59. številka. ^ V Trstu, v soboto 25. julija 1891. Tečaj XVL „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako srede m loboto oh 1. uri popoludne „Edinost" stan«: '.a vse leto gi. 8.— ; iiven A vit. 9.— gl. za polu leta „ 3.— ; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ * 2.25 , Posamične itevilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Tretn po & nov.. v CJoriei in v AJdovičinl po « nov. Ns narocbe "brei priložene naročnine t« apravniitvo ne oslra. EDINOST Offlasi in Oinanlla *e rakune po 8 nov v petitu ; za naelove i debelimi Uricami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« it V fditnit J* mrt Nemška propaganda in Avstro-Ogerska. Posnemamo is let. it. 37. izbornega časnika ,11 diritto croato" nastopni članek: „Kakor se vidi razumevajo v inozemstvu mnogo jasnejše, nego v Avstriji sami, politiko avstrijsko-ogerske monarhije." »Narodi tega cesarstva, osobito pa Slovani, so tako zamešani v borbe za ohranitev vsaj jednega dela svojih narodnih in zgodovinskih pravic, da nimajo niti časa niti potrebne duševne prostosti, koja sta potrebna za spoznavanje pravega tira notranje politike." „V inozemstvu sledijo pa natančno temu tiru ter opazujejo njega nevarnost, ali nimajo pravega pojma, o smotru, na kojega merijo avstrijski državniki in o sredstvih, koje upoiabljajo." Tako se glasi v začetku nek dolg dopis z Dunaja v izvrstnem listu pariškem „France et Russie" — dopis, važen uprav radi tega, ker se v njem skušati objasniti temni točki gori omenjene politike. Pred vsem konstatuje dopis, da Av« atrija-Ogevska hodi ono politiško pot, kojo jej je nasvetoval pred dvajsetimi leti Biz-mark, da namreč prenese svoje sredotočje na Orijent. Zaista se Avstro-Ogerska pomika proti Orijentu. To dokazuje faktum, da je na Ogerskem namestila ognjišče svoje politike; to dokazuje vsa avslro-ogerska politika na Balkanu. S tom, da se pomika proti vshodu, namenijo A vsto-Ogerska doseči povsem poseben vspeh; čini se zaista, da bi hotela v ono dežele prenašati nemško naobraženost, kakor so se izjavili razni državniki. Na ta način obernjena je smer Avstro-Ogerske na vshod ; to pa ne v lastno korist, ampak, da tudi na to stran nadaljuje germanizutorično delo, zapričeto po pruski politiki. Nemčija ne hlini prijateljico Avstrijsko-Ogerski ter je podpira, kajti zadnja služi interesu prve; Nemčija hoče doseči p o- PODLISTEK. Pravljica o dvanajsterih vojaških begunih. (Slovenska narodna, z Gorenjskega.) Zapisal v Ljubljani Rok. D. Gorski. (Konec). Vzel je te stvari in šel dalje po svetu. Pride do neke grajšČine, v katero vstopi. Nasproti mu pride Btar mož, koji ga vpraša, Česa hoče. Poglavar mu odgovori, da bi rad kje kako službo dobil. Mož mu povć, da tukaj dobi službo, ako bi hotel 12 krav goniti na pašo. Poglavar vsprejme ponudbo. Stopil je v službo in gonil je krave na pašo, potem ko ga je starček poučil: „Na krave te morate močno paziti, sicer bo vaša škoda. 12 krav ženete na pašo, in vseh 12 jih morate nazaj prignati. Ako bi katero izgubili, morali bi za vsako izgubljeno kravo eno leto dalje služiti. Tam na pačniku je studenec, in v njem prebiva strahovit zmaj. Temu 8 močjo Avstro-Ogerske glavni svoj smoter: gcrmanizacij". Sredstvo, ki ga je iznašla Nemčija, da bode uspešnejši, mora imeti več oporišč. In ta so : 1. D u v a I i z e m , v kojem igrajo Madžari glavno ulogu ; 2. Poljaki, ki zagovarjajo duvali-zem ter imajo Blužiti kot orodje proti drugim Slovanom ; 3. Nemci, ločeni v „liberalce" in „nacijonalne", ki neposredno skrbe, da se pangermanizem širi na zapadu avstro-oger-ske monarhije ; koncem Italijani, katere Nemci rabijo kot sredstvo proti južnim Slovanom. Madžarom je naloga, ločevati Slovane obeh polovic monarhije. Oni udušujejo na tak način 22 milijonov Slovanov, tako, da se je zadnjim težko in mučno boriti proti Madžarom v T r a n s 1 i t a v ij i in zoper Nemce, kojim pomagajo Poljaki in Italijane v Cislitaviji. Madžari brez dvojbe ne germanizujejo direktno. Sedaj so zadovoljni s tem, da m a d ž a-rizu jejo narode. Ali ta fakt ne smemo smatrati kot protislovje germa-nizujočemu umoru skupne avstro-ogerske politike. V istini morali so uporabiti premetenost, da so Madžare prisilili, da jim služijo kot ponemčujoče Bredstvo. Zasuli so jim s tako spretnostjo oči s prahom, da si oslepljeni Madžari domiš-Ijujejo, da delajo v svojo korist in ne na korist germanizma. Zibljejo se v napačnih mislih, da si snujejo veliko madžarsko državo. Pospeševalci germanizacije jih spodbujajo, osrčujejo in podpirajo, oni pa delujejo zagrizeno v propad Slovanov. Uprav to pa žele germanizatorji, ki so z Madžari prav zadovoljni, kajti ti delujejo s takšno surovostjo, kakoršne niso dosegli niti Turki. Mati Germanija si zadovoljno mane roke videča, da je našla tako krotko orodje. Ko Madžari — tako mislijo germanizatorji — zadostno oslabe Slovane, pa premenimo stran, tedaj se začne boj proti istim Madžarom. V tem se, toliko v Cis- kolikor v ogibajto s kravami kolikor največ morete. Kakor hitro bi katera preblizo prišla, brž bi jo zmaj raztrgal in požrl. Pazite toraj dobro ! Vedite tudi to, da je to uklet grad, in dežela okolo je ukleta dežela. Rešil bi jo le tisti, kateri bi tistega zmaja ubil — pa ni ga srčnega moža, koji bi se to drznil". Poglavar žene krave na tisti pašnik. Izognil se je studencu z zmajem, kolikor jo največ mogel, da ne pride b kravami zmaju v pest. Toda krave so močno silile k studencu, ker je rasla tam lepa trava, — še nikoli popasena. Poglavar jih odvrača in odvrača, na zadnje se pa naveliča vednega letanja ter spusti vse krave proti studencu. Krave, videvše, da jim nihče ne brani, so v skok dirjale ter so kmalo pasle okolo studenca. Kakor bi trenil naglo plane iz studenca strahovita zver — zmaj. ter hoče krave raztrgati. Poglavar to videvši, dene naglo tisto levovo dlako v usta, in hitro so pridirjali od vseh vetrov levi do njega, katerim zapove, zmaja raztrgati. Kmalo je eto storjeno, ali iz mrtvega zmaja izlet Translitaviji, krepko dela v interesu pan-germanizma. V ta namen napele so se vse moči. da bo vtaknili Poljake, liki zagvozdo, mej Slovane. Da so je pridobili za ger-manizem, pustili so jim polno svobodo v Galiciji, kjer imajo absolutno prevlado v škodo 3 milijonov bratov Ruainov, ki so v deželi autohtonni. Tam se trudijo Poljaki, da izrujejo in uničijo ruski jezik in slovansko cerkev ter s tem pomagajo ger-manistiškim nameram. Na