187ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Dragan Poto~nik
Muzej kot vir za pou~evanje zgodovine*
Muzej je ustanova namenjena hranjenju, evidentiranju in predstavljanju premi~ne kultur-
ne dedi{~ine.1 V klasi~ni Gr~iji niso poznali muzejev v tak{ni obliki kot jih poznamo danes.
Bolj znan jim je bil thesaurus, kar pomeni zaklad, zakladnice, kjer so shranjevali predmete.
Prve zakladnice so bili ‘e prazgodovinski grobovi, kjer so se ohranile zapu{~ine predmetov.
Za prvi muzej velja Ptolemajev v Aleksandriji v 3. stoletju pr. n. {t. To je bila znanstvena
institucija z instituti, knji‘nico, zbirko umetnosti in botani~nim vrtom. V rimski dobi se sre~amo
z zbirkami v cesarskih pala~ah, kjer so obstajale posebne dvorane za umetnine. V Evropi so
prvo stavbo, ki naj bi bila muzej za~eli graditi v Oxfordu leta 1679. Najpomembnej{i dana{nji
muzeji izvirajo iz cerkvenih in vladarskih oziroma kne‘jih zbirk, ki jih je spodbudilo akade-
mijsko gibanje med razsvetljenstvom, in iz ustanov 19. in 20. stoletja. V 19. stoletju je posta-
la ve~ina muzejev odprta za javnost.2
Na slovenskem ozemlju se z za~etkom muzejske dejavnosti sre~amo v ~asu Janeza V.
Valvasorja, ki je zbiral naravoslovne najdbe, zgodovinske predmete, umetnine in novce. Zoi-
sova zbirka mineralov iz leta 1821 je bila osnova za Kranjski de‘elni muzej v Ljubljani. Tudi
v drugih mestih se desetletja zatem poka‘e potreba po muzejskih institucijah. Leta 1882 je
bil ustanovljen muzej v Celju, leta 1898 je bil ustanovljen [olski muzej, leta 1893 sta bila
ustanovljena muzeja v Kamniku in na Ptuju. V Mariboru je od leta 1896 obstajal Lavantinski
{kofijski muzej. Od leta 1902 je deloval tudi muzej nem{kega Muzejskega dru{tva. Muzejsko
zbirko pa je imelo tudi Zgodovinsko dru{tvo za Slovensko [tajersko.3
Pokrajinski muzej v Mariboru kot vir za pou~evanje zgodovine
Zgodovina muzeja
V Mariboru je ‘e od leta 1896 obstajal [kofijski muzej, ki je zbiral predmete bogoslu‘ne-
ga zna~aja. Zbirka [kofijskega muzeja je bila name{~ena vse do zdru‘itve z Mestnim mu-
zejem leta 1924 v pritli~ni sobi stare gimnazije na Koro{ki cesti 1. Od leta 1902 je deloval
tudi muzej nem{kega Muzejskega dru{tva, ki je zbiral muzealije in drugo gradivo za zgodo-
vino mesta in njegove okolice. Zbirke dru{tva so bile javnosti odprte 6. decembra 1903.
Urejene so bile v {tirih prostorih v stavbi tedanje mestne nadaljevalne {ole na vogalu dana{nje
Cankarjeve in Razlagove ulice. Zaradi prostorske stiske so 16. januarja 1916 zbirko Mu-
zejskega dru{tva preselili v Cankarjevo ulico. Muzej Zgodovinskega dru{tva v Mariboru pa
je imel zna~aj slovenje{tajerske narodne ustanove s kulturnim in zavestno narodnoobramb-
nim poudarkom. Zbirka Zgodovinskega dru{tva je bila najprej v sobi de{kega semeni{~a, na
* Prispevek na okrogli mizi »Zgodovina na maturi« na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni
vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10.–12. oktobra 2002.
