If
'.«Т
r 008.СОЦ'
—M_ ___' **
ć#
(K
eusiio Dsuvcev TovMtie
LETNIK 32
ZAJEC ALFONZ C.XXXI. OTV. 64226 ZIRI
29
Proces lastninskega preoblikovanja napreduje
Prav sredi pisanja tega članka smo dobili iz Agencije za privatizacijo potrditev pričakovanj zadnjega meseca, da je vlada sprejela spremembo uredbe o metodologiji otvoritvene bilance. Z njo se razlika, ki nastane pri cenitvi podjetja in se ne ujema z vrednostjo, Ugotovljeno po metodologiji otvoritvene bilance, ne vnaša v bilanco stanja. Iz te razlike tudi ni potrebno plačati davka. O tem je pisal Franci Mlinar v našem Managerju januarja letos. Čeprav je bil izračun narejen brez možnosti pokrivanja te razlike brez odlivov denarja, smo lahko te spremembe veseli. Svoje podjetje bomo »odkupili« po ocenjeni vrednosti, ki je ni^a in kar je predvideval že prvi oddani program.
Zakig je prišlo do zastoja pri privatizaciji Alpine?
Program lastninskega pre-oblikovarya, s katerim bomo
zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci postali 60 % lastniki podjetja, smo oddali 12. oktobra lani med prvimi petdesetimi podjetji od 2600, kolikor je v Sloveniji podjetij z družbenim kapitalom. Po nekaterih nevsebinskih popravkih, ki jih je zahtevala Agenci-
še nekaj zadnjih rezultatov naših tekmovalk
in tekmovalcev
Po doseženih uspehih na olimpijadi so lahko zadovo^ni. Z leve: Kaija Koren - 3. v slalomu, Alenka Dovžan - 3. v kombinaciji, Špela Pretnar - 11. v veleslalomu in Andrej Miklavc - 10. v slalomu.
Vsi tekmujejo z našimi čev^i. Spredig naš serviser Peter Jereb.
Katja Koren je bila v Asp-nu v superveleslalomu druga-
Ta tekmovalka je zelo uspešno nastopila na zaključku svetovnega pokala v Vailu v ZDA. V slalomu je bila druga, v superveleslalomu pa osma.
Za nameček je osvojila še državno prvenstvo v slalomu na Rogli.
Alenka Dovžan je bila v Vailu 14. v slalomu in veleslalomu in 11. v superveleslalomu.
Špela Pretnar je bila v veleslalomu 9.
Vse tri tekmovalke so se v generalni uvrstitivi svetovnega pokala uvrstile do 16. mesta.
Andreja Grašič je na tekmovanju v biatlonu na 7,5 km v Kanadi osvojila 12. mesto, Matjaž Poklukar pa je bil deseti.
ЛГНЊ. 1994
ja, je bil program do konca novembra pripravljen za potrditev, kar je bilo v načrtovanih rokih. Takrat se je prvič pojavila informacija, ki je zaustavila naš program, to pa je bila obdavčitev tako imenovanega badwilla ali dobrega imena. Kako to nastane sem opisal zgoraj; že takrat pa smo tako podjetja kot strokovnjaki opozarjali, daje ocenjena prednost, ki jo dobimo iz ocene bodočega poslovanja določenega podjetja, mnogo bližja pošteni tržni vrednosti kot pa s predpisano metodologijo prilagojena knjigovodska vrednost.
Da ne bi s to razliko preveč obremenili prihodnjega poslovanja, smo povečali ocenjeno vrednost. Ta odločitev in sprejem na delavskem svetu sta spet zahtevala določen čas, predvsem zato, ker dolgo nismo dobili navodil in poznali
(nadaljevanje na 2. str.)


Po jutru se dan pozna, pravi yudski pregovor.
Кдј nam torej prinaša to »jutro« v letu 1994?
Doma šibkejša prodaja, v tujini (pre)več naročil. Je to dobra napoved za poslovno leto, ki smo ga četrtino že preživeli? Po domače bi rekli, da še kar, posebno, če zanemarimo, da je iz leta v leto konkurenca bigša, da leta poslige običcgno z тадј stroški (Vzhod), boljšo kakovostjo in boU-šimi pogoji za poslovanje (Zahod - ob blažjih carinah in kakovostnejšo oskrbo).
V kvaliteti je naša edina šansa, radi pravimo. Brez dvoma to drži; da pa to dosežemo, prav gotovo ne bo dovolj delati kot smo navfueni. Ali le malo bo^še...
Kar spomnimo se, zakfU naredimo тадј; za-к{ц prihi^a do škartov; zak^ zamigamo roke? Pa tudi, zakaj imamo tako visoke stroške?!
Ko si bo odgovoril pošteno vsak sam, zlasti bodo morali odgovorni biti тадј improvizatoiji in boij prilagodljivi or-ganizatoiji dogovoijene vizije, bo do spremembe prišlo.
To pa bo težko, ker so kolesnice tako prekle-mano globoke in naše navade in razvade preveč ukoreninjene.
Zato na koncu ponav-Џат spet že tolikokrat ponovljeno. Pomislimo: »Kako bi delal, če bi bilo podjetje moje!«
N.P.

DOOOynRinmO (S
DOGOVORIH ШО fC
•ć
Proces lastninskega preoblikovanja napreduje
(nadaljevanje s 1. str.)
posledic uredbe. Sledile so spremembe programa zaradi prenosa nekaterih zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, za katere smo trdili, da niso kmetijska. Kako država skrbi zase pove primer zemljišča v Rovtah, za katerega smo že plačali spremembo namembnosti in dobili lokacijsko dovoljenje, pa smo ga vseeno morali odstopiti Skladu.
Ko je bilo to urejeno, smo dobili na Agenciji ted^ še zaupno informacijo, da se pripravlja sprememba uredbe, ki sem jo opisal na začetku. Takoj po objavi v Uradnem listu, bomo oddali, upam da še zadnjič popravljen program. Zd^j vam že lahko zagotovim, da bo do takrat, ko boste brali ta ses-
tavek, naš program lastninjenja že potrjen.
Naslednje aktivnosti bodo;
-	pripraviti in sprejeti na DS akt o lastninskem preoblikovanju z značilnostmi statuta in osnutek pravil notranjega odkupa - do konec aprila (samo informacija: Zakon o gospodarskih družbah in 597 členov);
-	objava programa v Uradnem listu RS in javni poziv vsem upravičencem v »Delu« in na oglasnih deskah; to bo objavljeno v začetku maja;
-	zbiranje certifikatov v maju;
-	proporcionalni izračun delnic na udeleženca interne razdelitve in notranjega odkupa -začetek junija.
O točnih rokih vas bomo seveda sproti obveščali.
Tudi druga dva načina uporabe lastninskih certifikatov sta sed^j že aktualna. Za kombinacijo lastninskih načinov z javno prodajo se je že odločilo pet podjetij, od tega je eno zbiranje certifikatov že zaključeno. Za ta način se praviloma odločajo dobra, poznana podjetja, dobra stran tega načina vlaganja pa je tudi to, da bodo delnice teh podjetij morale v treh mesecih kotirati na borzi. To pomeni, da bo mogoče priti tudi do denarja in je tako naložba zanimiva.
Za zbirat\je certifikatov v pooblaščenih investicijskih skladih je doslej poslalo vloge sedem družb, objavilo pa jih je, da to želijo že kar 22. Od teh bodo nekatere imele po tri
sklade, da se boste lahko odločili med varnejšo naložbo, ki ima manjši donos, in bolj rizičnimi. Tudi po sestavi so zelo različne; ustanovitelji teh družb so od bank, zavarovalnic, borzno-posredniških hiš in kmetijskih zadrug, do sindikatov in verskih časopisov. Prve bodo začele sprejemati certifikate v začetku тцја.
Med 112 podjetji, ki že imajo potrjene programe lastninskega preoblikovanja bomo torej kmalu tudi mi.
V začetku nasledbi^ega meseca boste imeli na voljo že vse tri načine uporabe certiHkatov. Želim vam dobro odločitev, pri kateri bo potrebno imeti tudi malo sreče.
Zoran KOPAČ
Novosti na modnem programu
s poslovodsko konferenco, ki se je zaključila v Кгацј8к1 Gori, se končujejo glavne aktivnosti pri izdelavi kolekcije ženske modne obutve jesen-zima 1994-95. Do sredine aprila bomo zbrali naročila z domačega in tihega trga, delna naročila pa so že v proizvodnji, tako, da je že vsa tehnološka dokumentacija v delu.