Dunaji si Poljaki domišljujo, da zastopajo najvažnejši del v osrednjem parlamentu. V istini pa niso drugo m-go orodje v službi geimani-zatoriške politike.JKrotko ti storč vse, kar se od njih zahteva; ubogljivo podpirajo vlado, bodisi da ta cika na konservativno ali liberalno stran, na stran Slovanov ali njih nasprotnikov. Poljaki slede vsemu temu menjavanju mišljenja ■ največjo nepremišljenostjo v bojazni, da zgube zaupanje vpljivnih faktorjev ter da se nenadoma podrć podlaga njih prevlade na Ga-liskem. In tako kompromitujejo se svojo revno krajevno sebičnostjo svojo prihodnost ter škodujo skupnemu slovenskemu prašanju v Avstriji, dočim bi lehko uspešnejše preskrbeli svoje koristi in pravice^ kakor tudi one bratskih narodov, ako bi sprejeli zdravo idejo slovenske vzajemnosti in če bi se bratski združili z druziuii Slovani v Cislitaviji. Pride pa doba, ko bodo žrtvovali t it d i Poljake prav tako kakor Madžare. V poplačilo, da so s tako natančnostjo in vne-tostjo dokončali svojo misijo, germanizem bode Btremil po tem, da jih vjatne v svoje zanjke. Za sedaj se jim pušča veselje, da trpinčijo gališke Ruse, ter da sodelujejo v to svrho, da avstrijski Slovani ne zadobe svojih pravic, zajamčenih jim po ustavi. Posredno pospešujejo Nemci germa-nizem z mnogoštevilnimi časopisi in z različnimi mnogobrojnimi šolskimi društvi, s pevskimi, kulturnimi i. dr. Nemci in onih par sto tisoč avstrijskih Lahov stojč združeni proti Slovenom. Lahi se ne zavedajo, da se jih prav spretno črn krokar. Na to dene pogin var orlovo pero v usta, in koj so mu orli v pomoč, katerim voli krokarja ugonobiti. Ko so orli krokarja trgali, spusti poslednji v smrtnem strahu jajce, katero je padlo v travo, da poglavar tega v istem hipu niti zapazil ni. Poglavar utakne slednjič tisto mravljinčje jajce v usta, in kakor bi trenil gomazil jo cel roj mravelj okoli njega. Mravlje se porazgube okoli po ledini in kmalo najdejo jajce. Da je pokažejo poglavarju, nakopičijo se po njem, in je bilo videti, kakor da je voliko mravljišče. Poglavar vzame jajce, je vtakne v žep ter žene vseh 12 krav domov. Ko se približa domaČemu gradu, v katerem je služboval, so ga že pričakovali prebivalci grajski in deželani z muziko ter ga pozdravljali prisrčno kot svojega rešitelja. Z vso častjo peljali so ga v grad. Kajti takrat, ko je on zmaja z levi uničil, bila je rešena vsa tista dežela prokletstva. Ponujali so mu zopet veliko denarja v plačilo, a ni hotel nič vzeli, ampnk podal se je na pot, proti tistemu mestu, kjer je ostavit lepo princezinjo in tovariše —■ po ikaterih se mu je vedno tožilo. za nos vodi ter da posredno služijo ger-manizatoriški stvari v korist. Da se Lahi premamijo, puščajo jim, da iirijo laščino v Trstu, v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji ; vse to pa z edinim 'namenom, da ee te dežele ne proglasijo za to, kar v istini eo — dešele povsem al\ pa po največjem delu slovanske. Mej tem se pa uprav v te dežele polagoma in tihoma odpira pot germanizmu : zdaj pa zdaj se v njih ustanovi kaka nemška šola. Da ne štejemo mnogih ljudskih šol — ki so se ustanovile ponajveč pod pretvezo, da se skrbi za vzgojo vojaških in uradniških otrok — spominjamo pa nemških gimnazij v Trstu, v Gorici in v Pulju, koji poslednji so je uprav Bedaj odprl. Kakor stvari kažejo, odpre se v kratkem tudi za Dalmacijo nepričakovan nemšk gimnazij. Vlada neče poslušati opravičeno zahtevo dalmatinskih Hrvatov, da se poslovenijo srednje šole v Zadru, kajti pričakuje ugodnega trenotka, da pokloni tej deželi malo zaželjeni dar ter nakrat po-nemči gimnazij v Zadru. Germanizem gleda na to, je-li so Lahi toliko močni, da kolikor toliko oslabe Slovane ob Adriji; ali ob svojem času pokaže tudi svojim latinskim zaveznikom poskuse germanizatoriške politike. Germanizem deluje polagoma, oprezno, skoraj tajno, ali s trdnim namenom in po že določenem načrtu. Germanizmu pomagajo zavedno ali nezavedno izven avstrijskih Nemcev — Madžari, Poljaki in Lahi. Dopisnik pariškemu časopisu, iz kojega amo posneli ta razmotrivanja, popol-nivši ja v nekaterih točkah — sklopa prvi del svojega spisa z opomnjo: „Iz vsega tfga je umevno, da avstrijsko-ogerski državniki, ne poznavajoči važnost narodnega uprašanja, delujejo v škodo monarhije. Ne Avstrija, ampak Germanija pobere sadove germanizacije Slovanov. Morda nikjer drugje niso državniki tako malo previdni in zaslepljeni kakor oni v Avstriji, osobito za letom 1867. Kaj je početi Slovanom zoper tako širno delovanje germanizma — delovanje Pride pred vrata mesta, ali tukaj je bilo šo vse zaprto in tiho. kakor takrat, ko je prvikrat a tovariši tja došel. Takoj jo dejal orlovo pero v usta, in priletili so orli, želeči mu pomagati* Povpraša jih, bi li no bilo mogoče dobiti poroti, da zleti v mesto. Želja se mu je takoj spolnila in v hipu se je spremenil v orla. Zletol je na okno tiste hiše, v koji je prebivala lepa, a ukleta princezinja, in kjer so tako ponesrečili njegovi tovariši. Ko prileti na okno in potrka s kljunom na šipo, spremeni so takoj zopet v človeka. Princezinja ga ugleda kmalo in se močno obveseli, da ga zopet vidi. Jela sta se pogovarjati. Mej pogovorom jo upraša poglavar še enkrat, da bi mu povedala, ali ne bi bilo mogoče rešiti jo. Ona mu na to odgovori, da v resnici ne ve, a da hoče o tem pri svojem gospodu po ovinkih poizvedovati. Poglavar se umakne, kajti približala Be je ura, ko prihaja hudič obiskovat lepo princezinjo. Princezinja jela je res poizvedovati, če bi jo kdo še mogel kedaj rešiti. Iiudič zakrohoče hudobno ter reče: „To ni mogoče, tebe ne reši nikdo. Za ki se vodi jako spretno in z nekako tajnostjo, da je malo kdo opazi ter je uprav zategadelj nevarno ? ! — Govor posl. dr. Ferjančiča ▼ državnem zboru dne 13. julija 1890. (Dalje.) Njeg. ekacelenca nam zagotovlja — in nimam vzroka, da bi na tem dvojil, — da se pri nameščevanju uradnikov ozir jemlje na sposobnost v jezikovnem pogledu ; toda na drugi strani je tudi gotovo, da se ljudstvo pritožuje, da imenovani uradniki ali celo ne morejo z ljudstvom občevati, ali pa je le Blabo razumejo. Tu si stoj iti nasproti dvojni zagotovili. To me je navelo do misli, ali da niso spričevala o sposobnosti v jezikovnem pogledu po vsem zanesljiva, ali pa, da se uradniki nočejo posluževati jezika, katerega poznanje so dokazali. (Klici na desni: Obojno je pravo!) Da se to poslednje dogaja, sem sam prepričan; visoke justične uprave