredka in povzdige gmotnega blagostanja. Ni se torej čuditi, če nalagajo malenkost 27% na vse izravne davke za cestne potrebščine.
Okr. šolski sveti so uverjeni, da brez šole ni pouka in brez pouka ni napredka; zato je pa opravičeno, če nalagajo 65% doklade na vse izravne davke.
No, občinski zaslopi so v tem oziru bolj pohlevni, oni bi se radi odkrižali časti, da morajo plačevati bolniške stroške; a bolniška uprava jim tega ne privošči.
Če zračunamo sedaj vse doklade, katere plačuje naš posestnik za vse navedene potrebščine, ki so drugod vse v deželni upravi, dobimo 20 (30) + 27 + 65 -f- 22 = 134 (144)%. Toliko v tem okraju, v nekaterih okrajih so pa te doklade še višje. Inna tem boleha naša uprava, preveč gospodarjev imamo.
Res je pa, da so pri nas najvišje doklade v Avstriji; res je, da presegajo 70—80% najvišje doklade drugih kronovin; res je, da je tudi zemljiški davek pri nas najvišji; res je, da ljudstvo strahovito hitro uboža in da se izseljuje;
Proti peti uri popoludne so začeli prihajati občinski svetovalci, kolikor jih je	sluga Štele z velikim	trudom	pregovoril,	da so obečali priti	k seji.
„Huj vraga, pa ne	ravno	danes11,
godrnjal je starejšina Drvadol, „danes, ko moram voziti gnoj na njivo“.
„Nič ne pomaga11,	dejal je	birič,
„že morate iti; od glavarstva je prišlo... “
Torej proti peti uri so začeli prihajati. Prvi je prišel stari Puša, ki je moral povsod imeti prvi svoj nos.
„Pa salamenska, pa kej je spet“, dejal je županu Krempeljčku, „pa kej“.
„1, od glavarstva, od glavarstva"*, in in vzel je oni grozni list v roke in mu ga dal bliže.
„Pa salamenska, že vidim, že vidim11.
Kmalu potem je prikrevsal tudi Žežlja, kateri je imel v ustili vedno pipo tobaka in ni mogel skoro trenulka prebiti brez te „sladke trave**. Za njim so prilezli še drugi, kakor Mlekagor, Repo-krast, Gozdpožrl in tudi mogočni Drvadol.
Sedli so okolu mize in seja je pričela.
Birič, ki je tudi bil tu, je imel papirje v rokah in čital celemu starejšin-stvu še enkrat vso stvar glede šole.
^Kaj šola, kaj bo tistozagodel je Mlekagor. „Ali nas gospoda redi, ali kdo? Kaj nam treba šole, tudi brez nje lahko živimo. Da človek le ščip in pa mlaj, pa svetega Jurja in sveto Marjeto v pratki pozna in pa na molek šteti razume, pa
res je, da se posestva drobe, da so skoro vsi posestniki zadolženi.
Smelo trdim: Uiti le posestnik na Goriškem, je dandanes nesreča-
Občinske doklade.
A tu niso še vse naklade, katere mora plačevati naše ljudstvo. K tem so prištevati še doklade, katere nalagajo avtonomni občinski zastopi. In kdor si ogleda tudi te. prepriča se lahko, da je le malo občin, katere pobirajo manj nego 100% doklade na vse izravne davke za občinske potrebe. A so tudi občine, ki nalagajo po 200% in celo do 300"/,, doklade.
Z mirno vestjo trdim, da plačujejo pri nas posestniki povprek po 260% vseh doklad na izravne davke, dočim znašajo v vseh drugih kronovinah (izvzemši južni Tirol in Trst) poprečne doklade na tovrstni davek jedva 100%.
Najnujnejše zahtevo.
Sedaj oglejmo še tudi naše potrebščine. V tem se godi dež. odboru in zboru tako, kakor posestniku, ki ne more zmagovali potrebščin, ki se mu nehote kupi-čijo na glavo. Ako pogleda po hiši, vidi, da je potrebno poprave to in ono, v hlevu je razdrtija, streha pušča, na polju je treba zboljšeka tti in tam.
Brezobrestna posojila.
Na duri deželnega odbora trkajo posestniki, prizadeti po trtni uši, za brezobrestna posojila. Prošnje so večinoma opravičene; a deželni zbor ne ve, kje bi vzel sredstva, da bi nesrečnikom pomagal. Nalagati v ta namen nove doklade na izravne davke, bi bilo brezmiselno podjetje, kajti to se pravi, vzeti posestniku denar iz jednega žepa ter utaknili mu ga v drugi. Tu zamore pomagati le vlada,
je dober. Kaj bode tisto o šoli, možje? Nič nam ni treba šole, nič“.
„Kedo ti je dal besedo?“ zarohni župan, „ti nimaš govoriti1*.
„No, pa daj ti 1“
„Ja, jaz tudi bom s pomočjo svetega Duha“.
In vstal jo in se odkašljal.
„Možje“, dejal je, „možje! Zbrali smo se in sicer danes na ta dan, da odločimo za celo sosesko, ali se bode zidala šola ali ne. Jaz pravim, možje, naredimo šolo, kajti gospoda je huda in od samega glavarja je to pisanje in če ne naredimo šole, bodo še davki povišani in morda še kaj hujšega. In čast In slava naša se bode razširila po VBem svetu, kajti učeni bodo naši otroci, učeni vam pravim, kakor sama gospoda v mestu “.
Zopet je sedel.
In povzel je še enkrat besedo Mlekagor in rekel:
„Možje, vam pravim! Ali ste res tako zabutani in prismojenj? Ali imate smolo v glavi in čebulo? Čemu nam je treba šole, vam pravim, čemu ? Le poglejte gospodo v mestu in tega le, ki v mestu študira. Ali ni to grozno, da ta že zna točo delati in da zna latinske bukve premetovati. Grozno je to, pravim, in sam hudič je pri takih ljudeh. Ali ni videla naša Mica, kako je oni dan gori po meji hodil in nekaj godrnjal, in še tisti dan je grmelo in treskalo. Mo^je, pravim, nič šole, nič !w
in dež. zbor kakor tudi dež. odbor sta storila vse mogoče korake v dosego tega namena. In nadejam se, da ne brez vspešno.
Kmetijski šoli.