Pomembne linije, ki po-udaiji^o letnico jesen-zima 1994-95, so zlasti linije kopit, peta in podplatov. Ozka kopita na prstih bodo zamenjala kopita, ki so na prstih štirioglato rezana (kare), ali široko zaokrožena (ni^bolj poudaijeno okroglino imf^jo »buleiji«). Pete so široke štirioglate ali okrogle, včasih tudi zvončaste oblike. Podplati
so debelejši, »plato« izvedbe vseh vrst, zlasti so debelejši gumi podplati, ki jih srečamo pri športni in elegantni obutvi.
B v A I p I N A
Na zahodnih trgih uspešno uveljavljamo blagovno znamko SIMONA, ki pokriva elegantnejšo obutev, izdelano iz naravnih materialov. Za sezono jesen-zima 1994-95 smo pripravili novo blagovno znamko ATARY GROUP, ki pokriva boli športno obutev, mod-nejšo, za mligSe generac^e, ki pa so lahko mladi samo po prepričanju.
Pri pripravi enotne Alpi-na kolekcije, ki jo prodajamo na domačem, zahodnem in vzhodnem trgu, imamo ni^jveč težav z različnimi zahtevami tržišč. Okus in zahtevnost potrošnika je že drugačna na nemškem kot na francoskem trgu. Ko pa ponudimo enak model še domačim kupcem in Vzhodu, so zahteve spet drugačne. Kljub temu se skušamo držati naše usmeritve o enotni kolekciji, kar pomeni, da moramo vztrajati pri izdelavi obutve, ki ne odstopa od normativov kvalitete. Pomeni, da tudi s pomočjo reklame to dopovemo tržišču in potrošnikom, da nas bodo razumeli in prav zato iskali našo obutev.
Jana ERZNOŽNIK
Vsi so bili veseli novega tovornjaka; nekdo pa je hotel pokazati svojo kulturo in odnos do tovarniške lastnine	_h
mi

nam
Organizacija:
Ne ukrepajmo prvi hip, toda ukrepajmo zanesljivo - preden pozabimo.
Organizacija:
Priložnost je treba zaznati, jo opredeliti in izrabiti - četudi gre za malenkosti.
Kadri:
Dobri medsebojni odnosi so pogoj za uspešno delo; konflikte naj razrešujejo predvsem argumenti -in ne čustva.
KadH:
Ko se boste »postavili v vlogo« sodelavca, boste lažje razrešili skupni problem.
Denar:
Še malo pa bomo postali solastniki; kaj bi morali spremeniti vsak pri svojem delu, da bi imeli večji dobiček?
Denar:
Za zaslužek je treba tvegati ravno prav. Za pravo odločitev je treba imeti znanje, pogum, modrost, delavnost - in posluh za posel.
Uredništvo
DOGOVnRjnfflO fC -
DOGOYORIll ШО fC


Za mladimi nastopajo še mlajši
Ћпа Kavčič je stara osem-n^8t let; srednješolka, članica Olimpije iz Ljubljane, iz Gameljn, njen oče je Žirovec Niko Kavčič.
Dekle smuča že od četrtega leta; doslej je smučala s S an Marcovimi čevlji; sedaj se je odločila za Alpino.
Ze kot pionirka je bila 5. na pokalu Topolino (neuradno sve-
/liamiiK'r'91
tovno prvenstvo). Postala je državna prvakinja v veleslalomu in se redno uvrščala med tri najboljše v svoji kategoriji.
V mladinski konkurenci je bila prav tako državna prvakinja v veleslalomu in tretja v slalomu in superveleslalomu.
Potem se je poškodovala in eno leto pavzirala. Letos se je na državnem prvenstvu spet uvrstila na tretje mesto v slalomu in celo popravila točke, ki jih je osvojila pred poškodbo. Njena želja je, da se uvrsti v A reprezentanco.
Stojan РићаЏ je v našem trenerskem timu шцћоЦ zaslužen za uspeh naših deklet v hitrih disciplinah
Marko Rataj ima sedemnajst let in je prav tako član mariborskega Branika - trenira deset let. Letos je postal državni mladinski prvak v veleslalomu, pred dvema letoma je državno prvenstvo v svoji kategoriji osvojil tudi v veleslalomu in superveleslalomu. Poleg omenjenih rezultatov je za njim še več vidnih uspehov tako doma kot v mednarodni konkurenci.
V prihodnje želi tekmovati zlasti v superveleslalomu, veleslalomu in smuku.
Naše čevlje je danes obul prvič in prvi vtis je ugoden; sedaj pa jih bo preizkusil še pri smučanju.
iwoMtiM г, mt ■ iLOviNUA
№1 I U< I Ml - 441 fM MMUM. 141
Petnajstletna Dalja Lorbar
smuča že 9 let; letos je že tekmovala z Alpininimi čevlji, sicer je članica Branika iz Maribora. Rada nastopa v vseh smučarskih disciplinah, najraje pa v smuku in superveleslalomu.
Medtem ko se počasi prebija proti vrhu v državnem merilu, je očitno z našimi čevlji zadovoljna, saj se ji zdijo funkcionalni in hkrati tudi dovolj udobni.
Igor Popenko je nekdanji tekmovalec, sedaj pa je profesionalni trener Branika.
»Lahko povem, da sem bil med prvimi, ki sem nastopal z Alpininimi čevlji, takrat z imenom Heier-ling. Tedanji čevlji so bili dosti mehkejši, sedaj pa je napredovala tako tehnika smučanja, kakor tudi oprema. Mislim, da se Alpina dobro prilagaja potrebam, saj mnogi tekmovalci prestopajo z druge vrste obutve na vašo. Tudi naši Branikovi tekmovalci, od cicibanov do vrhunskih tekmovalcev, radi nosijo vaše čevlje. To je seveda povezano tudi z dobrim servisom.«
_N.P.
Aktualni intervju
Tomaž Globočnik, nesojeni olimpijec
Reprezentant v smučarskih tekih Tomaž Globočnik iz Tržiča, letošnji državni prvak v teku na 50 km, že sedem let tekmuje z Alpininimi čevlji, zato je razgovor z njim zanimiv.
Delo-živUenje:
Kako ocenjujete naše čevlje, 8 katerimi že leta nastopate?
Tomaž Globočnik:
Moram reči, da sem zadovoljen in mislim, da so Alpinini tekaški čevlji, poleg Salomonovih, najboljši na svetu. Ob tem mi je všeč tudi drugo, kar je s tem povezano, vključno s servisom.
Delo-življenje:
Kako komentirate dejstvo, da je olimpijski komite sklenil, da ne greste na letošnjo olimpiado?
Tomaž Globočnik:
Moram reči, da sem bil razočaran in nekaj časa nisem imel pravega motiva za tekmovanje.
V svetovnem pokalu sem do olimpijade na treh tekmah dosegel solidne rezultate in najmanjši zaostanek za zmagovalci, v zadnjih letih, le pet do šest minut. Treniral sem skupno z biatlonci pod vodstvom ruskega trenerja Volodje Koroljkeviča in to mi je pomagalo, da sem naredil velik korak naprej: to in pa zagotovila nekaterih odgovornih, da bom kot
najuspešnejši tekač nastopil na olimp^skih igrah, mi je dalo nadaljnjo spodbudo, tako da sem uspešno nastopal tudi v srednjeevropskem Alpskem pokalu, saj sem bil na tekmi v Nemčiji enajsti, kar bi bilo v svetovnem pokalu blizu 25. mesta. Ko sem po televiziji izvedel o odločitvi olimpijskega komiteja, sem bil zato še bolj razočaran.
Delo-življenje:
Zmagali ste na letošnjem državnem prvenstvu na Rogli v teku na 50 km.
Tomaž Globočnik:
Da, to je rezultat že omenjene vadbe in dokaz, da sem se izkopal iz krize motivacije po olimpijadi. če ocenjujem sezono, sem kar zadovoljen.
Sedaj bomo imeli do maja meseca še aktivni počitek z lažjo vadbo. Upam, da bodo na smučarski zvezi kaj izboljšali delo in s tem tudi pogoje za nas tekmovalce.
Delo življenje:
Želimo vam veliko uspeha pri vaši vadbi in tekmovanju.
N.P.
KAKO UfTYORJAfflO

V Rovtah 1000 parov
Hi
Iz obrata Rovte

Majda Pek vodi delo v Rovtah
»Trenutno izdelujemo štiri artikle ženske modne obutve za Rockport program in še пекцј obutve za domače tržišče,« pravi vodja obrata Mtgda Pek.
»Dnevno izdelamo blizu 1000 parov zgornjih delov, kar je veliko odvisno tudi od ustrezne priprave proizvodnje in oskrbe. Povečini je to dobro organizirano, včasih pa kakšna stvar ni dokončno pripravljena, zmanjka kakšna zaponka, trak in podobno. Take stvari motijo proizvodnjo, saj tu ne moremo več reševati stvari, ki bi morale biti pripravljene prej. Posebno se take pomanjkljivosti pojavljajo pri novih artiklih. Težave so ponavadi večje tudi takrat, ko izdelujemo vzorce. Vse to vpliva na produktivnost in tudi kvaliteto.