dolž-nost pa je postaviti se po robu jednemu in drugemu ; kajti kaj nam ha«nejo urad* niki, ki so v jezikovnem pogledu najbolje kvalifikovani, ako pa se v svojem poklicu nočejo posluževati tega jezika, in ako ni nikogar, koji bi jih v to silil P (Pohvala na desni.) Dovolite mi, da z jednim slu« čajem ilustrujem, da je poznanje jezikov zares pomanjkljivo. Slučaj ta zadeva celo vrsto uradnikov c. kr. okrožnega sodišča Goriškega. V mojo ožjo domovino, dolino Vipavsko, prišla sta iz sosednje Primorske dva sleparja, jeden kot kupčevalec z volmi, drugi kot mešetar. Natvezala sta, da oddajata voli nekemu tržaškemu mesarju, da ste že kupila 6 par volov in da nameravata še dva para kupiti. Ker sta pa pri prejšnjih kupčijah izdala ves denar, doposiati hočeta denar takoj iz Trsta, ako se skleneti še ti kupni pogodbi. Kupila sta pri dveh posestnikih. Prvi je prodal par volov za 250 gld., drugi za 165 gld. — ker pa te številke igrajo posebno ulogo, prosim, da si jih gespodje zapomnijo — kupila sta torej voli za skupnih 415 gld. Mej tem so prodajalca opozorili, da sta kupca na slabem glasu ; prodajalca sta jela sumiti in bajd za kupcema, in res sta ju druzega dne do-tekla v njunem bivališču. Poslednja sta pa voli že prodala nekemu resničnemu kupčevalcu z volmi in sicer za svoto 306 gld., torej za 109 gld. cenejše, nego sta jih prejšnjega dne kupila. Ker seje pa proti njima odločno postopalo, izročila sta svoto, dobljeno od pravega kupčevalca, in oškodovana sta res prejela 276 gld. Tako se je dogodila stvar, in to je očitna sleparija. Dogodek prijavil se je državnemu pravdništvu v Gorici z julogo. tvojo rešitev bil bi pač en sam pomoček, a ker vem, da se to nikomur ne posreči, povem ti rad ta pomoček. Daleč od tod v drugi deželi, ki je tudi ukleta, je studenec. V tistem studencu prebiva zmaj, katerega nikdo ne more ubiti, kajti če bi kdo ubil zmaja, izletol bi iz njega črn krokar, kateri bi zopet zmaj postal; in če bi še kdo tistega krokarja ubil, spustil bi ta jajce na tla, iz katerega bi zopet zmaj postal. Kdor bi bil tako uren, da bi ubil zmaja in krokarja, in bi mogel tisto jajce pobrati, in če bi ž njim potem mene količkaj zadel v glavo, bi se moje telo takoj razpočilo in rešena bi bila ti, in cela dežela ukletja. Vse to pa je vsacemu nemogoče. in ti ostaneš vedno tukaj". To izgovorivši je hudič odšel, a kmalo priletel je poglavar v podobi orla na okno; ko je potrkal na šipo, bil je Človek kot prej. Sedaj mu pove princezinja vsa žalostna, kaj jej je hudič povedal, da namreč ni rešitve za njo. Poglavar pa to ćuvši, bo silno raz-radosti. Saj je imel tisto jajce že v žepu. kojo je jeden oškodovancev spisal t pravilni slovenščini. Dobila sta pa odgovor, da ni povoda za nadaljna poizvedovanja, kajti prejela sta 26 gol d. več, nego je znašala kupna cena. Prosim gospodje, rekel sem, da je jeden par stal 250 gold., A drugi 165 gld.f vrnilo se jima je pa 276 torej 26 gld. nad 250 gld. Oblasti so si torej vso stvar čisto krivo tolmačile. Oškodovana uložila sta subsidijarno zatožbo, ali tudi to je odklonila svčtniška zbornica okrožnega sodišča z istim utemeljenjem, da sta več dobila, nego je znašata kupna oena. S tem, da se je odklonila subsidijarna zatožba, ni je bilo več postavne poti za naša oškodovana. Ali ta dva še nista mirovala, ampak šla sta k nekemu Goriškemu pravniku, koji jima je sestavil neko italijansko prošnjo. (Čujte! na desni.) V tej italijanski spisani prošnji povedano je iz-rečno, da niti državni pravdnik, niti preiskovalni sodnik, niti okrožno sodišče niso razumel) slovenske prošnje. (Čujte! na desni), in trebalo je še-le italijanske objave, da se je v očigled tako jasni slepariji vršila postava. Sedaj še le bilo je sodišču jasno, da so ljudje oškodovani za 139 gld. (Čujte! na desni. Poslane« dr. Pacdk: To je škandal!) Poizvedovanja ho se dovršila v Ljubljani, kjer je pristojno sodišče onemu kraju, kjer se je dogodila sleparija; sleparja sta prišla pred porotnike, obsodili so ju iu kaznovali. To je vender slučaj, ki jasno kaže, da poznanje jezikov ni t&ko, kakoršno bi moralo biti in kakor se z mnogih strani trdi. To je slučaj, katerega je tem bolj obžalovati, ker se tiče javnega prava. Da nadalje ilustrujem, povem le na kratko, da se je pred še ne letom dni dogodil slučaj, pri katerem je bil prizadet tudi jeden član te visoke zbornice. Tu je šlo za njega oaobno prostost in prostost druzih oseb. Z indignacijo prepričal se je ta član te visoke zbornice, da so bile vse izjave prič in obtožencev spisane v jeziku, njemu neumljivem, to je v italijanščini. Omejim se na to, ker menim, da sem stvar zadostno pojasnil. Slovenski in hrvatski poslanici sešli so se prošle jeseni, da se posvetujejo ob tem uprašanji. Zaključili so, od vlade zahtevati, da se o sposobnosti uradnikov v jezikovnem pogledu s tem prepriča, da pri višjem deželnem sodišči, oziroma pri na-mestnifitvu redna komisija dotičnike izpraša. To se je nasvetovalo o priliki obravnave o ministerstvu za notranje stvari, in opozarjam Vas, da se je takrat Njeg. eksce- Brž ko pride hudič v drugič k princezinji, se poglavar predenj vstopi ter mu reče močnim glasom : .Sedaj, hudobnež, je tvoja ura dotekla ; s tega Bveta pojdeš k svojim peklenskim bratom !" Ko hudič to sliši, se močno zavzame, ter zakriči nad njim: „Kaj ti, revno člo-veče, si upaš meni groziti s poginom P Čakaj .... , in iztegnil je roko, hoteč poglavarja v prah zdrobiti, a zadnji je bil hitrejši, treščil mu je tisto jajce v glavo. Koj se je valjal hudobec na tleh in njegovo telo se je razpočilo. — — — — Ko se je to zgodilo, bila je rešena dežela, in ljudje so hodili zopet semtertje, kakor pred prokletjem. Vse ae je močno veselilo rešitve. Tudi vseh enajst postelj se je prikazalo, v katerih so še ležali, kakor tisto noč, sedaj rešeni tovariši poglavarjevi. Rešene so bile nato tudi enaj-stere princezinje in dvanajsta je bila ta, zaradi katere si je poglavar največ prizadel. Vse so si bile sestre med seboj. Potem so bile svatbe. Poglavar b'i je vzel to, s katero sta si že prej bila dobra; rešeni tovariši pa tudi vsak svojo. To je bilo petje, vriskanje in ples ! l^nca gosd. ministerski predsednik ob tem vprašanji kazal naklonjenega. Nadejam se, da se tudi gosp. justični minister ne bode tej stvari protivi!. Ne morem si kaj, da ne bi nekoliko besed spregovoril o notranjem poslovnem jeziku. Mislim, aa mi vsakdo prizna, da je notranji poslovni jezik