1 Izraz muzej izhaja iz gr{~ine in pomeni sede‘ in sveti{~e Muz.
2 Veliki splo{ni leksikon, peta knjiga, DZS 1998, str. 2737.
3 O zgodovini muzeja v Mariboru ve~ v nadaljevanju.
188 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Glavnem trgu 7. Zaradi mo~nega dotoka gradiva so postali prostori kmalu pretesni. Leta
1909 je dru{tvo sklenilo pogodbo z Narodnim domom za ureditev muzejske dvorane v njem.
29. novembra 1909 so odprli muzej, ki je moral leta 1913 sprejeti {e dru{tveno knji‘nico. V
~asu prve svetovne vojne je bil muzej zaprt zaradi nastanitve voja{tva v Narodnem domu.4
Po prvi svetovni vojni je bilo za delovanje Muzejskega dru{tva pravo navdu{enje, {e posebej
po pozivu javnosti, naj se Slovenci v~lanijo v dru{tvo in ga tako iztrgajo iz nem{kih rok. Rezul-
tati so bili kmalu vidni. @e leta 1921 je {tevilo ~lanov naraslo na 1412. Ve~ino pa so dobili
Slovenci. [tevilo ~lanov dru{tva pa je v naslednjih letih padalo in tudi udele‘ba na ob~nih zborih
je bila majhna. Vzroki so bili razli~ni, med njimi tudi zmanj{anje zanimanja za delovanje dru{tva.5
Pozivi ob~anom, da zbirajo muzejske predmete in knjige, so naleteli na malenkosten odziv.
Ob upo{tevanju prostorske stiske, v kateri se je zna{el muzej, {e posebej, ko so leta 1920
zdru‘ili zbirke Muzejskega in Zgodovinskega dru{tva, razumemo, da ~lani Muzejskega dru{tva
niso mogli vplivati na upadanje ~lanstva in sploh na zanimanja za muzej. @al tudi odgovorni
niso imeli dovolj posluha za pomen te ustanove.6
Leta 1924 se je zbirkam Muzejskega in Zgodovinskega dru{tva pridru‘ila {e zbirka [kofij-
skega muzeja. Predmeti, zbrani do tedaj v [kofijskem muzeju, so bili v zelo zanemarjeni,
~eprav so predstavljali veliko kulturno-zgodovinsko pa tudi materialno vrednost. Prosvetna
uprava je zato priporo~ila, naj se ti predmeti s pridr‘kom lastninske pravice izro~e v varstvo
in upravo mestnemu muzeju. Tako je {kof Andrej Karlin ob veliki no~i leta 1924 naro~il
predsedniku Muzejskega in Zgodovinskega dru{tva dr. Francu Kova~i~u7, da uredi predmete
[kofijskega muzeja ter jih preseli v poslop-je mestnega muzeja v Cankarjevi ulici.
Ob tem je prostorska stiska postala nevzdr‘na. Muzej je namre~ zajemal kulturno-
histori~no, narodopisno, naravoslovno, geolo{ko-paleontolo{ko zbirko in zbirko slik. Nujno
je bilo, da se muzejski prostori pove~ajo ali da se za posamezne zbirke, npr. naravoslovje,
najdejo drugi prostori. Poleg tega je imelo Muzejsko dru{tvo {e finan~ne probleme. Glavni
vir dohodkov je bila ~lanarina Muzejskega dru{tva in vstopnine. Mesto kot lastnik poslopja
je namenjalo muzeju le nekaj podpore. Nekaj pomo~i je kasneje dru{tvu namenila Dravska
banovina. Ob~asno je bila ustanova dele‘na tudi podpore »dobrotnikov«, vendar to za nor-
malno delovanje muzeja ni zadostovalo.