Tit imamo kmetijski šoli, kateri sta bili ob svojem času dobri; a danes ne zadostujeti več potrebam časa. Treba je prenaredbe in take reorganizacije teh šol, da bosti korakali na čelu napredka in uzornega gospodarstva; a za vse to je treba denarja.
Učiteljsko vprašanje.
Tudi učiteljsko vprašanje trka mogočno in odločno na duri naše zbornice. Izvestno je, da so naši učitelji in učiteljice najslabeje plačani v Avstriji (razen Tirolske), in neobhodno potrebno je, da se to vprašanje ugodno reši, kajti inače bode padalo naše ljudsko šolstvo vedno nižje. Že sedaj gre na učiteljišče malo izbrane mladine ; a če pojde tako naprej, 8e posveti temu stanu le oni, kateri ni nikjer drugod za rabo. In do tega ne sme priti, kajti dobra šola je dober učitelj. Dajte slabe„a učitelja v šolsko palačo, ki je priskrbljena z vsemi mogočimi učnimi sredstvi, šola ostane vendar slaba. Zapomnite si gospodje in možje: Dobrega duhovna in dobrega učitelja ne preplačate sč zlatom I
Zavarovalnice in drugo.
TCi naletimo dalje na vprašanje o zavarovanju živine, o deželni zavarovalnici proti požaru, o hipotečni banki, o norišnici, o bolnišnici, o stavbinskein redu, o zdravstvenem zakonu, o občinskem redu in presnovi županij itd. Dalje naletimo na stotine prošenj za podporo dijakom, za vodovode, vodnjake, ceste, poti, mostove in tako dalje brez konca in kraja.
Takemu govoru se ni upal nikdo ustavljati in županov predlog je — padel.
,,Možaki1*, pravi nato župan, „kaj pa naj storimo sedaj. Glavar sam hoče tako, a vi nočete. Doli pišem, da nočete, da niste nič vredni in da se protivite cesarskim postavam”.
„Nič postave1*, zagrmi Drvadol, „mi ne maramo šole, mi znamo zadosti. Ali hočeš da te bodo lastni otroci na bukve „zacoprali“ ? “
„Kdo pravi to, kdo“, oglasi se Krempeljček.
Hrup nastaja vedno večji.
„Jaz**, dč Drvadol, „in jaz tudi pa salamenska, pa salamenska**, zagode zdaj tudi Puša.
„Dol sč šolo, mi ne rabimo šole“, zagrmč skoro vsi in kričanje je vedno večje.
„Mir, ljudje božji, mir“, kričal jo
birič.
„Nič mir! Mi se ne damo od gosposke imeti za norca, in ti župan si ravno tak, ti z gospodo držiš1*.
„Kdo pravi to, hola sem, kdor je proti meni !**
Ropotanje stolov in hrup proti mizi.
„Le, pa dajmo se11, pravi Repokrast in zagrabi za občinski stol — —.
Ropot polom — — pretep
—	— krik —.
Tako je končala v deveti deželi seja za ljudsko šolo.
Gorski.
Povsod jo potreba velika vbo je potrebno reorganizacije; a vse Htane mnogo in — denara ni.
V deželni hiši se razpravljajo vsa la in de druga vprašanja prav intenzivno, in prepričanje je obče, da je vsa deželna uprava pri nas preveč razkosana, to je, da bi bilo potrebno to omejiti.
Predaleč bi zadel, ako bi se hotel spuščati v podrobne razprave teh posameznih točk. Sicer pa so tudi vmes vprašanja, ki niso še ugodna za javnost.
Deželni odbor goji nado, da se mu posreči v svoji šestletni dobi ugodno rešiti vsa ta važna vprašanja. Vsekako bode pa v tem času stopil pred Vas ter Vam bode javno in jasno povedal, kaj je dosegel in kje tičč vzroki, ako bi ne bilo mogoče vsega doseči, kar namerava.
Užituiua.
Za danes se moram omejiti le še na jedno vprašanje, ki je za deželo veliko važnosti in je aedaj aktualno, t. j. vprašanje o užitninskem davku.
Vse kronovine, katere imajo doklade nu užitnino, imajo tudi svoje užitninske urade, kateri skrbč za to, da se ne prikrajšajo občine in dežela pri pobiranju tozadevnih naklad; le Istra in Goriška nemata še takih uradov. Toda tudi Istra je že skrbela za to, da dobi ob novem letu pobiranje užitnine v deželno upravo. Prav bi bilo, ako bi se tudi nam to posrečilo. Razlogi za to so sledeči:
Je-li kdo izmed Vas, kateri je uver-jen, da pobira privatni zakupnik tozadevni davek oziroma doklade iz gole ljubezni do Vas sebi v zgubo? In ako dobi lak zakupnik za svoj užitninski urad potrebno osobje, zakaj bi ga dežela ne dobila ?
Vprašam dalje: Če ima privatni zakupnik dobiček od užilnine, zakaj bi ga dežela no imela ?
Že ta razmotrivanja sama na sebi privedla so druge kronovine do tega, da so sprejele užitnino v lastno režijo. A pri nas imamo dandanes še drugih mo-menlov, ki jasno govori za pobiranje užitnine v deželni upravi.
1. Ko jel. 1899. vlada objavila, koliko absolutnega alkohola bo na Goriškem porabi, namreč 3320 hi, je bilo slehernemu jasno, da je trpela dežela ogromne škode radi tega, ker ni pobirala teh naklad v lastni režiji. Pri naših dokladah bi moralo to donašali bruto okroglih
200.000 K; privatni zakupnik nam je dajal za to 40.000—50.000 K. Danos je javna tajnost, da je imel pri tem 80.000 K čistega dobička, a njegovi pomagači v deželi su imeli tudi približno toliko do tega.
Ker nismo imeli posebnega zakona za ta davek, stali smo 1. 1899., ko je vlada te doklade podržavila, pred alternativo: Ali sprejeti od vlade ponujanih
62.000 K ali nič.
Kranjska je bila v tem previdnejša, ona je skrbela o pravem času za tozadevni zakon in je pobirala naklade na žganjine v lastni vpravi. Izkazala je, da ji nesejo te naklade čiBtega dohodka
868.000 K, in vlada ji je morala dati toliko na leto za odkup tega davka.
To je pač jasen dokaz, da užitnina v lastni upravi je z korist deželi
2. Za pivo je dobivala naša dežela pri nakladi 1 K do 1. 1900. po 8000,
10.000 in največ 11.000 K.