povsem nedoločen pojem. To nam najjasneje dokazujejo nebrojne naredbe in ukazi, ki so že izšli ob jezikovnem uprašanji. Nikjer se ni niti poskušalo, definovati notranji uradni in poslovni jezik, nikjer mu niso postavili določenih mej. (Pos. dr. VaŠaty: Državni osnovni zakoni niso na tem krivi!) Bili so časi, ko so celo zapisnike o konečni obravnavi smatrali kot spise notranjega poslovanja; nekega višjega deželnega sodišča predsedništvo izjavilo Be je v dodatku k toli napadani naredbi z 18. aprila 1880, izdani za Češko, da poročil o dovršeni eksekuciji ni smeti pisati v češkem jeziku, da so Češki pisana poročila na škodo notranjemu poslovnemu jeziku, da to bi bil nered, kojega ni smeti trpeti. (Res je! na desni.) Kot posebnost povdarjam še, da je nek predsednik svoje-častio pri justičnem ministerstvu telegrafski povprašal — to bo ni zgodilo v novejšem času, to je res —, je-li dovoljeno, dazagovornik v neki slovanski završeni pravdi govori slovanski (Čujte, čujte! na desni), na kar mu je došla naredba, da z ozirom na nemški poslovni jezik — to se je zgodilo pri deželnem sodišči v Lvovu.—(Posl. Vašaty: Tudi pri najvišjem sodišči!) — ni dopuščeno, da bi se zagovorniki posluževali kactga druzega nego nemškega jezika. (Dalje pri h.) V zlati Pragi. v. Koncem zadnjega članka rekli smo, da je bil sokolski sprevod neopisljiv prizor. In tako je res bilo; nikdar morda nismo tak6 občutili nedostatnosti svojega peresa, nego sedaj, ko bi hoteli vsaj približno opisati prizor ta. Kakor rečeno so se Sokoli zbirali v Kralj. Vinohradih. Razvrščevanje trajalo je nad jedno uro. Reditelji sprevodu bili so na kojih. Ob V410 uri jel se je premikati sprevod. Na čelu jezdili so 4 oddelki jezdecev praškega „Sokola1*. Pred mestno hišo Vino-hradsko podala je neka deklica načelniku sokolske zveze čeSke, dru. Podlipnemu, krasen bouquet in župan Friedlan-d e r ga je ogovoril prisrčnimi besedami, zatrjevaje, da je Kralj. Vinohradom v posebno čast, da se je tu slavnost pričela. Dr. Podlipny se je primerno zahvalil. Po tem ganljivem prizoru pomikal se je sprevod dalje. Za jezdeci korakale so posamične sokolske župe in sicer kot prva Draždanskiin Monakovaki „So-kol-. Sokoli iz nemškega rajha nosijo modre srajce, ker rudečih oblastnije ne dovole, Češ, da so socijalistiški znaki. V sprevodu sviralo je sedem glaseb. Po ulicah se je gnetlo nebrojno občinstva, vsa okna bila so uprav natlačena krasnih gospic iu gospodov — cel6 po strehah so bili ljudje. Vse občinstvo je z robci in klobuki mahaje burno pozdravljalo v sprevodu korakajoča sokolska društva. Na tribini zbral se je mestni svet in poročevalci časnikov. Na balkonu mestne hiše zbrane dame najodličnejših praških družin vsipale so cvetlice na vrle Sokolaše. Dasi so korakali po šest v vrsti, vender je trajalo razvrščevanje Bkoro jedno uro. Na razsežnem trgu pred mestno hišo formirale so se društva en masse. Ves trg je bil napolnjeni z maso Sokolstva. Ako vam še povemo, da je plapolalo nad 250 društvenih zastav, nam gotovo verjamete, da je bil čaroben pogled. Tu rudeče srajce, tam modre, tu Črni klobuki, tam zastave, to vam je bila raznobojna slika, da si krasnejše ne morete misliti. In sliko to so poveličevale vesele koračnice sedmerih godeb. V resnici nismo vedeli, se nam-li sanja, ali je vse to resnica: kajti vse to je bilo bolj podobno kaki pravljici iz „tisoč in ene noči* nego resnici. Občinstvo je pozdravljalo vsako posamično župo, ali najviharnejše so pozdravljali društva iz nemških pokrajin! Ko so Be društva razvrstila, podal se je načelnik sokolski zvezi češki, dr. Pod-lipny, na tribino, ter pozdravil župana dr. Šolca v imenu sokolskih društev. Mej drugim je rekel: „Zavedamo se, da stojimo na mestu, kjer je smrtni angelj že obkrožal narod naš, kjer je izkrvavel cvet narodnega našega debla. Ne spominjam se tega, da bi govoril rekreminacije, ampak da na tem mestu našega suženjstva iščemo in najdemo novih moči za nadaljne boje. Crni oblaki zbirali so se nad domovino našo. Toda, ko so prodrli prvi žarki svobode, ozelenela je zopet češka lipa in slovanski duh se je zopet vzbudil mej narodom. Narod češki ponaša se s6 zmago svojega dela. Sokolstvo, ki si je pridobilo marsikako zaslugo za narodno stvar, pomagalo je čvrsto na narodnem polji in narod je zopet privzdignil glavo svojo. Naloga sokolstvu ni le ta, telesno krepiti sinove naroda, ampak tudi: vzgajati prave češke značaje. Zato je narod Sokolstvu vedno naklonjen, in zatć ste mu naklonjeni tudi vi gospodje. — Župan Šole odgovoril je mej drugim : „Vrli Sokoli! Geslo vašo ne znači samo pospeševanja telesne moči, ampak tudi ojačevanje duševnih sil za delo. In ta eilj je velik. Geslo vaše ne velja samo navadnemu delu, ampak tudi duševnemu narodnemu delu. Naloga vaša je nadalje, prebujevati zaspane. S tem pa še ni rešena vaša naloga. Vi ste prvi reprezentanti narodnega dela, narod pričakuje od vas činov. Aka se bodeta i na dalje strinjala stvar Sokolstva in stvar naroda, za katero se vsi borimo, pridemo ii-vestno kmalu v obljubljeno deželo*. Po teh pozdravih defilovala so društva pred županom. Opazujoči divne te prizore in poslušajoči navdušene pojave idejaInega, nika-kih mej ne poznajočega rodoljubja, primerjali smo zopet in napravljali si refleksije. Z jedne strani bili smo navdušeni, z druge strani se nam je toli milo storilo, da se nam jo — kar se ne zgodi rado — solza prikradla izpod trepalnic. Navdu> šeni smo bili, videči izborno organizacijo bratskega nam naroda, videči, kako ves narod češki pojmi veliki pomen sokolske ideje, videči, kako vsi merodajni krogi vodo ceniti ta pomen in videči, kako se v Čehah vse vse, do zadnjeg.t, zaveda vsega, kar veleva narodna čast iu naroda srečna bodočnost — in užalili smo se, spominjajoči se, kako vse drugačo je tu doli pri nas, kjer stoji povsod na prvem mestu osobnost in še le zadej v kotičku stvar sama ; spominjajoči so, kako je narodnosti naši neprijazna roka mej nas zagnala prepirno jabelko, da se mej sabo tržemo kot volkovi, dočiui nas ne-brojni nasprotniki pritiskajo z vseh strani. A v svoji strasti ne vidimo sovražnikov, ampak prežimo na nesimpatično nam osebo lastnega sorojaka. Tudi v Čehah so stranke, & ko gre za čast naroda, je ves narod jedna misel, jedna duša, jedno srce. Dal dobri Bog, da se tudi mi skoro poboljiamo v smislu tem. Opazujoči veliki sokolski sprevod, zbodla sta nas v oči osobito dva momenta. Prvi moment bi bil: uzorna disciplina, vladajoča v društvih Čeških. Češki Sokol ne pozna ugovarjanja, ne pozna opozicije proti naČelništvu društva: kar to ukrene, to je dobro. Kamor ga postaviš, tam vrši svojo dolžnost, ne da bi zinil žal-besedo. Le tako je mogoče, da se je toli gorostasna slavnost izvršila brez najmanjše disharmonije, da je šlo, tako rekoč, kakor bi bilo na vrvici. Pri nas je drugače; pri nas je v cvetju svojem prišlo- vica : vnaka glava tvojo pamet. Io po tem se tudi ravnamo, trduo držeči se gesla : mi pa ostanemo kakor smo bli. Preidimo k drugemu momentu. V sprevodu praškem korakali so ▼ sokolski obleki: advokatje, trgovci, uradniki, obrtniki, 201etni mladeniči poleg 60 1 e t-nih starčkov. In pri nas P Ko je kdo splezal za en sam klin višje po lestvici človeške družbe, rudeča srajca hitro v kot, kajti nevarnot je velika, da se ne zruši dekoruin. V vratih čeških Sokolov korakajo postavni možaki ; ko je pa kdo pri nas 35 let star, že se izgovarja blazirano : to ni več zame, in izogiblje se ti ostentativno sokolskih društev. Zakaj je tako P Zato, ker odličnjaki naši in taki „odrasli", meneči, da je Sokolstvo le igrača, niti ne pojmijo sokolske ideje in njene zadače. Želeti bi bilo, da si izprosijo par lekoij o ideji tej pri županu praškem in vsemu narodu Češkemu. Politični pregled. Notranje dežels. Notranja politika miruje. Zato je pozornost po največ obrnena dogodkom v Pragi, kamor dohajajo > vseh strani dan navdan novi gostje. Praški listi se nadejajo, da število obiskovalcev že v soboto doseže milijon. Moralni vspeh razstave je za narod češki veliko sijajnejši, nego so se Čehi sami nadejali, in poleg tega je tudi financijelni vspeh osiguran. Nemci so že začeli uvidevati, kako neumnost bo naredili, da se niso udeležili razstave. Vse njih nade glede na „fiasko" so se izjalovile, Čehom pa so se svojim kujanjem omogsčili, da na sijajen način dokumetu-jejo visoko kulturno stopinjo, na kateri Btoje. Da, gospoda nemška: to je sad vašega napuha. Nemški listi so tudi že ponehali bagatelizovati razstavo, kajti proti jasnim dokazom je težko se boriti, ali vdarili so sedaj na drugo stran, da bi jej škodovali. Jeli so na vse kriplje denuncirati, da se razstava zlorablja za politiske demonstracije. In zakaj P Zato, ker PraŽani navdušeno vsprejemljejo k njim došle goste. Da so pa ti gostje po ogromni večini Slovani, kdo more zato P! Vsaj bo prepovedali Nemcem, udeležiti se razstave, sedaj pa jadikujejo, ker imajo vse slav-nosti izključljivo slovansk značaj. Kar so gosp6da sejali, to žanjejo. Vnanje države. Francosko brodovie došlo je v Kronstadt. Tam se vrše velike slavnosti francoskim gostom na čast. Car sam bode pogostil častnike. Vsi listi petrogradski pozdravljajo goste. Vsprejem je bil vele-čanten. Predsednik republike Francoske je zaukazal, da se vrneti dve sveti zastavi, koji so v krimski vojski Francozi odvzeli Rusom. „Petersburger Zeitung* pravi, „da obe državi druži naravna vez. Rusija se ne boji nikogar*. „Novoje Vremja" pravi, da združitev obojnega brodovja v finskem morji je impozanten refleks mej-narodne politike Francoske in Ruske, Da doseže ravnotežje v upravi države hotela je italijanska vlada štediti tudi pri potrebah za vojsko in mornarico. Strokovni italijanski listi so tem nameram odločno upirajo, češ, da bi tako stiskanje slabilo vojno moč dežele. Glede sredstev v dosego ravnovesja so pa mej člani ministarstva samimi različna menenja. V ta namen trebalo bi še 30 milijonov, katere svote pa nikakor ne dobe, ako ne pre-OBnujejo in povišajo davkov. „Italia Mili-tare" zahteva, da vlada posnema vzgled nekdanjega finančnega ministra Selle, koji je davčni vijak do skrajnosti navil ter tako dosegel svoj namen. Italijanski list „L'E b e r c i t o" spominja se napitnic, izgovorjenih v Pulju in v Trstu o priliki alavno .ti v spomin bitke pri Visu. „Le nezmiselna politika — pravi ta list — moro misliti na spor mej Italijo in Avstrijo, koja poslednja je lojalno pri-poznala zjedinjeno Italijo z Rimom kot glavnim mestom*. — Ne čudimo se, da „Esercito* tako piše, ker je oficijelno g 1 a s i 1 o, ali oporekati moramo odločno njega trditvi, da velika večina naroda italijanskega tako misli Vsaj se poznamo. Različne vesti. Nezaupanje dri. poslancu Stalitzu izrekla je trgovska in obrtnijska zbornica tržaška. Izjavila je namreč v posebni resoluciji, da je nje poslanec v svojem govoru o priliki proračunske debate, zade-vajočem naš Lloyd, pač izrekel svoje osebno menenje, nikakor pa menenje zbornice. Radovedni smo, kaj stori sedaj g. poslanec. Posl. Spinčića interpelaciji, govoreči o izgredih in nasilstvih, koje uprizarja po Istri nasprotna nam stranka, so — tako pravi nek italijansk list — zgolj insinuacije, imejoče jedini namen: provokovati. Vsi ti dogodki, „koje je navel ter zlobno tolmačil g. Spinčič, «o le sekundarne važnosti, tako, da je misliti, da se hrvatska stranka redi in pase od samih škandalov*. — Na ta italijanska zavijanja je kaj lahko odgovoriti. Radi nekaterih dogodkov, navedenih po Spinčiču, vrše se še sedaj sodnijške preiskave in zadene krivce — ako je še kaj pravice na svetu — izvestno zaslužena kazen. Glej Buzet, Oprtelj in Buje. O dogodkih v Poreči so nam verodostojne priče vsi naši poslanci. Gosp. Spinčič ni nikomur ničesar podtikal, ampak navel je konkretne slučaje ter poslužil z imeni krajev in osob ter drugimi potrebnimi podatki. Interpelaoiji Spinčičevi ništi bili nikaka insinuacija, ampak dobro podkovana zatožba. — Omenjeni liet vaklikne; „V katerem kraju na svetu bi še „tolerirali* tacega agitatorja in provo-katorja, kakor trpimo njega (Spinčića)?