Omenila bi tudi, da smo pred kratkim dobili nekaj novih strojev: zlasti smo veseli novega stroja za zagibaixje in štirih kantirk. Stroj za šivanje steznega šiva pri Rockport obutvi je že precej dotrajan in je vprašanje, če bo zdržal...
Ponovno bi opozorila na to, da je delavnica v drugem nadstropju prem^hna in da moramo zato del proizvodnje organizirati v pritli-Qu.
To bi bilo nek^ ocen in novosti iz naše neposredne proizvodnje, še vedno pa so težave s transportom; ker dvigalo ne pelje do vrha stavbe, hrano v kuhijo nosijo kar po stopnicah. Pa o tem smo že tolikokrat govorili...«
N. P.
Grosistična prodiga organizira naročanje obutve iz kolekcije jesen-zima po večjih središčih (Maribor, Celje, Novo mesto, Nova Gorica) in v Žireh (na sliki)
Veseli so novih strojev - potrebovali bi jih še nektg
4
Naš servis sta obiskali dve mariborski smučarski nadi: Dalja Lorbar in Marko Ratig - s treneijem Igoijem Popenkom (levo)
KAKO umflRMfflO
K


Za obvladovanje mnogih zahtevnih del je potrebno več let
»še vedno izdelujemo gonxje dele za moško obutev za Colorado program,« je povedala mojstrica Magda Dolinar.
»Dobro pa je, da delamo hkrati le po en artikel, prav tako je za storilnost in kakovost ugodno, da delamo zelo podobne artikle. Tako izdelujemo dnevno od 400-500 parov zgornjih delov, kar je neWiko nad planiranimi količinami. Tudi z dobavami nasekanih zgornjih delov ni težav, tako da proizvodnja kar dobro poteka. Težje pa je ted^, ko se menjava proizvodi\ja ali če izdeluje-
Mojstrica v Šen<joštu Magda Dolinar
V obratu v Šentjoštu
Mladi se še zanimajo za delo v Šentjoštu
mo vzorce; takrat nas kar malo skrbi, saj moramo spreminjati tudi delovne naloge posameznih delavcev.
Kar zadeva strojno opremo, nimamo večjih težav; imamo пекдј novih strojev, letošnje leto pričakujemo nadaljnje posodabljanje, zlasti »težjih« strojev.
Kar zadeva perspektivo obrata, je čutiti, da se v okoliških krajih še zanimajo za delo v našem obratu, tako, da upamo na nadaljnji razvoj tudi v tem pogledu,« je še povedala Magda Dolinar.
»V zadnjem času so se razmere v našem obratu umirile,« se je strinjal vodja obrata Peter Mlinar.
»Malo zato, ker smo prenehali z izdelavo vzorcev, prav tako je manj bolniških izostankov, delamo pa podobno obutev. Vse to ugodno vpliva na našo proizvodnjo.
Kar zadeva stroje pa je tako, da se je treba včasih kar več ur posvetiti okvaram, da lahko proizvodnja nemoteno teče.«
N.P.
lillflinmnuT'.) I
Špela Pretnar, Urška Hrovat in dr. Janez Rojiek v servisnem zabojniku
Stjepan Novoselac je bil ponovno izvoren za predsednika skupščine Alpine-Cro
Katja Koren, na olimpiadi tre^a v slalomu
I RAZGOVOR zrn UREDfllKOYO fflIZO
ar
Razgovor za urednikovo mizo na temo:
POSLOVANJE S HRVAŠKO
V razgovoru so sodelovali: Janko REJC, vo^ja proizvodnje, Aleš DOLENC, vo4ja MPM in Anica Govekar, vo4ja nabave za modni program. Razgovor je vodil Nejko Podobnik.
Delo življenje:
Ali lahko opišete delo s HrvaŠko, ki ga spremljate, z vašega zornega kota? Kje pri-higa do težav? Kako ocenjujete to sodelovanje? Kakšni so vaši predlogi?
Aleš DOLEC:
Kar zadeva poslovanje MPM s Hrvaško, naj omenim predvsem izvoz obutve na Hrvaško. Izvoz obutve poteka preko MPM, s tem da direktor Bojan Končan dogovori osnovne zadeve špediterja in dokumente posreduje v izvozno službo, kjer tudi prijavljajo posel centralni banki. Pri tem moram reči, da kakšnih večjih težav ni. Izvoz obutve tudi ni tako komplicirana zadeva, da je ne bi mogli izvesti in poteka kolikor toliko normalno. Drugega izvoza na Hrvaško ni; tako mislim, da MPM to uspešno vodi, delo poteka preko Alpine Cro. Edini problem je v tem, kako urediti dokumentacijo, ki pa se ne nanaša toliko na izvoz obutve, temveč na druge fakture, ki jih izstavljamo Alpini Cro (usluge, najemnine). Tu nas čaka nekaj dela, da jih bomo pravilno vnesli v računalnike.
To področje ni toliko problematično in se ne povezuje z nabavo in izvozom. Seveda pa je nekaj časa trajalo, da smo vse to izpeljali.
Alpina je zadolžena za slovensko stran, Alpina Cro pa za Hrvaško; slejkoprei bomo morali zaradi enotnejšega dela in tudi zaradi zahtev Hrvaške, preiti tudi na spremljanje kooperacije preko Alpine Cro, tako da bo vsebina poslov dogovorjena v Alpini ali skupaj z Alpino Cro, dokumentacijske zadeve in plačila pa bodo morala iti preko Alpine Cro, slejkoprej se bodo tu pojavile še težave okrog hrvaške zakonodaje. Alpina Cro ima zastopnika na Hrvaškem, ki naj bi skrbel za to, da bi vse potekalo po uradnih poteh.
V začetku se bodo pojavljale težave, ker ljudje v Alpini Cro za to še niso usposobljeni in jih bo treba določene stvari naučiti, da bodo to obvladali. Naslednji cilj je, da postane Alpina Cro naš pravi distributer za prodajo obutve na Hrvaškem. Obutve ne bomo prodajali samo v naših prodajalnah, ampak se dogovarjamo tu že tudi za grosistično prodajo. Računamo, da bi s tem začeli konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Prej
moramo dokončno sanirati tudi finančne razmere Alpine Cro, ki se že izboljšujejo.
Trenutno Alpina Cro prodna našo obutev v svojih prodajalnah. Ne prodamo je toliko kot smo jo npr. prodali na Hrvaško včasih, kajti to je sedaj druga država, vsa naša obutev je obremenjena s carino. Prav tako vemo, da standard na Hrvaškem ni najboljši. Toda še vedno prodamo okrog 60.000 parov obutve letno, to je približno 2 milijona mark, bistveno več kot uspemo prodati npr. na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Pot do kupca je pač tu že zgrajena, vedeti pa
moramo, da tako kot je bilo, ne bo več.
Hrvaški zakon je tak, (in istočasno tudi slovenski), da delavcem, ki so bili zaposleni v slovenskih firmah še v času stare Jugoslavije, ne omogoča nobenih pravic. Pri lastninjenju so ti delavci dobili certifikate. Praktično je lastnina na Hrvaškem Alpinina, razen ene prodajalne, kjer je lastnik Alpina Cro.
Z delavci se zato poskušamo dogovoriti o njihovem večjem deležu, minimalni delež v firmi pa že imajo.
Interes Alpine je, da bi bil delež zaposlenih večji (vendar ne večinski), ker bo potem tudi njihova zavezanost do Alpine večja.
Naš interes je, da se na Hrvaškem dobro prodaja, da je obrat obutve čim boljši. Poleg tega naj bi bila Alpina Cro zastopnik naših poslov na Hrvaškem, zato moramo še naprej vztrajati pri večinskem deležu, da nadziramo in spremljamo njeno poslovanje.
Ustvarjati nameravamo tudi toliko dobička, da se bo ta mreža lahko razvijala.
Ves denar, ki se zasluži s prodajo obutve, gre sedaj za poravnavo obveznosti do kooperantov in drugih obveznosti.
Tako v Slovenijo ne pride nič denarja; dogaja se, da kupimo celo več materiala kot uspemo prodati obutve.
Plačila tečejo in ker pa je to meddržavno poslovanje, bi morali počasi urediti tudi dokumentacijo, ki sedaj poteka preko drugih firm.
Anica GOVEKAR:
Vsak izvozno uvozni posel je potrebno zaključiti, ne glede na to, 8 katero državo ga izvajamo. Vsako stvar je treba plačati oz. prejeti plačilo in imeti je potrebno dokument, da je to urejeno. Hrvaško še vedno nekako smatramo kot naš domači trg, vendar pa bo to slejkoprej treba dosledno urediti, po naših in hrvaških predpisih. Hrvaški interes je prodaja v konvertibili, raje dobijo tolarje ali marke, če pa dobijo hrvaške dinarje, jim to manj pomeni zaradi inflacije.