Za I. 1901. se je posrečilo dobiti od drugega zakupnika pri isti nakladi že 18.500 K; a letos dobivamo pri nakladi 170 K že 40.000 K. In privatni zakupnik se nikakor ne toži, da ima pri tem izgubo.
3. Oglejte si vse občinske račune dornberške županije od 1. 1890.—1900.; lam dobite, da je dobivala občina potom zakupa leto k letu od 1300 do 2020 K. Letos je nastala konkurenca med dvema zakupnikoma in Dornberg dobi za leto 1903. 5030 K za užtnino. In zdi se, da sedanji zakupnik nema pri tem izgube, kajt: voljan je napravili z občino pogodbo za iri ieta.
V dveh letih poskočila je užitnina v Dornbergu za 3000 K, in to je veliko za občino, ki plačuje le 5800 K izravnega davka
Leta 1901. Bte imeli tukaj 80% doklade na izravne davke v pokritje občinskih stroškov. Ako bi bila dežela imela užitnino v svoji režiji, bi bila pobirala Vam tudi občinske doklade, in Vam bi bil Vaš občinski zastop znižal doklade na izravne davke lahko za dobrih 40%.
Koliko krika, koliko hudovanja je, če zviša deželni zbor doklade na izravne davke za 3%; tu doma dajate pa svo-
bodno privatnemu zakupniku — rovežu
— 40% doklado od toga diivka.
Imam še mnogo tozadevnega gradiva na razpolago; toda jaz mislim, da to zadostuje. Kdor ni slep, vidi in spozna lahko, kolike važnosti bi bilo za občine in deželo, ako bi imela deželna uprava pobiranje užitnine v Ia3lni režiji.
Javni sini ..Slop" v IMerp.
(Konec.)
Deželni poslanec župnik Grča Btavil je tudi resolucijo:
„Dne tl. t. m. v Dornbergu zbrani javni shod prosi visoko c. kr. vlado, da pospešuje vinorejo s tem, da pomaga pridobivali vinorejcem proti trtnim boleznim potrebna sredstva, kakor vitrijol in žveplo potom kupčije in podpore11.
Nadučitelj Križman pa predlaga to resolucijo:
„Dne 21. t. m. v Dornbergu zbrani javni shod izreka c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici obžalovanje, ker ni letos, kakor je bila navada to druga lela, obvestilo slovenskih županstev, do kedaj se zamorejo vinogradniki naročiti pri imenovanem društvu na vitrijol in pa nu žveplo11.
Obe resoluciji bili sta sprejeti z burnim odobravanjem.
O „vinski klavzuli" je govoril drž. poslanec dr. Gregorčič. Predlaga naslednjo resolucijo:
„Javni liudski shod v Dornbergu z dne 21. junija 1903. izraža svoje začudenje in nevoljo nad spomenico knpčij-ske in obrtne zbornice v Gorici na državno oblast, r kateri prosi, da naj bi se sprejela sedanja vinska klavzula tudi v prihodnjo trgovinsko pogodbo z Ialijo, ter poživlja visoko c. kr. vlado, naj se nikar ne ozira na to spomenico, naj ne sprejme v novo trgovinsko pogodbo z Italijo sedanje vinske klavzule, ki jo domači vinoreji neizmerno škodljiva, in naj stavi na uvoz tujih vin bodisi iz Italije ali iz drugih dežel, s katerimi sklepa trgovinske pogodbe, carino, ki naj znaša najmanj petindvajset kron od kvintala*1.
Nadučitelj Križman predlaga, da se pozove vlada, da poQstri zakon glede po-narejenja vin, ker se tudi ta obrt po naših mestih razvija in napravlja našim vinogradnikom skorojednako toliko škode, kolikor jo napravlja vinska klavzula. Tudi ta predlog je bil sprejet jednoglasno.
Politični pregled.
Notranji politični položaj. — Kakor so poročali listi, je celo minister-stvo podalo ostavko. Korber je namreč še le zdaj spoznal, da se je glede Čehov jako motil, misleč, da jih bo svojimi obljubami in sč svojimi grožnjami šc nadalje lahko vodil za nos. Čehi so mnogo svojih opravičenih zahtev podredili tako imenovanim državnim potrebam. Kone<'no pa bo Čehi nastopili s tožbo in zahtevajo svoje pravice. In Korber je šel in napovedal svoj politični konkurz, t. j. podal je ostavko. Cesar pa dosedaj ostavke ni vsprejel.
Proračunski provizorij in kvota.
— V torek izdani državni zakonik objavlja cesarsko naredbo na podlagi $ 14. z dne 29. junija 1903, s katero se dovoljuje proračunski provizorij za drugo polovico leta. V sredo pa se je objavil cesarski patent, s katerim določuje krona kvoto za obe državni polovici za dobo jednega leta in sicer v istem razmerju, kakor je bila lani.
Dogodki ua llrvatskem. — Hr-vatsklm banom je cesar imenoval grofa Božidara Pejačeviča, grajščaka v Na-šincih v Slavoniji. Novi ban je zvest pristaš grofa Khuena, vendar od njega pričakujejo, da bo kakor Hrvat imel več srcu do naroda, nego ga je imel Khuen.
Kmetje v revoluciji. — Varaždinska žnpanija je še vedno v pravi uataji. Vojaštvo mora napenjati vse Bile, da zadržuje uporne kmete. V ludbreškem okraju so skoraj vse vasi zasedene po vojaštvu in dan na dan se ponavljajo spopadi med kmeti in oboroženo silo. V Kumovcih pri Ludbregu jo v spopadu z vojaštvom bilo 6 kmetov ubitih in 40 njih ranjenih. Občinski tajnik je dobil nalog, da aretira načelnika upornikov. V ta namen začel je vpiti: „Živela Hrvatska! Doli z tirani!“ Kmalu se je okoli njega zbralo kakik 200 kmetov, oboroženih z vsakovrstnimi predmeti. Sledili so tajniku proti bližnjemu solu. Ko so prišli iz vasi, zastavi jim pot stotnija pešcev. Kmetje so vojake napadli. Vojaki so parkrat
ustrelili v zrak. Nato ho šli z bajoneti proti kmetom in mnogo jih ranili. Vojakom je prišel na pomoč eskadron konjenikov in prijel kmete od nasprotne strani. Kmetje so začeli bežati. 80 kmetov, med njimi mnogo ranjenih, je bilo prijetih.