* Gospoda italijanska ne bodite smešni, kajti presmešno je, ako nam vi, ki ste nestrpni do skrajnosti, govorite o toleranci. G. 8pinčič ne biva v Poreču po vaši milosti, ampak kot pravoveljavno izbrani deželni odbornik — torej član najvišjo avtonomne oblasti. Le žal, da vi nimate pojma, kako treba čislati tacega dostojanstvenika in naj je tudi po-litišk nasprotnik. Da bi se nekako opravičil, pravi italijanski list, da Italijani nočejo poljubljati šibe, ki jih tepe; glej ga no, glej ga:mi Slovani tudi ne! Sicer pa ni res, da bi Italijane tepla ka-koršna si bodi šiba; res pa je, da nas Slovane tepejo šibe z vseh strani. Še enkrat interpelacija posl. Rizzija in tovarišev. #L' Istria* pravi, na jej je interpelaoija ta govorila iz srca. Radi verujemo. S tem pa še ni rečeno, da bi imela le količkaj dobre podlage. In da je res nima, razvidno je na prvi pogled, kajti interpelacija italijanskih poslancev ni nič druzega nego gola parafraza gla-sovitega pomjanskega protesta. Da pa primerno označimo vrednost tega protesta, ne treba niti, da prerešetamo njega vsebino, ampak zadostuje nam, ako konstatujemo, da je bilo na potestu podpisanih, oziroma podkrižanih bornih 10 imen in še vučina teh imen prišla je na lažnjivi spis, ne da bi dotičniki o tem niti slutili — kamo-li da bi bili v resnici hoteli protestovati — kar nam svedočijo izjave Josipa Perose iz Figarole, Josipa Veškovo iz Zupanšičev, Antona Perose in Ivana Perose, prijavljene v „Edinosti" in „Naši Slogi". Ako pa so bili podpisi ponarejeni, mislimo si lahko, koliko rednosti je bil rečeni protest. „L' Istrii* ugaja interpelacija; no, kdor ima do cčla pokvarjen ukus, temu ugaja marsikaj, če tudi — smrdi! Poslanec dr. Ferjančič dotekuil se je v svojem govoru, kojega objavljamo na drugem mestu, spričeval, s kojimi se po- našajo tudi taki prosilci-uradniki, ki v resnici niti besedice ne umejo slovenski, ali pa lomijo jezik ta le z veliko silo. In vendar je gola htina, da vsak tak uradnik priloži svoji prošnji svedočbo o poznanji slovenskega jezika. Kot vzgled navedemo tu sedanjega sodnika v Cerknem. Mož ta je sicer, to priznamo drage volje, kot človek in uradnik vsega spoštovanja vreden, ali nedostaja mi glavnega pogoja za uradnika na Slovenskem : nepozna jezika ljudstva. Kako je torej prišlo, da je bil nprav ta imenovan, dasi sta se oglasila še dva druga, vsem zahtevam odgovarjajoča prosilca P Prišlo je, ker je prvič nek bivši poslanec ob tem uprašanji igral ulogo, ne ravno dostojno slovenskega poslanca, in drugič, ker je ta prosilec se spričevalom dokazal, da je popolnoma vešč slovenskemu jeziku. Uprašati moramo : kdo mu je dal to spričevalo, kje je jo dobil P P P Na to uprašanje, žal, nimamo odgovora. Ali bodisi kakor hoče, jasno pa je vsakako, da se zadeva ta mora urediti, ako hočemo, da ne bodo uradniki še nnprej — ne toliko iz zlu volje, ampak radi nepoznanju jezika — ovirali izvrševanje jednakopravnosti. Zahtevan je poslancu dr. Ferjančič*, da se prosilci izprašajo komisijonalno, je torej povsem opravičeno. Goriškemu „Eco del Litorale* odgovorimo prihodnjič, ker nam nedostaje prostora. To je pa 2e od sile! Sveta jeza pograbila nas je, kakor še nikdar poprej, prečitavše „Slovenčovo* notico: „Duhovniki so vsega krivi". Človek, kojemu je usojeno, da jč grenak časnikarski kruh, je sicer marsičemu privajen, a toli drzno pretvarjanje resnice ga mora vzburiti. Kraški naš dopisnik v vsem svojem poročilu n i^p s besedico ne omenja duhovščine kot take, a z apostrofe „o razlaganji filoiofiške učenosti" narnigre dovelj jasno, koga misli. Tako so si rečeno notico tolmačili vsi, ki so jo čitali, in smo uverjeni, da jo je tudi „Slovenec" tako umel. Dobro vedoč pa, da velika veČina njega naročnikov ne čita „Edinosti", — da se torej o resnici ne more prepričati, podtaknil je naši vesti teudencijo, ka-korine n:kdar imela ni. Da se z veleč, dra. Mahniča načeli ne strinjamo, povedali smo vsikdar jasno in povemo tudi danes. Ali dr. Mahnič je pač duhoven, nikdar pa ne d u h o v š č i n a. In dr. Mabniču nikakor nasprotujemo, ker je duhoven, ampak nasprotujemo mu , ker je duh njegovih načel protiven narodnemu socijalnemu življenju, ker je dijamentaluo nasproten razvoju narodne naše individuvalnosti. Kakor hitro stopijo v veljavo njegova načela, treba da stopimo raz pozorišče kot specifično slovensk živelj. Torej jedino proti veleč, dr. Mahniča stranki , ki pa ima v svoji sredi tudi posvetnjake , obrnjena je bila ost našega dopisnika. „Slovenec* pa nam v svoji vsemu svetu znani — Iju-beznjivosti natveza grozne stvari: da dol-žimo duhovščino, da je ona kriva, ako mej ljudstvom strašijo še vedno ooprnice in ooprniki, da rujemo proti duhovščini, da jo spravljamo ob veljavo itd. itd. — v svoji strasti pa se toliko izpozabi, da ci-tuje stavke iz našega lista, ki njega samega po zobeh bijejo. — Gospoda pri „Slovenci* postali so poslednje dni izredno nervozni — in to iz lahko umljivih razlogov — in bijejo okoli sebe kakor besni; osobito pa imajo „Edinost* na muhi — tudi iz lahko umljivih razlogov. Na par naših pozivov ostali so — tudi iz lahko umljivih razlogov — z odgovovom na dolgu; to jih peče in zat6 so pograbili po tej, povsem neumestni priliki, da dado duška neplemeniti svoji maščevanjažoljnosti. Tudi to je znamenje časa! — Ćujte le še to: kar so dostaje sedanjega prepira v Slovencih , smo mi v Trstu neprimerno objektivneji, nego vi v Ljubljani — to nam svedoči istina, da v polemiki svoji proti naprednjakom citujeto toli obsov-ražljeni „Slov. Svet" —, kajti v Ljubljani ste tako grozno subjektivni, da se človeku kar studi l Izlet v Nabreiino. Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na ta izlet, kajti obeča se nam zares krasna zabava. Odhod je ob 2. uri popoludne , prosimo pa da udeležniki prispo vsaj četrt ure popred na kolodvor. Oficijelen vsprejem po županstvu Nabrežinskem ne vrši se, kakor je bilo objavljeno, na postaji v Biviju, ampak pred vasjo. Pri koncertu nastopi do šestdeset pevcev in nad 30 tamburašev. Tako mnogoštevilnega tamburaškega zbora tudi v Trstu še nismo čuli. Voznina je jako nizka. Prihitite v Nabrežino, da priredimo tam dostojno narodno slavje. Ako bi bilo vreme preslabo, se veselica seveda odloži. Vabilo na izlet v Nabrežino, katerega priredi telovadno [društvo „T r ž a š ki Sokol" v nedeljo, dno 26. julija t. 1. o priliki slovesnega otvorenja tamošnjega „Bralnega društva". Ob &Va uri pop. je v Nabrežini v prostorih gospoda Tanceta veliki koncert pri katerem sodeluje tudi taotb. zbor našega društva. vspored : 1. Nagovor predsednika. 2. Iv. pl. Zaje: „U boj!", moški zbor. 3. Katkic : „Grand potpouni bolgarskih narodnih pesni'1, udara tamb. zbor telov. društva „Tr/. Sokol". 4. Zaje: „Na straži", moški zbor se samospevom baritona. 5. „Sarafan", ruska narodna pesem, udarata sokolski in pro-seski tamburaški zbor. G. II. Volarič : „Za dom", moški zbor. 7. M. Farkaš : ,Venec hrvatskih narodnih pesni", udarata sokolski in proseški tamb. zbor. 8. Hajdrih : „Slava Slovencem", moški zbor. Vse pevske zbore pojo skupno Nabrežinski in Proseški pevci. — Bratje „Sokoli" so vabljeni, da se udeleže tega izleta v mnogobrojnem števi'u v društveni opravi. Odhod je ob 2. uri pop. z zabavnim vlakom do Divija. Tu bode slovesni sprejem in potem odhod v Nabrežino. Izletniki se povrnejo v Trst ob 11. uri zvečer iz Bivija. Voznina tej in uazai v II. razredu 55 kr., v III. razredu 40 kr. za osebo. Vstopnina h koncertu 20 kr. ODBOR. Iz Ajdovščine se nam piše; Podružnica so. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico ima v nedeljo, dno 26. t. m. občni zbor v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini ob 4. uri pop. D levni red: 1. Pozdrav načelnikov; 2. poročilo tajnikov ; 3. poročilo blagajnikovo ; 4. volitev novega odbora. Povabljeiii ho vsi prijatelji družbe. Volitve v Pomjanu. „II Cittadino" prijavil je v svoji 202. številki dopis iz Kopra, baveč se s temi volitvami. Prav ima g. dopisnik, ako pričakuje tudi to pot jako ostre borbe. Pravite, da naša stranka ni storila nič dobrega. No, draga gosp6da : kolovozi po Pomjanščini — kajti o potih ne moremo niti govoriti —, borni božji hrami, sramotno pritlikavi farovži, splošno pomanjkanje šol iu pri vsem tam tem gorostasne občinske doklade — vse to priča nam, s kakimi dobrotami ste vi obsipali ubogo ljudstvo. Dopisnik svetujo meščanom, da v svojih prostih urah hodijo po vaseh ter zahajajo v dotiko z ljudstvom in prepričan je, da to prinese „dober sad". Pozor torej, rodoljubje na Pomjanščini, nadzorujte okolo lazeče nasprotne agente ! Grda laž g. dopisnika je, ako trdi, da smo nasprotni „ali' elemento civile". Ne, mi se protivimo le krivicam, ki se nam gode. Dajte nam, kar nam gre, in nikdo vam ne bode nasprotoval. Proti koncu svojega dopisa postane g. dopisnik uprav grozen: poživlja namreč italijansko politično društvo, da zdrobi vsakemu roke, koji bi hotel palice vtikali v njega kolesa. Brrr... . človeka kar mrščalica trese. Ali vender se izvestno nekdo oglasi — in to prav kmalu — ki stre kolesa vaša, drdra-joča doslej proko koristi našega ljudstva, in ta nekdo je — maščevalna pravica. V zadnjih vrsticah pa zgrabi ko-perskega gospoda tak strah, da kliče sama nebesa na pomoč proti „il torribile nemico ohe spavaldo ci sta allo spalle". Torej 'vender — paura! VI. Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda vriila se jo t Kamniku posebno sijajno. Na kolodvoru je bil pri-■rčen vsprejem, župan je pozdravil prislece v imenu mesta. Mesto je bilo z zastavami okrašeno. Pri sv. maši pelo je društvo „Lira*. Pri zborovanji je bilo zastopanih 59 podružnic. Vseh podružnic je 98, članov nad 8000. Banketa se je udeležilo 150 oseb. Sklepi so bili vsi soglasni. Dodatek. Gospod urednik, dovolite, da popolnim dopis o izpitu na naši eloven-•ki šoli pri sv. Jakobu. V sobi prvega razreda bila so razstavljena ženska ročna dela iz vseh treh razredov in is otroškega vrta. Prvi razred je splel mnogo nogovic, katere so bile prav marljivo izvršene. Drugi razred razstavil je volnene rutef lepo kačkane. V tretjem smo videli lepe možke in ženske srajce, z krasno ošiva-nimi monogrami ; najlepše ste sešili učenki Olga Novak in Jež Angela. Pa tudi lepe podzglavja, zastore, brisavke z pozdravom: .Dobro jutro* bile so čedno izvršene. Sploh moramo marljivo učiteljico Delkin pohvaliti, da se naše dekletca toliko in tako Čednega dela izvršila. Otroški vrt je razstavil razna dela: ubadanja, upletanja, in upogibanja, da smo se res čudili kako zamorejo nežne ročice vse to izvesti. In vendar je tako. Naši vrli vrtnarici gdč. Nadliškovi kličemo: le tako naprej! Brzovlak v Prago. Ker se je oglasilo zadostno število udeležencev za posebni brzovlak v Prago, povodom deželne razstave in drugih slavnosti, in sicer za dan 3. avgusta t. 1., je vlak zagotovljen in odide tedaj dne 3. avgusta iz Trsta ob 9. uri 55 min. dopoludne. Cena tje in nazaj I. 41*40, II. 30 20, III. razred 19 gl. Iz Ljubljane 5 30 pop., I. 36 60, II. 26 60, III. 15-80. Iz Zagreba ob 4'30 popoludne, I. 38 —, II. 28-30, III. 17-60. Se Zidanega Mosta, kjer se vlaki združijo, ob 7 30 zvečer, 1.3380, 11. 24 50,111.15-20. Iz Celja 7-58 zvečer, I. 32.60, 11.23.60, III. 14-60. Iz Maribora 10-19 zvečer, I. 29.40, II. 21.20, III. 13. Iz Gradca 4. avgusta 12-24 zjutraj, I. 25-70, II. 18-40. III. 1110. Iz Biuka 152 zjutraj, I. 22-50, II. 1610, III. 9-50. Z Dunaja, drž. kol. 8 25 zjutraj, j I. 11-—, II. 7-50, III. 3-90. Prihod v Prago' 4. avgusta ob 5. uri popoludne. Cene so znižane tudi za vmes ležeče postaje, kakor' je razvidno v programu, kateri se na željo j radovoljno dopošlje. Vozni listki, ki ve-1 Ijajo za 30 dni in za vsak vlak, naj se i kmalu preskrbe; dobivajo se pri priredi-' telju Jos. Pavlin-u, mejuarodna potovalna | pisarna v Ljubljani, kakor tudi v Trstu j pri g. G. A. Gjaja Via Ar3enale 2, v Gorici pri tigoveu g. G. Likarju, na Roki pri trgovcu U. Polonio-Balbi. „Slovanskega Sveta* št. 14. ima naslednjo vsebino : 1. Navskrižja. 2. Vseso-kolski shod v Pragi. 3. Cerkev in Tržaški Slovenci. 4. Cerkveni obred v Španiji. 5. Zdravlj i ca (Prešernova pesem), prepisana na cirilico. 6. Gazele. (Pesmi). 7. Martin Krpan v ruskem prevodu. (Dalje). 8. O' srbski narodni pojeziji nekaj. 9. Ruske drobtinice. 10. Razgled po slovanskem svetu. II. Književnost. Pimsnt Jatnaika..........„ 28.— 29.— P«trol»j ruski t sodili . . IUO K. 8.50 —.— „ v zabojih . w 7.50 —.— Uljt bombažno amerik. . . „ 33__35,— Lecce jedilno j. f. gar. „ 41.— 42 — dalinat. s certifikat. . „ 43.— 44.— namizno M.8.A. j.f. gar. n 5«.— 57.— Aix Vierge .... , 80.— 62.— n fino..........n 55— 56.— Košići pulje&ki ..........„ 9 50 10,- dalraat. b cert. . . „ —.— —.— Smokve pulješke v sodih . „ —.— — „ v vencih . „ —.— —.— Limoni Meniiia......zaboj 11.— 12 — Pomsranč« PuljeHke .... „ —.—__ Kandlji Bari I.a.....HHJ K. 117.— j 18. — dalm. I.a, s cert. „--— PimoUi.......... Eli italij. najtineji ... w 22.- —.— „ srednji ... „ 21. — — Rangoon extraj ... „ 16.50 — .— r I.al carinom n 13.75 —.— II.aJ ... „ 11.50 -.- Sultacin« dobre vrsti . . „ 36,— 38.— Suho grosdje (opaSa) ... „ —.— _._ Oibebe..................„ ______ Slanikl Varmouth .... sod —_.— Polsnsvke s redne velikosti 100 K. 36.— — .- velike..... „ —,— _ ,_ Sladkor centrifug, v vrečah „ certifiak. ... „ 31.50 31.75 FaiolCoks....... „ ------ Mandoloni..... „ 12.50 —.— avetlorudeči .... w ——.— temnorudeči .... „ —.— —.— bohinjski...... , - .— — kanarček...... „ —.— —.— beli, veliki .... „ ——.- zeleni, dolgi .... „ —,— —.— „ okrogli ... , -.— —.— meAani, Štajerski . . „ - .— — . — Maslo . •................„ 8H,— 85.50 8#no konjsko..............„ 2.50 3.