Zakonodaja nas sili v to, da uredimo stvari tako kot to zahtevigo zunanjetrgovinski predpisi.
Vsa dokumentacija in odprema iz skladišč je potekala nekako bolj po domače. Urediti bo potrebno, da bo dokumentacija ustrezala vrsti in količini tovora, ker so sicer na carinskih prehodih zapleti in zastoji.
To velja za vse posle, tako obutev kot materiale. Kooperanti so za to usposobljeni, imajo svoje uvoz-no-izvozne službe, ki delajo na teh stvareh, če pa bo to delala Alpina Cro, bo potrebno te ljudi usposobiti zlasti za posle začasnega uvoza in izvoza blaga, ki so bolj
komplicirani od navadnih uvozno-izvoznih poslov.
Ker so to posli začasnega izvoza, mi pošiljamo material v izdelavo, vračajo pa se polizdelki ali končni izdelki, to so t. i. dodelavni ali »Ion posli«.
Janko RMC:
Sodelovanje s Hrvaško teče že približno 15 let. V teh novih državah pa so sedaj zadeve malce spremenjene; tu so nove meje, carine... Tu se vse bolj kaže tudi stroškovni dejavnik, tega dosedaj ni bilo.
Večina kooperacij je še vedno šivanje zgornjih delov, 3.000 parov na dan ali več. Poleg tega nam hrvaški kooperanti izdelujejo tudi nekaj končnih izdelkov. (VIO Va-raždin).
Pri zgornjih delih se pojavlja še drug problem, saj je ponekod na hrvaškem povpraševanje po zgornjih delih izredno veliko. Treba je vedeti, da na trgu ni več izdelkov Bosne in Srbije in je zato povpraševanje še toliko večje. Tudi Madžarska in Češka se že izključujeta, predvsem zaradi cene.
Kar zadeva samo delo na Hrvaškem, kakšnih večjih težav ni. Kontrolo kvalitete opravljajo tehnologi sami, saj nimamo posebne službe za to. Kakšnih večjih težav glede kvalitete tudi ni.
Tudi oddaljenost sama po sebi še ni toliko problematična, bolj je problematičen carinski režim; pri tem imamo več težav. Prevoz je organiziran dvakrat tedensko v to smer in skrbimo, da so deli obutve vedno pravočasno zagotovljeni.
Tega reda se moramo držati, ne moremo čez mejo tako kot včasih. Posamezne težave pa sproti pre-moščamo.
Naj povem tudi, da nam 1200 parov dnevno izdelqjo tudi slovenski kooperanti, zato težav z zgornjimi deli nimamo in dobro pokrivamo potrebe proizvodnje na obeh linijah. Mislim, da se je situacija v primerjavi s preteklima dvema letoma bistveno izboljšala.
S stališča proizvodnje, je čisto vseeno kdo izdelige sestavne dele za obutev, če pa je strategija, da Alpina Cro ureja na Hrvaškem, je prav, da prevzame tudi te posle.
Anica GOVEKAR:
Pri nas je zbrana vsa dokumentacija proizvodno prodajne sfere, izvozna, uvozna, nakup gornjih delov, strojev, ki jih začasno izvažamo, kopita, sekala, ko jih rabijo v proizvodnji, nam jih morajo vrniti. Vse to mora biti odobreno s strani carine. Potrebno je veliko formalnosti, ki so povezane kar z znatnimi stroški. Še vedno pa se dogaja, da se določene stvari »šverca«; naši ljudje nekako ne razumejo, da je tu meja, s tem
Poslovanje s Hrvaško
RAZCOYOR ZA UREDAIKOYO fflIZO

pa vsakokrat tvegamo, da šofeiga ob kontroli zavrne naša aH hrvaška mejna carinska služba, kar lahko povzroči zastoj tako pri kooperantu in kasneje tudi pri nas. Mi imamo s strani carine odobreno tedensko carinjenje blaga, kar pomeni, da mi prijavimo spisek materialov, ki se izvažajo in uvažajo, ta spisek imamo na carini in vse te materiale lahko uvažamo in izvažamo brez vsakokratnega carinskega pregleda blaga. Vsi reprodukcijski materiali so na tedenskem carinjenju, ne velja pa to za stroje, torej mora ob vsakokratnem izvozu strojev kamion na carinjenje v Ljubljano, to pa zahteva podaljšanje postopka za vsaj en dan.
Aleš DOLENC
Kar zadeva prodajo, mislim, da je treba gledati, da se čim več in čimbolje proda. Najbolj kritični trenutki so na Hrvaškem sedaj mimo in hrvaško firmo Alpina Cro smatram kot našega zastopnika za prodajo na tem področju. Koliko bomo to izkoristili je naša stvar, naša težnja je, da vsaj toliko kot prodamo, pri njih tudi kupimo. Tako bomo imeli najmanj težav s plačevanjem.
Naš cili je da Alpina Cro ostane naš edini posrednik na Hrvaškem, zato bomo skušali vse^ posle čim bolj koncentrirati pri tej naši firmi.
Kar zadeva Slovenijo in цјепо sodelovanje s Hrvaško, bo potrebno slejkoprej spoznati, da je vmes meja in se zavedati, daje potrebno za izvoz na Hrvaško urediti vse potrebno; tako kot za izvoz v neko drugo državo.
Naša želja je čim več prodati, vendar bo trajalo še nekaj let, da bodo razmere take kot so bile pred vojno. Plače na Hrvaškem ne dopuščajo, da bi ljudje veliko kupovali. Naš čevelj je dražji predvsem zaradi carine, obremenjen je s popolnoma enako carino kot je italijanski. Ko prodajamo v Nemčiji, se soočamo z isto konkurenco, kot ko prodajamo na Hrvaškem. Ko se bo politično in gospodarsko stanje izboljšalo, se bo konkurenca še zaostrovala. Prizadevati si bomo morali, da bomo proizvigali in prodajali čimbolj enotno kolekcijo. Le tako si lahko zagotovimo uspeh.
Janko REJC:
če razmišljamo o sodelovanju vnaprej, je prva Atvar, da ugotovimo potrebe po teh vrstah uslug. Tudi v prihodnosti ne bomo zmogli vsega proizvesti sami, zato je pomembno, da te stike s kooperanti obdržimo. Ne vidim možnosti, da bi lahko vse to naredili v Sloveniji, zato bomo še naprej sodelovali s Hrvaško.
Posli poteki^o že vrsto let in jwkšnih bistvenih sprememb tu ne bo. Selekcija dobaviteljev in kooperantov bo ostala taka kot je. Poiskušali smo tudi že, da so naše j^vlje za hrvaški trg v celoti izde-lali na Hrvaškem. Mi v bistvu prodamo le model.
Možna je tudi izdelava s hrvaškimi materiali (npr. Kožara Varaždin dobavi usnje) in tako posel teče brez vsake carine. Taka obutev je potem tudi cenejša.
Takih oblik sodelovanja se bomo posluževali še naprej. Vedeti moramo, da je Hrvaška še vedno na pol v vojni. Nima možnosti, da bi z lastnim razvojem izdelovali nek produkt, predvsem ne zaradi finančnih sredstev. Tudi uvažati ne morejo veliko, zato sprejemajo Ion posle, ko jim mi dobavimo material, oni pa nam izdelajo sestavne dele obutve ali pa cele čevlje.
Hrvatski proizvajalci imqjo sicer svoj program, vendar glede na njihove kapacitete je to malenkost. Zaenkrat bomo ostali pri takem načinu poslovanja kot doslej.
Anica GOVEKAR:
Situaciji se moramo prilagajati, mi imamo na hrvaškem kooperacijo in če jim damo nek material v izdelavo, vemo, da bomo plačali carino od usluge za izdelavo izdelkov, ki jih bomo uvozili nazaj. Stopnja carine od zgornjih delov je 18 %, od usluge plačamo 9 %, t. j. polovica od osnove.
Lahko pa tudi dokončno izvozimo material in potem na podlagi carinske oprostitve za izdelke, ki se vgrade v izvozne artikle, uvozimo zgornje dele. Ali pa damo material v predelavo in plačamo polovično carino od usluge hrvaškega kooperanta.
Isti primer je pri izdelavi čevljev, ki jih dela VIO Varaždin. Tu izdelajo cel čevelj in mi jih potem uvozimo, plačamo pa polovično stopnjo carine, od njihove usluge, ker nAm je Gospodarska zbornica Slovenije odobrila, da plačamo samo 50 % carinske stopnje, ki je sicer za čevlje 22 %.