Kakih 500 kmetov iz RakovCine se je podalo v Ludbreg na pomoč tamošnjim upornikom. Na cesti pa so naleteli na vojake, pešce in konjenike. Prišio je do spopada med kmeti in vojaki. Kmetje so na to pobegnili preko polja, a vojaki so udrli za njimi in jih od 500 aretirali 152, med katerimi je bilo tudi več ranjenih in 18 celo težko, da so jih morali prenesti v bolnišnico. Med težko ranjenimi je bila Uidi neka ženska, mati štirih otrok. Vsi aretiranci pridejo baje pred naglo-sodno sodišče. — V varaždinskih bolnišnicah je kakih 500 ranjenih kmetov iz Ludbreškega okraja.
Okolu Zlalara je silno razburjenje.
V	soboto sta se v zlatarsko okolico pripeljala dva vlaka ljubljanskega 27. pešpolka. Kmetje so do temelja podrli hišo nekega mažaronskega ovaduha Pasariča v Maču. V Veliškovcu so demonptrantje židu Kohnu podrli novo zgrajeno hišo. Mažaroni so v zlatarskem okraju v velikem strahu in se ne upajo nikamor brez vojakov in straž.
Novi hrvatski ban grof Pejačevič je položil v soboto prisego v cesarjeve roke. Hrvatski listi vodo o njem povedali, da je vzgojen v mažarskem duhu. je jako razburljiv in nagle jeze. Napovedujejo, da se ne bode mogel dolgo časa obdržali na svojem mestu.
Srbija. — Prvega dineja na dvoru kralja Petra I. se je udeležilo 200 oseb. Navzoči so končno plesali kolo. — 6. srbski pešpolk, ki je posebno sodeloval pri umoru kralja Aleksandra, katerega imejiteljstvo je rumunski kralj odklonil, bo odslej imel naslov „Kralj Peter I.“
Maccdonski dogodki. — T.irška vlada je začela kopičiti vojaštvo ob bolgarski meji. Turška vlada je na vprašanje bolgarskega zastopnika odgovorila, da je kopičenje le slučajno. Bolgarija pa je o tem novem nastopu Turčije obvestila razne velesile, posebno Rusko in Avstro-Ogersko. Odvrača od sebe vsako odgovornost in ugovarja odločno proti kopičenju turških čet ob bolgarski meji. Turška vlada je odprla velike zaloge orožja v Drinopolju, iz katerih se vsem turškim mladeničem in možem, ki so sposobni za boj, deli orožje. V skladiščih ob meji nabirajo Turki živeža, kakor za vojsko. Od macedonsko-bolgarske meje prihajajo /esli o bojih med turškimi in bolgarskimi prednjimi stražami. V vseh turških vojaških arzenalih se krčevito dela. Ako Evropa ne posreduje, je turško-bolgarska vojska neizogibna.
Dopisi.
Iz Dornbcrga. — (Slavnost sv. Cirila in Metoda.) Prekrasen praznik smo obhajali minulo nedeljo v dičnem Dorn-bergu. Naše „kat. slov. izobraževalno društvo” je priredilo v čast sv. Cirilu in Metodu slavnost, ki se je obnesla lepše kot smo pričakovali Sodelovala je moška in ženska mladina, pa ludi možje in žene. A res, vsa prireditev zasluži, da ja bližje ocenim, ker upam, da bo njen uspeh irajen.
Uljudno je pozdravil zbrano občinstvo nad 700 udeležnikov naš podpredsednik g. Mrevlje. Društveni pevski zbor se pa oglasi z Bartlovo skladbo „Nazaj v planinski raji1* Čast vrlemu pevovodju g. organistu Saksidu, in vsem pevcem, ki so težko skladbo ubrano pred-našali. — Občo pozornost je vzbudil slavnostni govornik, g. Fr. Kavčič, kateri je risal življenje sv. Cirila in Metoda in po njih posnemal nauke za današnji čas. Res, odličen govorniški dar ima g. Kavčič! — Ko bi ne bil tudi zadovoljen z nežno deklamovalko, Ivanko Kavčičevo, katera nam je lino tolmačila „Jeftevo prisego- izmed pesmi Sim. Gregorčiča? — ln radi smo zopet poslušali pevce, kateri so zaorili Vilharjevo navdušeno „Bojno pjesmo11. — Vse te moči: pevce z njih vodjem, govornike, in deklamovalke prosim, naj tako napredujejo in bodo vselej ponos naši občini.
A vsi smo napeto pričakovali igre „Lurška pastirica11, o kateri se je pri nas toliko govorilo. Zato smo veselo pozdravili deklamovalko Jožefo Lahovo, katera je vrlo govorila prolog. 0 igri se čuje v Dornbergu le en glas: da se je krasno izvršila. V prvem dejanju smo
občudovali pastirico Bornardko (F ra n c k a Saksida), ki je izbrano razodovala svoje srco; primerno je govorila tudi ostra mati Lojza (Francka Kavčičeva). Držanje bele Gospe (Marička Žbogar) je bilo vselej brezpogrešno in je zelo ugajalo.
V drugem dejanju si jo pridobila srca vsebi nesrečna, slepa Tilka (Pepca Peliconov a), ki je prekrasno izražala svojo žalost. Prav lepo sta izvršili uloge j tudi grofičina Zofija (Pavla Slejkova) in odgojiteljica Mina (Alojzija Žin igoj). Izborna govornica se je pokazala grofinja I Eleonora (g. Viktorija Mrevljeva).
V tretjem dejanju so zopet stale pred nami znane osebe Tilka, Zofka in j Bernardka. V tdm najlepšem delu igre so izkazalo svoje izredne zmožnosti. —
V	četrtem dejaoju vidimo na novo pri-stavko Barbo (Marička Cotič) in tri otroke. Ta prizor jo vzbudil mnogo veselja. Prepir med Barbo in grofinjo Eleonoro je pokazal, kaj obe premorete. I
V petem dejanju naposled je nastopila pred lurško duplino vrsta roma-ric v belih in pisanih nošah. Prizor je bil prekrasen. Občudovali smo tu izprc-obrnjeno grofinjo Eleonoro, ki je v veliki ponižnosti spoznavala svojo prejšnjo nevero in zdaj slavila Mater Božjo. — Čveteroglasno petje romaric je bilo prav ubrano in milo.	'
Kaj naj rečem vsem igralkam ? Tudi ' katere so imele manjše nloge, so dobro ' igrale in pripomogle k mogočnemu uspehu i cele igre. Želim le, da bi igra „Lurška pastarica11, katera je spisana v čast Mariji — postala vogelni kamen Marijine družbe v Dornbergu. Bog daj I
H koncu moram izreči toplo zahvalo podgorski Marijini dručbi, zlasti blagorodni gospodični Urbančič. Od vas smo dobili sveta, pomoči in izpod-bude — hvala vam I Zahvala gre tudi „Šolskeinu Domu’1 v Gorici, kateri je nam blagovoljno posodil svoj veliki oder.