— * volovsko............„ 3.— 4.— Slama .................., 3.-- 3.5 Dunajska boraa 24 jnlija. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld. 92.75 „ v srebru — — — „ 92.80 Zlata renta— -------„111.75 5®/o avstrijska renta — — —--„ 103.25 Delnice narodne banke — — — — „1025.— Kreditne delnice — — — — — — „ 295 = London 10 lir sterlin--— — — „ 117.65 Francoski napoleondori — — — — „ 9 341/, C. kr. cekini-------„ 5.59 Nemške marko — — — - — — — „ 57.85 Št. 519. Razglas. V tukajšnji občini predelala se bode občinska hiša štv. 145. Stroški ao prevdarjeni na 3264 gld. 84 kr. Načrt, prevdarek in pogoji razposta?-jeni so vsakemu na ogled v tukajšnji občinski pisarni vsak dan do 30. julija t. 1. Podvzetniki naj podajo svoje pisano ponudbe (oferte) z varščino 5 od sto do 30. julija 1891 in sicer do 11. ure pred-poludne pri podpisanem županstvu. Županstvo v Nabrežini dne 17. julija 1891. 2-2 Ulica Barriera br. 4 Trst prodava j u se za najniže oiene vienci za pogrebe, odjela za andjeliće, 4—24 mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. Candeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu —22 ulica Zonta 5 po lanski niski ceui. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in Čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Tržno poročilo. Cene ne razurao, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C«n» od for. do for Kava Mocca...... Rio biser jako lina » Santo« lina .... „ urednja . . Guatomala .... Portorieeo .... San Jago de Cuba Cejlon plant. fina . Java Mnlang. zelena Canipinaa .... Kio oprana . . . „ lina..... " srednja . . . Oaida-llgne- * zabojih . Maoiiov cvet . . lager Bengal ..... Papar Singapore .... Penang ..... Jiataria..... 100 K. 127 — 129.- s 110.— _,_ * 122— _ n 106,- 107.- R 101- 102. - w 112 — 113.- n 13«.— 14.).- B n 14o! — 14»'.- n 118. — 118 - » R 107.- 108!- H 104,- 108.— „ 28.- 26.50 * 380.- 890.- « 31 — 33.- 48.— 49 - • 38.— 89.— 43.- 43.- 500 goldinarjev zagotovlja se vsakemu, koji ne bi bil našel pomoći po uživanji svetornoslavnega malto-znega preparata. 4-1 Kašelj, hripavost, naduha, katar v pluća h in Hapniku, izvrški itd. prenehajo že po nokoliko dnevih; na stotine jih je že vspe-hom uživalo ta prepnrat. Maltoza ni nikako tajno sredstvo, ampak nareja se po delovanju sladu na koruzo. Na razpolaganje so spričevala prvih autoritet. Cena : * steklenice se zabojem 8 gl., H steklenic 5 gl., 12 steklenic 9 gld Adolf Zenkner, iznajditelj maltoznega preparata v Berolinu. KMETIJSKO BERILO ".a nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni Tinktura za želodec, katero iz kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar „pri angel j ti" v Ljnbljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sred-stro, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Raz-poSilja jo izdelovntelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 »teki. velja gl. 136, z 56 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. PoStnino pluča naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 25-3 Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 4—8 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstne sladčice podobno onim, ki dohsjnjo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se. proživajo in prebavijo ter se prodajojo po prav nizknj ceni. Da se ogne ponsrejanju n* enej plati vdobljuno ime izdelovatelj* Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo r lekarnici Prendini v ikatljicah po 4« kr., prodnjejo se tudi ▼ vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Tavžentrožni čaj. Tzvrstno sredntvo posebno za čiSčenje in presnovljanje krvi, nedosežen proti zgngi {reza-nicij in krču v želodcu, proti hemoroidom. Pri otrocih dobro zoper gliste itd. itd. Zavitek s poukom o uporabi 50 nov dobiva se samo v premirani lekarni Praxmarer „ .Vi dne Mori" (Telefon 207). Trat Piazza grande. Ako kedo pošlje 55 kr. v poštnih markah, dobi tntposredno en zavoj nn poskuSnjo. Varujte se ponarejanja. 1 10 Zdatno znižene cene ___ Stiskalnice za vino, sadje in oyke najnovejše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvoatrokim pritiskom in z regulatorjem atiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20n/o večja, nego pri druzih stiskalnicah! Odlikovane s prvo nagrado na državnej sadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej prilik. bo te stiskalnice strokovnjaški izskusili. iSADNE IN GROZDNE MLINE "M 10»6 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFARTH & Comp. Dunaj II. Taborstrasse 76. Tovarne za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo in kladivo na par. Specijalna fatrlkaolja strojev za vinorejo in uporabljanje sadja, stiakalalc za »eno. Aparati za suSenje^ patent dr. Ryder. Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo. Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj), Fran Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, ruinunski dvorni oddnjatolj. in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke? £ Odlikovan z 12 ^edalje^i, C častnici diplomi in priznanji. KVVIZDIN c. kr. priv. fluid proti kostobolu voda za vmivanje konj. Rabi se že 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospo-dov in vojaščine za okrepčanje pred hudimi napori In zopetno okrepčunje po naporih; vsposoblja _ konja /a posebna dela pri veibanju konj (Training). Mteklenloa Hta no 1 |(ld. 4<» si o v. "M Kwizde rudeči blister 1 lonček 2 gl. Kwizde kresolin balzam 1 fikatlj. g). 1.10. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic Hteklenica gld. 1.50. Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lurtćek gld. 1. Kwizde kopitno lepilo i avaik 80 kr. Kwizde milo za sedlo l 4kiiklj.Tgld.':V Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr. Kwizde pralno milo za domače žival k gid. 1.60. 80 kr. 40 kr. Kwizde kopitni vaselim l pusica gl. 1.25. Kwizde desinf. prašek /ah. gi. 1.40. 2.40. debelo v vseh drogerijah. Vsak dan razpošilja glavna zaloga Kreisapotheke K o r n e u b u r g pri DUNAJU. Ulica Carintia broj 28. po 40 kr , t r d o v e z a n 60 kr. i cas za nakupovanje izbornoga pohižtva vsnke vrate in zloga, kajti v kratkem se prične premešćevanje bogatega skladidČa pohištva v ulici del Teatro št. 3 v Trstu Ponižno udani 2 „ 1GNAO K. HON Ilustrovani katalogi s ceniki vred dopošiljajo se zastonj in franko. Lastnik pol. društvo 1rEdino®t". Izdajatelj in odgovorni urednik Mak3 Cotič. Tinkama Dolenc v Tr«tu