Aleš DOLENC:
Alpina Cro naj bi bila posrednik, ki bo delal za nas. Pravimo, pustimo vse tiste iracionalne elemente, ki so nas vezali na Hrvaško; pozabimo da smo bili kd*U v skupni državi, glejmo zgoU na posel, predvsem pa pustimo politiko ob strani. Zato moramo gledati te posle skozi številke, ugotoviti ali se nam splača ali ne.
če posli ne bi bili za nas ugodni, jih prav gotovo ne bi vodili, ampak bi možnosti iskali drugje.
60.000 parov letno izvozimo na Hrvaško, pa mnogim to nič ne pomeni. Če bi bila to Madžarska, bi to imeli za velik uspeh.
Anica GOVEKAR: Raznovrstne težave se pojavljajo tu tako s stališča nabave kot izvoza. Treba je ustvariti notrai^o disciplino. Dostikrat ugotovimo, da se napake delajo tudi pri nas in da niso vsega krivi hrvaški kooperanti.
Treba bo ustvariti neko disciplino tudi na finančnem področju, kar tudi povzroča težave. Ce gre za plačilo v tujino, se to vse normalno izvaja, kakor hitro pa gre za Hrvaško, pa se vedno nekje zatika, tako kot doma.
Problem se pojavlja tudi s tem tedenskim carinjenjem ko npr. UCD dobimo šele po 14 dneh.
finančna služba nima podlage za plačilo. Zato smo že predlagali, da bi prešli nazaj na dnevno carinjenje, če tega ne bomo mogli rešiti oz. se je nujno dogovoriti za daljše roke plačila - enako kot imamo dogovoijeno za plačila nabav materialov na slovenskem trgu, t. j. vsaj 30 dni in ne le 8 oz. 15 dni. Kar zadeva nabavo materialov, se nam roki dobave vse bolj skrajšujejo, kajti problem se pojavi, ko mora kooperant pričeti z delom, pa nimamo še ustreznega materiala. Zato bi ga morali nabaviti vsaj nekaj dni prej, da ga lahko še prepeljemo. Drugače je to pri nas, ko je dovolj zgodaj, če ga dobimo tisti večer pred pričetkom izdelave. Na Hrvaškem tako sedaj bistveno manj kupujemo kot smo nekoč. Samo usnje kupujemo, drugega pa praktično nič.
ZAKLJUČEK:
Na koncu lahko ugotovimo, da je z ustanovitvijo dveh držav položaj popolnoma drugačen, na kar marsikdo pozabi - potem pa so težave. To velja tako za prenos (prevoz) vzorcev, materiala pa tudi različnih papiijev, ki so za meddržavno sodelovalne пцјп!.
Drugo, kar velja omeniti, je perspektiva, ki jo ima naša firma Alpina Cro pri povezovalcu vseh poslov, ki jih imamo s Hrvaško... in tretje: motivacija zaposlenih in solastnikov na Hrvaškem je tudi za nas pomembna, s^ gre predvsem za to, da dosežemo poslovni uspeh. Tudi tu bo treba še ksg ukreniti.
Več za promocijo
Na olimpijskih igrah je Alpina dosegla zelo lep uspeh. Pet medalj v dveh smučarskih panogah, z dokaj m^hnim številom tekmovalcev z našimi čev\)L Lahko rečem, da je bila promocija uspešna.
Po drugi strani sem opazil, da so bile nekatere druge firme pri svoji promociji bo^ agresivne. Čeprav na javnih mestih ni bila dovoljena reklama, so znali zelo opozoriti nase in poskrbeti za svoje goste. Tudi Alpina se tega zaveda, zato smo se v Slovenski hiši predstavili z n^-novejšimi proizvodi A2, 602, 612, 622, Neogaiter. Kolikor mogoče dobro smo sodelovali s tekmovalci, treneiji, funkci-onaiji, novinaiji...
Mislim tudi, da bi kazalo obdržati zveze, ki smo jih vzpostavili tako s tigimi reprezentancami, poslovnimi krogi in olimpijskim komitejem Slovenije.
Naši Uudje se bodo morali tudi v prihodnje pojavljati v avtomobilih z našimi oznakami, oblačilih in opremi z našo Hrmo. Če nas nihče ne opazi, nas ni - to pa zmai\)šuje težo in ceno na svetovnem trgu.
Tekmovalni uspehi naših tekmovalcev in tekmovalk so seveda prav tako naša uveljavitev v svetu.
Zato bomo morali uspehe tekmovalcev tudi vnovčiti.
Lojze OBLAK
KAKO UfTYflRinfflO
Direktor Bojan Starman je poslovodje seznanil z rezultati S plenarne razprave na poslovodski konferenci in načrti podjetja
Tudi obutev je del lepote
»Bitka za preživetje je končana, eed^j imamo vižje citje,« je začel s svojo oceno poslovanja direktor Bojan Starman.
»Kljub temu, da smo izgubili 75% nekdanjega trga, nismo zmanjševali proizvodnje. Nekaj časa smo sprejemali Ion posle, hkrati pa smo se priprav^ali na nov koncept dela, tako kot pri Športni kolekciji; izdelava enovite kolekcije. In drugič: ustvariti razmeroma stabilno distribucijo za prodajo obutve v svetu. Tu smo že dosegli napredek, tako v Nemčiji kot v Franciji, saj se povečuje obseg naročil. Tako smo že pretežni del Ion poslov zamenjali za našo blagovno znamko.
Sedaj si v tovarni prizadevamo, da bi pri nekaterih programih naši partnerji sodelovali že pri pripravi kolekcye, ki bi bila povsem razvita v Alpini in bi bila sprejemljiva za čimveč trgov po vsem svetu. Kar
zadeva športno kolekcijo, smo se opredelili za planinsko obutev, obutev za alpsko smučanje in smučarski tek.
Vemo, da se je naš športni program pred leti drastično zmanjšal. Sedfg že počasi dvigujemo količine pri vseh omenjenih programih. Količine po programih so sedfy: 200.000 parov smučarskih čevljev, 400.000 parov tekaških in 100.000 parov planinskih. Pri tem pa velja omeniti, da tudi v n^težjih časih nismo zmanjševali tržnega deleža. Ponovno se odpira tržišče tudi na Vzhodu.
Če še enkrat povzamem: naše zmogljivosti so povsem zasedene, tako da bomo morali del obutve dati v delo drugim proizvajalcem. Že v teh mesecih - 150.000 parov in jeseni spet 150.000 parov. (Tu gre za našo obutev pod imenom Simona).
Tako ob koncu leta računamo
še ocena vodje MPM
»Večji del konference pa je bil патецјеп naroča-цји za jesen-zimo. Kolekcijo, kije bila predstavljena, so povečini ocenili kot dobro, pri čemer so posebej poudarili željo, da bi taka obutev (glede na materiale in kakovost), prišla pravočasno tudi v prodigalne.
Del naročil, zlasti za panceije, so poslovodje letos naročali drugače kot diiiga leta, sig je zaradi »zelenih« zim priSlo do povečai^ja zalog. Naročanje je bilo zato omejeno s podatki o zalogah, pri čemer smo koristili podatke, ki smo jih dobili s pomočjo računalnika, posebno kar zadeva sortiment blaga, ki je v zalogah.
Ikčunamo, da bomo s tem obrzdali zaloge na eni strani, na drugi strani pa izboljšali ponudbo tovrstne obutve,« je še menil Aleš Dolenc.
N.P.
Naš čeveU je med nqjbo%jši-mi
tudi na veQi izkupiček, kar nam bo omogočilo, da se bomo tudi v pogledu zadolženosti še bolj osamosvojili.
Ob tem si prizadevamo za boljšo kvaliteto poslovanja in zmanjševanje stroškov. Ob takem poslovanju nam je uspelo ustvariti minimalni dobiček, medtem ko imqjo ostale največje slovenske tovarne obutvene industrije velike izgube, nekatere manjše pa sploh ne morejo več poslovati.
Sedaj nas ne skrbi več prihodnost in obstoj; ustvarjamo si pozicije za dolgoročno perspektivo.
Če smo se opredelili za tržno gospodarstvo, bomo uspevali, če bo kupec zadovoljen.
Zato pa investiramo v razvojne dejavnosti, racionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov. Denar leži na tleh, le pobrati ga
1
v kolekciji bo veliko ивцјепе obutve, ki jo kupci radi кирцјејо
YHZnO K
DA vemo

iT
k<idrov/H(^\ movke
Ksg so povedali poslovodje?
Ob koncu meseca marca ugotavljamo, da se je v tem mesecu zaposlovanje zopet nekoliko povečalo, saj smo nanovo zaposlili kar 13 delavcev, v tem času pa sta z delom prenehala 2 delavca.