Novice.
Molitve za sv. očeta. — Ker
je sv. oče sila nevarno zbolel, se veleva za goriško nadškofijo nastopno:
1. Vsi duhovniki naj jemljo za čas bolezni pri sv. maši vsak dan kolekto »pro infirmo Pontifice« (N.o 1 4 ex diversis).
2. Pri vsakdanji popoldanski pobožnosti, kjer se obhaja, naj se moli skupno z ljudstvom za sv. očeta: »Molimo za nevarno obolelega sv. očeta« tri »Očenaše« in tri »Češče-nasimarije« in »Čast bodi Bogu«.
Po cerkvah, kjer in kadar se ne opravlja popoludanska pobožnost, naj se molijo te molitve pri maši župnika ali kurata. Verniki naj se spodbujajo, da Bogu darujejo molitve, sv. obhajila in druga dobra dela za zdravje in ohranjenje sv. očeta.
Kn. nadšk. o rdi n ar. v Gorici,
7. julija 1908. f Andrej, knezonadškof.
Sv. ofe Leon XIII. bolan. — Iz Rima dohajalo žalostne vesti o hudi bo- y lezni sv. očeta. Zdravje papeža se jo H shujšalo od sobote sem in se nahaja v J laki nevarnosti, da so zdravniki izgubili H vsako upanje. Obhajali so sv. Očeta slo- I vesno v nedeljo zvečer ob 6. uri in pol, I sv. poslednje olje pa so mu podelili v j ponedeljek zvečer. Po vseh rimskih cerkvah molijo za sv. očeta, ki je obolel za vnetjem pljuč. Sv. oče je že ob nastopu sedanje velike vročine tožil o veliki slabosti. Ker je zdravnik Lapponi menil, da j bi bila umestna izprememba zraka, je na- J svetoval sprehode v vrtovih. To pa ni I nič pomagalo in v petek po sprejemu 1 ogrskih romarjev se je opazila še večja H slabost. Tudi dihanje je postalo napor- n neje in pojavilo se je vnetje lovih pljuč. | j
V	ponedeljek se je zdravstveno! stanje sv. očeta nekoliko zboljšalo. Zdrav- K nik Mazzoni pa pravi, da je zboljšanje l le navidezno in da mu bo sledil popoln I propad moči.
Sv. oče je v ponedeljek z veliko | odločnostjo in iskrenimi očmi, tako da I mu nihče ni upal ugovarjati, zahteval, da I ga preneso k pisalni mizi, Dejal je: „Jaz n sem še živ, pustite me torej mirno de- I lati do konca življenja, ki ga bom vesel I sprejel11.
V ponedeljek po noči pit ho jo zdravstveni položaj poslabšal. Včerajšnja poročila poročajo, da pnpe/. umira. Zdravniki ho čudijo in si no morejo znanst-vono raztolmačiti, da so stoliko časa vzdrži. Moči minevajo, ni upanja, da bi ozdravel. Sv. očo kljub slabosti tako živahno doluje z umom, njegov duli jo popolnoma bister.
Starosta kardinalskega kolegija so je naselil v Vatikanu. Obrednik za volitev novega papeža so je razdelil med kardinale pisan in ne tiskan. Sv. oče je naročil kardinalu-komorniku, naj pripravi vse potrebno za konklave in pokliče v Rim vse kardinale.
Iz vseh delov sveta prihaja v Vatikan nebroj brzojavk, v katerih bo po-prašuje po stanju papeževe bolezni.
Zadnja poročila naznanjajo, da se jo zdravstveno stanje sv. očeta zboljšalo vsled srečno izvedene operacije po zdravniku dr. Mazzoniju, ki je papežu zataknil v prsa tanko kristalno cev, po kateri jo izteklo 840 gramov tekočine. Stanje papeževo se vzdržuje dovolj zadovoljivo in so polagoma a postopno boljša funkcijo-niranjo dihanja in krvnega obtoka. Bog ohrani nam vrhovnoga poglavarja.
Verniki, molite za sv. očeta!
Imenovanja in premeščen,ja. — Naučni minister je premestil glavnega učitelja na tukajšnjem ženskem izobra-ževališču gosp. Viktorja Magnago na italijansko gimnazijo v Trentu. Za gimnazijske učitelje na hrvatski gimnaziji v Pazinu so imenovani suplentje, in sicer: gosp. Luka B r o l i h, Vladimir Nazor in Martin Zgrabi ič. Prvi služboval je do sedaj v Mariboru, drugi v Zadru in tretji v Pazinu.
Sklep šolskega leta učnih zavodov »Šolskega Doma**. — V nedeljo 12. t. m. ob 9. uri predpoludne se slovesno sklene šolsko leto moško obrtno-nadaljevalne šole. Ta dan dobodo učenci spričevala, odlični učenci pa se pri ti priliki obdarujejo. Po razdelitvi spričeval in daril odpre se v risarski dvorani razstava. Pri ti razstavi se bode lahko vsakdo prepričal, da so učenci tudi v tem letu lepo napredovali. Kogar veseli napredek naše mladine, pride naj si ogledat to razstavo in prepričal se bo o važnosti te Sole. — Ta dan odpre se tudi razstava jzdelkov ženske obrtne Sole, pripravljav-nice za ženska-izobraževališča in šest-razredne dekliške ljudske Sole. Tudi ta razstava obeta mnogo znamenitega in pomenljivega. Razstava bode odprta v nedeljo in v ponedeljek od 9.—12. predpoludne in od 3.—6. popoludne. — V ponedeljek dne 13. t. m. pa bode sklep ljudske šole, in bode sv. maša z zahvalno pesmijo v župni cerkvi na Travniku, pri kateri priliki bodo pele učenke višjih razredov. Po sv. maši dobodo učenci in učen!:e spričevala oziroma šolska sporočila.
Šolska veselica »Šolskega Doina“. — Kakor druga leta, priredi se tudi letos na dvorišču ,,Šoiskega Doma“ o priliki sklepa šolskega leta, šolska veselica. Veselica bode pri ugodnem vremenu v soboto ob 5. in pol uri pop., ponovi se pav nedeljo istotakoob 5. in pol uri popoludne. Vspored veselice bode obsegal igro, deklamacije in petje. Nastopile bodo pri veselici učenke višjih razredov. Nadejati se je obilne udeležbe.
Društvo „Alojzijevišče“ je imelo svoj redni občni zbor dne 6. t. m. Predsednik preč. g. Jan. Kokošar pozdravi navzoče društvenike ter otvori zborovanje, Poroča o vspehih društvenega zavoda, ki so bili letos v vsakem oziru povoljeni. Začetkom šolskega leta je bilo 50 gojencev, koncem leta pa 48. V 1. polletju je bilo sedem odličnjakov, pet jih je padlo. V 2. polletju je deset odličnjakov, trije so padli.
Blagajnik č. g. Fr. Setničar polaga letni račun.
Dohodki.
1. Prispevki gojencev .	5451	K	60	v
2. Darovi č. duhovščine	24'6	„	80	“
3. Darovi svet. dobrot.	1093	„	89	„
4. Podpora dež. zbora .	600	„	—	„
6. Darovi občin izastopov	280	„	24	„
6. Razni
7. Preostanek 1. leta
411
222
38 „ 65 „
skupaj 10.479 K 56 v Stroški.
1. Za hrano in kurjavo 7261 K 32 v
2. Za hišo in vrt
963 „ 99
3. Za inventar.............681	„	20	„
4. Plače................... 988	„	-	„
6. Davek,	obrs.,	pistojbina	366	„	15	„
6. Razni.................. .	269	„	89	„
skupaj	10530	K	55	v
Bilancft kažo primankljoj 50 K 99 v. Da bo zavod v prihodnjo boljšo shajal, je sklenil občni zbor, da naj odbor vočkrat potrka na srca in žopo dobrotnikov; ob onem pa izreka zahvalo za radodarnost in požrtvovalnosti vsoh dosedanjih dobrotnikov.
V ,,Alojzljevlšče“ se bo sprejelo letos kakih deset novih gojencev. Prošnjo za sprejem treba poslati odboru „Aloj-zijevišču“ vsaj do 20. avgusta. Prošnji treba priložiti: 1. krstni ‘list, 2. ubožni list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o cepljenju koz in 5. zapečateno priporočilno pismo domačega dušnega pastirja.
Prosilci morajo biti iz goriške nadškofije, biti lepoga vedenja, imeti sposobnost za učenje in nagnenjeza duhovski stan, biti sposobni vstopiti vsaj v III. razr. c. kr. vadnice ln bili stari vsaj devet let, pa tudi no smejo prekoračiti one starosti, ki bi zaradi vojaškega nabora otežila sprejem v malo semenišče.
Za „Alojzljevišče“ so darovali: Proč. Msgr, dr. Fr. Sedej 20 K, preč. g. Jan. Rojcc 20 K, preč. g. dr. And. Pavlica 20 K, N. N. 5 K.
Bog plati!
Za slovensko sirotlSče v Gorici oziroma za „Katol. društvo detoljubov11 so darovali: P. n. Monsignor Štefan Kafol 6 K, Nekdo 2 K, Leopold Lisjak 24 v, Martin Trušnovec 20 v, N. N. v čast presv. Trojici, ki vse ohranjuje in vlada 13 K, Ana Sutnar Ž K, Andrej Komel 40 v, Štefan Pavlin 1 K.
Praznik sv. Cirila in Metoda. — V nedeljo na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je bila ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija sv. maša, katero je daroval drž. in dež. poslanec dr. Gregorčič. Cerkev je bila polna pobožnega slovenskega ljudstva iz vseh stanov. Peli so slovensko prav lepo in ubrano pod vodstvom gosp. Bajta njegovi pevci.
Ustmeni zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji, ki so pričeli v torek, končali bo v Četrtek popoludne. Maturantov je bilo 21, in sicer 9 Slovencev, med temi jeden privatist, jeden Hrvat, 9 Italijanov in 2 Nemca. Izmed Slovencev je napravil zrelostni izpit z odliko H r o-b a t Radoslav iz Dobravelj. Z dobrim uspehom pa so napravili izpit Anton Grbec iz Kobdilja, Jožef Godnič iz Komna in Jožef Vodopivec iz Dorn-berga. Trije so padli iz jednega predmeta in ponavljajo izpit čez dva meseca. Dva sta pa padla za celo leto. Od Italijanov jih je napravil'' 6 zrelostni izpit z odliko, trije pa z dobrim vspehom. Od Nemcev je napravil jeden izpit z dobrim vspehom, dočim je drugi padel za celo leto. Hrvat Ivan Slokar napravil je izpit z odliko.
Ustmeni zrelostni izpiti na tukajšnji realki. — Na tukajšnji višji realki so se v sredo končali ustmeni zrelostni izpiti. Maturantov je bilo jednajst. Jeden je napravil izpit z odliko, osem pa z dobrim uspehom. Jeden je padel za celo leto, jeden pa so je odtegnil od izpita Z dobrim uspehom sla napravila izpit Slovenca Gustinčič Karol in 11 v a 1 a Anton.
Potrjen župan. — Cesar je potrdil iz volitev dr. Venutti-ja goriškim županom. Slovesno umeščenje se zvrši v soboto opoludne.
„Katoliško društvo slovenskih učiteljic** je imelo dne 1. julija občno zborovanje. Duhovni voditelj, preč. gosp. župnik J. Kokošar je govoril o počitnicah, razvijajoč misel, kako zamore izpremeniti vestna in vneta učiteljica težavno nalogo celega šolskega leta sebi v prijetnost. Društvenice so pele troglasno »Salve regina11 in „Spomladno pesen1*. Sklenilo se je, da se napravi prihodnje šolsko leto slovesno zborovanje v čast petdesetletnega proglašenja neomadeževanega spočetja prečiste device Marije.
M. H. W.
Kmečki shod. — Odbor „slov. podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Gorici11 je sklenil, da priredi dne 19. t. m. javen kmečki shod na slovenski kmetijski šoli. Govoril bode tudi g. Anton Štrekelj. Vabljeni so vsi kmetovalci iz Gorice in iz okolice.