Za delo v neposredni proizvodnji sta se v oddelkih v Žireh zaposlila Primož Povšič in Marjan Albreht; v obratu Šentjošt sta z delom pričela Mojca Dolenec in Dominik Malovrh; v obratu Rovte sta se zaposlili Olga Ušeničnik-Kogovšek in Silva Rupnik; v obratu na Colu so delo nastopile naslednje delavke: Tatjana Likar, Majda Mermo-Ija, Magda Mikuš, Anica Peljhan, Ksenija Hladnik in Tatjana Žejn.
V mesecu marcu sta z delom prenehala Tadej Bašelj iz lahke montaže v Žireh in Mojca Plevčak iz prodajalne Trbovlje.
Irma DOLENEC
Milka Režek, Koper:
Prodajalno sem kot poslovodkin-ja prevzela pred približno enim letom. Kar пекдј težav je bilo v začetku, saj nismo bili še utečena ekipa. Kadrovske težave so seveda vplivale tudi na delo in naše rezultate.
Sicer pa moram reči, da ima Alpina dobro ponudbo kakovostne obutve. V Kopru se sicer pozna konkurenca italijanske obutve, vendar se sedaj kupci že vračajo, ker spoznavajo, da imamo kakovostno obutev.
OB VSTOPU NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT
ielimo sodelavki Nadi Zajec iz obrata Col mnogo sreče, zdravja in razumevanja v zakonu.
moramo znati,« je še povedal direktor Bojan Starman.
Aleš Dolenc, vo4ja MPM je med drugim povedal:
»V Sloveniji smo lani prodali 375.000 parov obutve ali 3% več kot prejšnje leto; toda to je še vedno manj kot smo načrtovali.
Veliko konkurenco predstavljajo novi trgovci, (ki so se pojavili v zadnjem času), ki uvažajo blago v velikih količinah in po nizkih cenah.
To je na drugi strani za nas izziv za še hitrejše prilagajanje. Če smo na eni strani z obsegom prodaje zadovoljni, pa le ne moremo biti z zalogami. Zato smo imeli veliko akcij z znižanjem cen obutve, hkrati pa analiziramo vzroke za razmere na področju zalog.
Ena glavnih nalog bo tudi skrb za pravi sortiment; to pomeni, da bi imeli čim ustreznejšo ponudbo. K temu bo pripomogla tudK z računalniki podprta evidenca.
Tudi z dobavami v prodajalne nismo bili zadovoljni. Skratka, zmanjšai^je zalog bo ena naših prvih nalog letos.
Kar zadeva investicije, le te letos ne bodo veQe, potem ko smo z računalniki opremili vse slovenske prodajalne. Pomembneje, da sedaj računalnike izkoristimo tudi za kvalitetnejše poslovanje in ne le za opremljanje zalog.
Treba bo poskrbeti za delno prenovitev v prodajalnah, poenotenje napisov, boljšo osvetlitev prostorov in izložb.
Na konferenci načrtujemo realno naročanje z dosortiranjem blaga, kije že v zalogah. Torej, da naročite tisto, kar res potrebujete.
Letošnjo prodfyo bomo bolj kot doslej spremljali z reklamami. Pri tem moramo izkoristiti tudi velike uspehe, ki so jih z našimi čevlji letos dosegli smučaiji. Pri tem bom zlasti poskušali uveljaviti Alpinino blagovno znamko, tudi z dodatnimi izdelki, v začetku v športnih prodajalnah.
Kar zadeva Hrvaško, se je prodaja v zadnjem času popravila in že dosega hitrejši obrat kot v Sloveniji.
K temu je pripomogla tudi delna stabilizacija razmer, zlasti na monetarnem področju.
Zaloge so se znižale in na koncu je bil tudi rezultat pozitiven.
V	letu, ki nas čaka, bomo torej morali kolikor mogoče izkoristiti možnosti, ki jih imamo,« je še menil Aleš Dolenc.
V	nadaljevanju je sledila kratka razprava, predstavitev športne in modne kolekcije in zasedanje skupščine Alpina Cro.
Potem pa se je začelo naročanje...
Nejko Podobnik
Pomembno je tudi, da tudi mi sami poznamo obutev, da lahko svetujemo kupcem.
Kar zadeva moje želje za naprej, bi rada, da bi imeli še več kvalitetne usnjene obutve.
Alojz Bratkovič, Murska Sobota:
zlasti ženske obutve, mislim, da se ponavlja lanskoletna.
Tako kot je sedaj zastavljeno, je konferenca nepotrebna. Pogrešam pa nekatere vrste obutve.
Prav tako bi bilo dobro ponaro-čanje obutve, ki se dobro prodaja... ^i\ja Cenček, Кгадјвка Gora:
Zares, v Murski Soboti kar dobro prodajamo. K temu je pripomoglo na eni strani vreme, na drugi pa ustrezna kolekcija oz. ponudba.
Ta dober začetek leta obeta, da bomo tudi v nadaljevanju leta dosegli dobre rezultate. Mislim pa, da bo treba še več ustrezne reklame. Tržišče na našem področju je zanimivo, precej imamo stalnih strank.
Kar zadeva konferenco upam, da bom dobro naročil za prihodnjo sezono in da bo obutev res taka kot so vzorci in kakovostne izdelave.
Kar zadeva računalnike v prodajalnah, mislim, da je to velika pridobitev, ne samo za administrativno pomoč, temveč tudi za kvalitetno povezovanje s »centralo«, za boljše poslovanje.
Branko Mttller, Metlika:
Na našem podroQu se pri prodaji kriza kar precej pozna.
Pred leti smo imeli precej hrvaških kupcev, potem so se začeli vračati, sedaj pa jih spet ni. To je odvisno od razmer, ki vladajo.
Kar zadeva letošnjo kolekcijo.
Začetek leta pri naši prodaji ocenjujem kar dobro, čeprav obutev še ni taka kot bi rada.
Smo pa ravno v času, ko tu ni več tujcev (smučaijev) niti ne več ostalih gostov, ki prihajajo poleti. Mislim, da je naša ponudba dobra, moralo bi biti še več reklame.
Od konference pričakujem, da bo osnova za dobre prodajne uspehe. Predstavitev modelov je dobra in upam, da bo vse to pripomoglo k boljši prodaji.	n. p
Milanu Trčku v slovo
v začetku marca smo se posledi\jič poslovili od našega upokojenca Milana Trčka, rojenega leta 1934.
Milan Trček je v Alpini pričel delati po končani triletni industrijski čevljarski Soli in izpitu za kvalificiranega čevUaija septembra 1957. leta. Vseskozi je delal na kvalificiranih normiranih delih v montažnih oddelkih in bil zaradi slabega zdravja leta 1985 invalidsko upokojen.
Našega dolgoletnega delavca in upokojenca Alpine Milana Trčka, ki je odšel prezgodf^, bomo ohranili v dobrem in lepem spominu.
OD TU

Џ Џ Џ
Tfim
Ob tridesetletnici Moškega pevskega
zbora Alpina
Trideset let je od tedaj, ko je sredi brnenja atrcjev in trdega dela v borbi za vsakdanji kruh med preprostimi delavci v prikrojevalnici Alpine vzniknila id^a, tesno povezana s spoznanjem, da človek ne živi le od materialnih dobrin, kijih ustvarja za vsakdanje življenje; človek se mora tudi duhovno bogatiti. Tako je skupina delavcev Alpine ustanovila moški pevski zbor Alpine, ki deluje Se danes.
Želeli so ponovno oživiti £e nekdaj dokaj cvetočo pevsko dejavnost v našem kraju in z njo dati svqjim krajanom novo kulturno podobo, kije bila v tistem obdobju zelo skromna. Da bi bila ideja čimprej uresničena, so k sodelovanju pritegnili še nekty drugih pevcev, izven njihove oije sredine. Tako so kmalu zadonele prve pesmi. Odmev teh prvih akordov prijetno zveni Se danes v srcih tistih, ki so jih prvi zapeli.
Kako je zbor nastajal in se razvijal, je bilo že podrobno opisano v zborniku, kije izšel ob njegovi petnajsti obletnici. Omenimo пџј le,
da je bil prvi, ki je zbor vodil, pokojni Janez Oblak, ki pa je zaradi bolezni moral z delom kmalu prenehati. Vodstvo zbora je nato polnih dvajset let vodil Anton Jobst. Pod njegovim vodstvom je zbor dosegel viden napredek. To potrjujejo številni nastopi v domačem kraju pa tudi v občinskem in slovenskem merilu.