Znoreli 20 letni mladenič je na Placuti metal kamenje za nekim častnikom in njegovo soprogo, katero je tudi lahko ranil. Mladeniča sta prijela dva vojaka, ter ga odvedla na polico, v bolnici ni bilo več prostora, obdržali bo ga na goriškem magistratu.
Birmancev je bilo: v Koharidu 276, v Kredu 61, v Borjani 52, v Bre-
ginju 79, v Logeh 56, v Sedlu 84, v Trnovem 24, v Livku 97, v Bovcu 202, v Cez-Soči 32, v Srpenici 130, v Soči 82, v Logu 90, v Trenti 37.
Posvečenje novomn* tiikov. Provzvišeni knez-nadškof podelil bodo letošnjim četrtololnikom dne 25. julija subdijakonat, 26 julija dijakonat in 2. avgusta presbilerat. Posvečenih bode 10 absolviranih bogoslovcev, 7 Slovencev in trije Italijani.
Topničarsko vojašnico bodo razširili. V ta namen se že vrše pogajanja z lastniki sosednih zemljišč.
Pekovska zadruga. — Peki v Gorici so si ustanovili svojo zadrugo. Predsednikom te zadrugo jo bil izvoljen g. Peter Tommasini, podpredsednikom g. Karol Drašček. V odbor pa so izvoljeni gg. Leon Gayer, Anton Pecile, Anton Furlani, Anton Leban in Andrej Fajt. Njihovim namestnikom pa gg. Ivan Bu-digna, Ivan Goriup, Jakop Bratuš, Ivan Cotič in Jožef Valentinčič. Pristopnina znaša 10 K, letnina pa, in sicer za prvo vrsto 16 K in za drugo pa 12 K.
lltouil je v nedeljo zvečer pri kopanju 12-letni Gvido de Marco laški delavec pri opekarni za goriškem pokopališčem, v enej ondotnih mlak.
Strela ubila je včeraj ob 6. uri zvečer Jožefa Vižina iz Kronberga, krčmarja bivšega Cerkvenika v trenutku, ko je prijel za na kostanju obešeno koso, da bi ž njo odšel domov. Nagle in ne-previdene smrti reši nas o Gospod!
Zabodel je z nožem v prepiru mizar Andrej Skabarot vdovca Janeza Poberaja iz Solkana v prsi in mu ranil pljuča. Poberaja so pripeljali v bolnišnico.
Pobegnil je od doma. — V soboto 27. junija je 12'/a-letni učenec Friderik Heren zapustil Gorico. Deček je močan, nosi beli slamnik s črnim trakom, temno plavo obleko, črne nogavice in ravno take čevlje, je brez dežnika in sredstev. Ako kdo kaj o njem ve, je uljudno naprošen naj sporoči roditeljem v Gorico Via Morelli št. 36, da ga poiščejo in najdejo.
Z čreiiye je padel v Grgarju 38 letni Anton Pavšič. Zlomila se je veja, in Pavšič si je zlomil levo ključnico. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Nagla smrt. — Dne 29. junija je bila pri podružni cerkvi sv. apost. Petra in Pavla v vikarjatu Gradno navadni shod s procesijo okoli cerkve; a med 4. evangelijem zgrudil se je v cerkvi mož Kristjančič Štef. ter ostal mrtev. — Njegove zadnje besede so bile: „Kako lepa je ta cerkvica**. Ta nagla smrt pretresla je navzoče. Naj mu izprosita milost sv. apostola P. in P.!
Javna dražba cestnih del. — Dne 5. avgusta opoludne se bodo oddala dela na javni dražbi za zgradbo ceste med Vrhovljem pri Kojskem in med Ko-bališčem. Oddal se bode namreč prvi del te ceste, ki meri 3032 m. To delo je cenjeno na 39.447 36 K. Pismene zapečatene ponudbe, kolekovane s kolekom od 1 K, in katerim mora biti priložena tudi varščina 2000 K, bodisi v gotovini ali pa tudi v javnih papirjih, ulože se lahko pri tukajšnjem glavarstvu do 4. avgusta t. I. in sicer do 10. ure predpoludne.
Iz Kanala se nam piše: V nedeljo dne 6. t. m. ob 2. popoludne je bila sklicana seja našega starešinstva. Mi nikakor ne nasprotujemo temu, da se oziraje na kmečke zastodpnike, sklicujejo občinske seje na nedeljo popoludne, da ae tako kmetom-starešinom prihrani delavni dan.
A sklicujejo naj se iste Sele po dokončani popoldanski službi božji, nikakor pa ne med vršenjem iste. Po našem skromnem mnenji, je tudi starešinstvo poklicano, drugim dajati lep zgled. Upamo torej, da se tudi to popravi.
Ednajsto stoletnico sv. Pavlina, palrijarha oglejskega, razširjevalca katoliške vero mod Slovenci, obhajali bodo slovosno v oglejski baziliki. 17., 18. in 19. julija bodo pontilikalno maše. Prod to tridnevnico bode sv. misijon, in med tridnevnico kakor tudi v naslednjem tednu morejo zadobiti popolni odpustek vsi, ki obiščejo oglejsko baziliko.
Občni zbor ,,Leonove družbe** bo zadnji četrtek t. j. 30. t. m. zjutraj ob 9*/g v dvorani „Katoliškega doma“ v Ljubljani. Spored: 1. Naznanila predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. 6. Znanstvena predavanja: a) Etiški temelj naredne ekonomija (predaval bo prof. dr. Jan. Ev. Krek); b) Najnovejša faza descendenčne teorije (predaval bo prof. Bogomil Remec;.
Odbor „Leonove družbe*1
Preširnova slavnost v Ljubljani se je vršila kar najsijajneje Udeležba je bila ogromna. Izdali so nad 7000 vstopnic. Ta večer je izginilo vse strankarstvo. „Kaj pa nam morejo, če smo edini'1 odmevalo seje opetovano iz velike množice. Narodnega veselja ni kalilo niti dejstvo, da so prepovedali častnikom in moštvu 27. pešpolka udeležiti se te popolnoma nepolitične slavnosti. Tudi baronu Heinu slavnost ni bila povseči. Pravijo da je uradništvu namignil naj se slavnosti ne udeleže, sam je pa odpetoval iz Ljubljane. Značilno je, da uradni list niti z besedo ne omenja te veličastne slovenske slavnosti, dočim je isti list za časa demonstracij Bilno hitel pošiljati neresnične poročila v svet. — Čistega dohodka bo baje 8—10.000 kron.
V Benetkah bo dne 19. t. m. vsakoletna velika cerkvena slovesnost v čast in Blavo Odrešeniku sveta. Letos se bode ta slavnost Se posebno slovesno obhajala. Toliko v naznanilo onim, ki so vpra-Sali radi te slovesnosti.
Bankovci za 10 gl. — Do 31. avgusta 1903 Se sprejemajo vsi uradi bankovce po 10 gld., pozneje do 1. septembra 1903 samo glavni zavodi avstro-ogerske banke. Po 1. septembru se zamenjajo ti bankovci samo s posebnim dovoljenjem generalnega sveta avstro-ogrske banke.
Razglednice z utlsujeno poštno znamko so glasom odredbe poštne uprave dovoljene.
Strašno dejanje zblaznelega. — V Podgradu v Istri je dne 4. t. m. zvečer ubil gospodarja Jožefa Stanič s polenom zblazneli Dekleva, samski fant, ki je priSel pravkar iz norišnice. Stanič je bil na mestu mrtev, in norec je že mrtvega Staniča grozovito pretepal. Stanič zapušča vdovo in šest nepreskrjblenih otrok.
Bolehavim na želodcu. — Opozarjamo na oglas lekarnarja K. Germana v Belovaru.
Knjižico „Z gorečo molitvijo vse dosežemo** prodaja uprava primorskega Lista11 v Gorici po 8 v. Priporočamo jo č. gg. katehetom in šolskim voditeljem, ker je primerna kot darilo pridnim učencem. —
Za kratek čas.
Preprjjazen. — Nek potovalec je prebival v hotelu, v katerem je bil silno slabo postrežen, pa zato moral toliko več plačati. Brez ugovora je poravnal račun, a poklical gostilničarja, ki se mu je strahoma bližal. Toda mesto očitanja objel je potovalec gostilničarja okoli vratu, ga poljubil in se preprijazno poslovil. Iz-nenadeni gostilničar je prevzet ginjenosti vprašal gosta, zakaj je tako prijazen 1 „Zdravstvujte, moj dragi," mu odgovori gost, „ne pozabite me, ker midva se ne vidiva nikdar več!“
Presrčno zahvalo izreka tem potom velečastiti duhovščini, cenjenemu učiteljstvu, osobito pa svojim sosedom za čast, ki so izkazali naši preljubljeni
fiiiiiii
ob času, ko smo jo spremili k večnemu počitku,
žalujoča rodbina StrekelJ.
V Gorjanskem, 7. julija 1903.
'//';
'■■ v sissč- -
•* e v4:\'x,
priporoča
s&m.
pajčolane nike, trakove, redpasnike, vse potreb-	V c.
šfilne za šivilje. Zaloga ^Sš»fe, na boljšega perila za
gospode in gospe. Zaloga	w
raznovrstnih trakov itd.
* V//^//////////////j sr//////) ji
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Ciorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Priporočil«.
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah
A. Mavrič, kroj. mojster.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro dt. 20
(na Btari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Corfu . . . Bari . . . Lucca . . .
Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 56
Nizza •
kr. 56 ,, 60 „ 70 80
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za ecrkv. svetilke.
|!j| Teodor Slabanja, K
srebra r,	^
^ v Gorici, ulica Moroli 12,
priporoča prirast, duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Nnjmieje kupovatišer liii niierškcKa In drobnega blitva ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše š vanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjico, rožni venci mašne knjižice.
Hia Ma za n letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
!! -P O Z O R !!
n ireliav
ilajc gotovo pomofi in puvnuVi i/.^uliljiMin /.d/.uvje
ur odino prava
Germanova zdravilna življenska esenca
katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje /. naj večjim 'is|ieli(iiii pri vseli že-lodfi lh boleznih, kakor: slaba preliava. pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, p'drlgovanje, K«bra, zlatenica, omotica, glavobol, krč ild. (ileriniini)va življeiiNku esenca pomadi proti jelrniiu in sle/nim boleznim, proti hemoroidom, čisli pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi
Germanova življonskaese'ca i .I^mja zaoslale vetrove in neznosne
ftliste, a s tem, da povrača iztfiiMjeni tek in vulju do jedi. donaja  ..... >	k
okrepljeoju telesa
Germanova življenska esenca je pomauala že več ljudem, kateri so jako veliko potrojili za razna zdravila brez uspeha, kateri se p onoči več nadejidi niso.
Germanova živ jonska esenca se pripravlja iz blagoilelu jočili, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetoena. nekoliko )>reukfiB,i okusa, tako da im lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in olroc.i. kateri drugih zdravil ne morejo jemati.
Cena steklnuici 1 K +0 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za nprenmico in odpravo 40 v več, in lo samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej.
Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslavljajo
K. Germana lekarna „pri črnem orlu
v Belovaru, Hrvatsko.
tt
atelije-u
Anton Jerkič,
v Gorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem Stila in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih ras-glednic, ki so priananc kot najlepše.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.
_ V znak pristnosti inm vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Lje-karna k ,,crnom orlu11 K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa li se ponudi druga, za katero )>i se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.
r
mm
‘»KTkt;
fH
pP
mM
žBeažBa
V
I
I
Protokol, tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
naznanja s tem častitim obrtnikom in trgovcem Soške, Baške in Idrijske doline, da je otvorila svojo veliko zalogo pristnega tropinoa, »vsa, koruzo, moke in vsakovrstnega kolo-nijaluega blaga, ter bo vse to razprodajala na debelo po iinjulžjih konkurenčnih cenah, ki ne presežejo nikdar Goriških tržnih cen na debelo. — Izvršuje vsako naročilo točno, ku-lantno in pri večjih na zahtevo tudi s prevažanjem blaga na dom priporoča se naklonjenosti svojih domačinov.
mm
iMU
m
6Wrh
PETER C0TIČ*1
čevljarski mojster	#
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. | priporoča svojo delavnico.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ~
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
jfaiton JFori,
klobučar in gostilničar v Semeniški l ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
za J3rda v (gorici
Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež druživa je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
wwwlWPww
N
ife
Im
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Hlasta cesta št. li i Malovi lili v pritličja
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ZVOllOV proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v ljubljani“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ttr ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!