Antona Jobsta se danes spominjamo z veliko hvaležnostjo in občudovanjem. Osmo desetletje njegovega življenja je že teklo, ko je še vodil naš zbor. Uspešno delovanje zbora ni bila le zasluga njegovih izrednih
pedagoških kvalitet, ki sijih je pridobil v sloviti orglarski Soli Antona Foersterja in njegovega učitelja, skladatelja Stanka Premrla, k prizadevanju nas je podžigala njegova mladeniška energija, ki je kljub visoki starosti v njem še vedno prekipevala in nas spodbujala k resnemu delu.
Ob desetletnici delovanja zbora in ob osemdesetletnici Antona Jobsta, nam je le-ta svetoval, naj bi vodstvo zbora zaupali mlajšemu pevovodji. Takrat je umetniško vodstvo zbora prevzel Slobodan Poljaniek, ki je z novim repertoarjem in tudi z večjim številom novih pevcev, vnesel prijetno svežino. V času njegovega vodenja se zbor ponaša z vrsto uspelih na-
Za zahtevno delo se !2роро1цјцј^о tudi mojstri
stopov, zlasti na občinskih revijah, krajevnih proslavah in na samostojnih koncertih. Pesem pa smo ponesli tudi v zamejstvo, v okviru kulturnega sodelovanja škofjeloške občine z zamejskimi Slovenci na Goriškem.
Po enajstih letih skupnega dela, je zborovoc^a Slobodan Poljanšek menil, da je ustvaril solidno osnovo in da je čas, da zbor prevzame drug pevovodja, kar bi v zbor vneslo novo svežino, mlajšemu godbeniku pa bi bila dana možnost razvijati svoje veščine.
Vodstvo zbora je nato prevzel Anton Čaelei, ki ga je uspešno vodil vse do njegove petindvajset-letnice.
Velika delovna vnema mladega pevovodje je zboru ohranila potrebno vitalnost. Tudi repertoar smo v obdobju njegovega delovanja obogatili z novimi zanimivimi skladbami. Težava zbora v tem času je bila, da nam kljub prizadevanjem ni uspelo pridobiti novih pevcev.
Poleg rahlega zdravja Antona Čadeža, delno pa tudi prej omenjena težava z novimi pevci, je vplivalo, daje delo z zborom prevzel dotedanji korepetitor Andr^ Žakelj. Pod njegovim vodstvom zbor deluje še danes.
Zadnjih pet let, odkar vodi zbor Andrej Žakelj, se nam je posrečilo v zbor vključiti nekaj novih pevcev. Tudi v naš repertoar je vnesel več zanimivih skladb, ki na žirovskem odru še niso bile izvajane, in jih tudi drugi zbori bolj redko pojejo.
Na občinskih pevskih revijah so nas strokovnjaki kar ugodno ocenjevali, kar nam je leta 1992 omogočilo sodelovanje na regijski pevs-
ki reviji Gorenjske v Mengšu, kjer smo uspešno predstavljali občino škofja Loka.
Zbor je nastopil tudi ob desetletnici smrti Antona Jobsta v žirovski farni cerkvi, kjer je skupaj s cerkvenim mešanim pevskim zborom dostojno počastil spomin pokojnega glasbenika.
Ob tridesetletnici našega delovanja pa moramo ponovno ugotoviti, da je zbor potreben večje pomladitve, če želimo zagotoviti njegovo nepretrgano delovanje. Res je, da nas po eni strani upravičeno s ponosom navdaja dejstvo, da je obdobje našega delovanja od vseh zborov, kar jih je v našem kraju delovalo od začetka organiziranega petja, najdaljše. Po drugi strani pa nam mora biti prav to vzpodbuda, da se ta kulturna dejavnost razvija naprej, kar pa nam bo uspelo le, če bomo našli ustrezne oblike za motivacijo mladih fantov, ki bi se vključevali v naš zbor.
Ena od gpodbud nq/ hi bil jubil^ni koncert, ki ga bomo izvedli v soboto, 23. aprila ob 20.00 v dvorani DPD Svoboda v Žireh. Pričakujemo, da te bodo tega koncerta udeleiili številni iirovtki krajani, »цј te nam ob todelovanju dramskega igralca Joieta Logarja in Kamniškimi koledniki obeta tpet zanimiv kulturni dogodek.
Ob t^ priliki pa ponovno izražamo prisrčno zahvalo delavcem Alpine, ki t tvqjim pritpevkom omogočajo delovanje našega zbora, kar v pre-c^šnji meri vpliva na kulturni utrip našega kraja.
Anton ŽAKELJ
Lojalnost ali ravnanje v skladu г interesi firme je izredno pomembno za uspeh firme.
Mark. H. McCormack
Hierarhija omogoča učinkovanje po meri višjih, ne spodbuja pa najbolj ustvarjalnih sil.
dr. Veljko Rua
Vaja ne dela mojstra; dodati je treba še eno samo besedo: mojstrska vcya dela mojstra.
Haroey Мскау
Plani niso nič, planiranje je vse.
Dwight D. Einaenhowtr
Vpodjetju je pomembna kultura dela in kultura odnosov; to mora prevevati vse: na vrhu in v vseh ravnanjih zaposlenih. Tako oblikujemo marketinško kulturo.
Philip KotUr
Uredništvo


♦ # ♦



in тт

Premalo denaija za vse potrebe
Kot kaže, svet kngevne skupnosti Žiri v zadnjem času pesti med drugim tudi pomanjkanje denarja.
Posebno velika »luknja« se je pokazala pri pokrivanju računov za rekonstrukcijo obeh cest v Žirovski vrh, kjer je bilo prihodkov veliko manj (tudi kot so pričakovali) kot je bilo stroSkov.
Ob tem, ko bo treba nekako poravnati stare dolgove, je letos spet kar precej potreb. Dodatno k planu krajevne skupnosti nqj bi v letu 1994 začeli s prenovo in oživitvijo (revitalizacijo) starega dela Žirov in pričeli z deli pri Štalaijevi hiši; gre za odkup zemljišča in dotrcganega objekta. Postavili naj bi spomenik skladatelju Antonu Jobstu ob njegovi 100-letnici in vložili nekaj sredstev v obnovo cerkve Sv. Ane na Ledinici. Nujen je tudi nakup avtomobila za potrebe pokopališke dejavnosti.
Predsednik Sveta Anton Beovič je zato presodil, da bo nujno spremljati plane in mesečno trošenje sredstev.
Kot se je pokazalo na zadnji seji KS, se uresničujejo zamisli za gradnjo stanovanjsko poslovnega centra, kjer konzorcij poleg krajevne skupnosti vključuje še štiri Člane.
Svet je po daljši razpravi dal zeleno luč za pridobivanje ostale dokumentacije, ki je za gradnjo potrebna.
Tečejo priprave tudi na premestitev bencinske črpalke.
Knjižnica naj bi se preselila v prostore nekdanjega zdravstvenega doma.
Težave pa so z DD Partizan, kjer najemniku občina ne more izdati obratovalnega dovoljenja, ker le ta ne predloži zahtevanih dokumentov, zato je vse skupaj še »v zraku«.
Odlagališče v Osojnici je bilo sanirano in bo sposobno še naprej Opravljati svoje poslanstvo (Kaj pa bo z vsemi črnimi odlagališči po iirovski okolici? (op. ured.)
Na koncu še пек|џ besed o bodoči organiziranosti občin. Kaže, da so na Trebiji in na Sovodivju izrazili ie^jo, da bi se priključili Žirem, za kar so s *vojim sklepom na zboru pustili odprta vrata tudi žirovski občani.
Kako bo naprej. Se ne vemo, za tiste, ki jih zanima bodoča
vloga občin in način financiranja, pa le kratek povzetek iz gradiva, ki so ga občinski organi objavili v prilogi Glasa.
NALOGE OBČIN n^ bi bile približno naslednje:
-	sprejema razvojne plane občine in razne odloke,
-	sprejema prostorske plane,
-	predpišite lokalne davke,
-	ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
-	ureja lokalne ceste in druge javne, tudi rekreacijske površine,
-	ureja javni red in mir,
-	nadzoruje kr^gevne prireditve in določa kazni za prekrške,
-	vodi javna podjetja,
-	ureja pogoje upravljanja s premoženjem občine,
-	gradi lokalne ceste in komunalne objekte,
-	spodbuja gospodarski razvoj občine,
-	pospešuje kulturno, športno, društveno, vzgojnoizobraževalno dejavnost.
FINANCIRANJE (navajamo пекцј zakonskih virov):
-	davki od premoženja,
-	davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke od iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin in drugi davki po zakonu (te predpisuje občina),
-	OBČINI PRIPADA DEL DOHODNINE, KI BO, KOT KAŽE, GLAVNI VIR. V TEM POGLEDU SMO V ŽIREH ZARADI VELIKE ZAPOSLENOSTI NA BOLJŠEM.
-	Iz skupnih virov za dosedanje občine (zmanjšanih za sredstva, prenešena na državo) bo izračunana POVPREČNA VIŠINA PORABE NA PREBIVALCA. Ker bo veliko nalog, ki so jih sedaj opravljale večje občine, preneše-nih na državo, bodo ta sredstva manjša (približno 35% sedanjega obsega) in naj bi za letos znašala 9.718,00 SIT na prebivalca (ker bo del teh sredstev treba nameniti za izravnavo manj razvitim občinam, naj bi bil ta ZNESEK LETOS 8.750,00 SIT na prebivalca.
Nekaj je, je pa res bolj v megli, кдјпе. Očitno bo marsikaj odvisno tudi od naše pameti in rok, pa tudi sredstev. Svet krajevne skupnosti že sedaj razmišlja o možnem samoprispevku.
GALERIJA SVOBODE ŽIRI Vabimo Vas na prvo samostojno razstavo slik žirovskega zdravnika Dušana Sedeja.
SLIKE DUŠANA SEDEJA R.IBE IN KRAJINE
Razstava bo na ogled do 24. aprila,
ob sobotah in nedeljah,
od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Dom, ki so ga Žirovci z vsem srcem gradili že trikrat -sameva - pa ne po krivdi nekega lahkomiselneža...
Spet v Brekovice
v gostišču Sora v Brekovicah novi najemnik Iztok Skijanec падаЦцје tradic^o razstav likovnih del; tokrat si lahko ogledate dela Mirne Pavlovec in Staneta Žerka.
Sicer pa gostilničar ропцја zaenkrat enako širok izbor jedi (od bifteka do morskega psa) kot smo bili že vigeni. Pripravka pa ponudbo, ki bo vsak mesec še poudaijala določena jedila: npr. ribje jedi, pa sirov program ipd. - po sprejemljivih cenah.
Ko bo topleje, bodo tu tudi plesi.
Gostišče je odprto od četrtka do nedelje, s pričetkom
ob 12. uri (ob nede^ah ob 11.).
N.P.
Judo klub Alpina ponovno na pohodu
o žirovskih Judoistih ni veli-ko sliSati, morda zato, ker so tovrstna tekmovanja v Žireh re^a ali pa je v vrstah iirov-skih judoistov manj poleta ali uspehov?
Preden odgovorim na ta vprašanja, velja povedati, da seje z razpadom Jugoslavge spremenil sistem tekmovanj. V Žireh samih pa je prišlo do menjave generacij, ki jih sedaj povezujeva predsednik Tone Mlakar in trener Milan Jereb, s pomočnikoma Tomažem Mlakaijem in Robertom Pečeli-nom.
Sed^ trikrat tedensko vadijo v glavnem pionirji in dečki, ki tudi dokaj uspešno nastopajo.
Med pionirji do 32 kg je državni prvak za leto 1993 naš tekmovalec Milan Herega, v kategoriji 38 kg pa je enak naslov za leto 1993 osvojil Sašo Jereb, ki je bil decembra tudi drugi na Memorialu Na-gaoke. Ta tekmovalec je zmagal tudi na Pokalu Pohorskega bataljona. Poleg omenjenih dveh tek-
movalcev zlati uspešno nastopajo še Emil Padovec, David in Tadej Vegelj.
Starejši tekmovalci nastoptgo le občasno.
Sistem tekmovanja je sedaj tak, da se organizirajo turnirji (tudi z mednarodno udeležbo), kjer dosežke tudi ocenijo s točkami, ki se letno seštejejo tako za posameznike kot ekipe.
Novost je, da judoisti sedaj nastopajo tudi v okviru šolskih športnih društev; tudi tu osvojene točke se prištevfgo k ostalim točkam.
Razume se, da taka dejavnost tudi precej stane; deloma nas je doslej podpirala Alpina, deloma pa smo dejavnost krili iz občinskih sredstev. Kako bo naprej - ne vemo.
Zavedamo pa se, da bo treba v samih Žireh oživiti zanimanje za ta šport, zato pripravljamo v maju tekmovanje, na katerem bodo nastopili judoisti vseh kategorij iz zahodne Slovenije.
Milan Jereb
IE ПА| KMI
Кцј пцј rečemo na koncu?
Očitno je na tem zboru šlo za prvo fazo razmišljai\ja in prvo stopnjo odločitve.
V vsakem primeru bomo morali v Žireh poiskati »kompas«, ki nam bi omogočil
Za lastno občino
Na zboru volilcev v dvorani Svobode v Žireh se je zbralo blizu sto udeležencev.
Ob edini točki dnevnega reda, določitvi referendumskega območja za ustanovitev nove občine, se je razvila živahna razprava, zlasti potem, ko sta na zbor prišla predsednik občinske skupščine Peter Hawlina in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine VincencU Demšar.
Uvodoma je stališča sveta krajevne skupnosti in osebna mnenja sporočil predsednik sveta krajevne skupnosti Žiri Anton Beovič. Menil je, da so pristojnosti in sistem financiranja bodočih občin še zelo v megli in se bolj zavzel za to, da bi sedanje škofjeloško ozemlje ostalo skupaj.
Hkrati je poročal, da so se pogovarjali s predstavniki krajevnih skupnosti Poljanske doline, kjer so kot variante predlagali tudi možnost ustanovitve občine celotne Poljanske doline oz. zadnja možnost samostojno občino Žiri, s tem, da bi se Žirem pridružili tudi Sovodenj in Treb^a.
Župan Peter Hawlina je povedal, da v novi organizaciji majhnih občin ne vidi pravega smisla,
posebno Se v predelih, ki sami zase nim^o pravih pogojev za občino ali pa celo delijo naselja (Trata). Če bo prišlo do organizacije malih občin,
bo nujna tudi vmesna instanca,
ki naj bi bili upravni okrtgi, sicer lahko pride do prevelike centralizacije.
Predsednik izvršnega sveta Vincencij DemSar pa je bil na drugi strani mnenja, da imajo manjše občine svoj smisel. Pri tem je zlasti poudaril pomen mestne občine, ki naj bi lahko postala ŠkoQa Loka s primestjem in ob-mestjem.
V razpravi so prisotni ugotavljali, da se je sedanja občina že začela rušiti in da se tudi v Poljanski dolini Gorenja vas opredeljuje za samostojno občino. Tudi mnenja o smiselnosti občine so se vedno bolj nagibala v odločitev za samostojno občino. Med drugim je nekdo zatrdil, da je v Žireh veliko pogojev za lastno občino, četudi še niso znane ne pristojnosti in ne finančni viri.
Občina je po ozemlju majhna,
po družbenem proizvodu pa smo med najboljšimi v sedanji občini.
Tudi gospodarjenje v manjši občini bo blii^e ljudem, prav tako bodo la#e nadzorovali (ali tudi zbirali) sredstva za določene namene.
Ob koncu je zbor z večino glasov opredelil referendumsko območje,
ki bo obsegalo bodočo samostojno občino Žiri, s tem, da se bi lahko v tako občino vključili še kraji oz.
naselja v okolici, ki bi se za to odločili.
Predsedstvo zbora krajanov Žirov, ko smo se odločali o referendumskem območju; z leve: Rudolf Poljanšek, Anton Beovič, Peter Hawlina (župan občine), Edo Jurca in Ksenga Planinšek
Proti Logatcu smo sedig res povezani z asfaltom
Črna
pika
strategijo razvoja, ali preprosto rečeno, sploh hočemo doseči v našem krtgu na vseh področjih.
Na primer - če želimo v prihodnje kaj zaslužiti na področju turizma, bi morali razmišljati o tem, kakšne cestne in druge povezave s svetom imamo, kakšne so naše naravne, organizacijske in kadrovske prednosti in slabosti. Katere dejavnosti lahko k temu kaj pripomorejo (gospodarske panoge z izdelki, lov, ribolov, gostinstvo, rekreativni objekti, planinstvo, nastanitvene zmogljivosti itd.). Ob promociji pa-kaj nam lahko pomaga, če imamo v Žireh zanimive izdelke ali pa čipke, slike itd...
In tako na vsakem od področij našega življenja.
če že ne bo povsod delovala strokovna skupina (koordinacija), bo moral vsaj bodoči svet imeti ljudi, ki bodo sposobni spodbujati in koordinirati delo na posameznih področjih.
čisto zares: če želimo lepo živeti, bomo morali boUe načrtovati - pa ne ostati le pri besedah. To je navsezadnje пцјпо za vsak kraj, ne glede na to, v kakšni občini smo organizirani.	Nejko PODOBNIK

Kako bo delovala občina, če bodo med posameznimi kri^i take razpoke
je
»DELO-ZiVUENJE glasilo Alpine Žiri.
Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Fi-llpič, Helena I^včič, Slavko Kristan, Tatjana Pimat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik.
Naklada: 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič.
Tisk: Gorenjski tisk Kranj.