Kljub temu, da so bili prostori neprimerni, denarna sredstva skromna in javnost bolj malo
naklonjena, je Muzejsko dru{tvo postopoma napredovalo. Muzejske zbirke so se mno‘ile z
izkopaninami iz hal{tatske in rimske dobe iz Ver‘eja, z zbirkami starih srebrnih in medenih
srbskih novcev, s staroslovenskimi okraski, z vojnimi znaki in z ve~jo zbirko morskih {koljk
in rudnin.8 Vzporedno z Zgodovinskim dru{tvom je Muzejsko dru{tvo opravljalo pomembno
kulturno delo; vzdr‘evalo je muzej in po-glabljalo smisel za doma~o zgodovino, floro, favno,
etnografijo in umetnost. Muzej je postajal vse pomembnej{a kulturna ustanova v mestu.
Muzejske zbirke so v letu 1925 narasle za 81 predmetov. Med pridobitvami je bila rimska
steklenica, pet komadov posod in ve~je {tevilo delov narodne no{e iz Brezul, deset kipov iz
biv{ega {kofijskega muzeja, deset robotnih znamk brane{ke gra{~ine, slika Ivana Cankarja in
ve~ bankovcev raznih dr‘av.9
4 PAM, fond Muzejsko dru{tvo 1902–1945. Zapisniki ob~nih zborov.
5 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Muzejsko dru{tvo. 1902 – 1945. Zapisniki ob~nih zborov. Ob~ni zbor
dne 28. februarja 1926.
6 Mestni muzej je imel prostore v Cankarjevi ulici {t 3 , kamor se je preselil avgusta leta 1914, ko so tamkaj{njo
jetni{nico preselili k sodi{~u. V teh prostorih je ostal do 10. aprila 1938.
7 Od leta 1921 do leta 1939 je dru{tvu predsedoval dr. Franc Kova~i~.
8 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik odborovih sej in ob~nih zborov. Zapisnik odborove seje 3. maj 1924.
9 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Zapisniki . . . Ob~ni zbor dne 28. feb. 1926.
189ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Kulturno poslanstvo je Muzejsko dru{tvo opravljalo tudi v tridesetih letih. Leta 1930 in
naslednje leto je dru{tvo organiziralo arheolo{ka izkopavanja v Slovenskih goricah, kjer so
odkrili ostanke latenske prazgodovinske kulture. Muzejska zbirka se je znova obogatila. Leta
1931 je dru{tvo osredoto~ilo svoje delo na obmo~je Maribora. Posre~ilo se mu je najti doka-
ze bronastodobne in rimske kulture v Mariboru.10 V istem letu je dru{tvo sodelovalo tudi pri
razstavi mesta Maribora na ljubljanskem velesejmu, kjer je predstavilo krajevne zgodovin-
ske, obrtne, umetni{ke in topografske zanimivosti.11 V tem ~asu je muzej ‘e imel bogato
naravoslovno zbirko, za katero bi potrebovali vsaj {tiri prostore. Obiskovalci so lahko
ob~udovali {e bogato arheolo{ko, numizmati~no in narodopisno zbirko ter galerijo slik, kar
je bilo vse utesnjeno v {estih sobah. Prostorska stiska je postajala neznosna, saj za nove
predmete ni bilo ve~ prostora. ^eprav so se mnogi zavedali pomena muzeja, za re{itev pro-
storskih te‘av niso storili ni~esar. Vedno ve~ji obisk, tudi iz tujine, odgovornim ni pomenil
dovolj. V letu 1932 je dru{tvo nadaljevalo z arheolo{kim izkopavanjem v Mariboru ob
Koro{~evi cesti (dana{nja Mladinska ulica), kjer so odkrili prazgodovinsko grobi{~e brona-
ste dobe, na Pohorju pa livarno, kjer so v bronasti dobi izdelovali orodje in oro‘je.
Z namenom »gojiti tudi prirodopis o‘je doma~ije«12, je dru{tvo v tem letu za~elo izdajati
revijo Izvestje Muzejskega dru{tva v Mariboru. Prvi letnik je bil namenjen popisu ptic pevk
v mariborski okolici ter toplic in slatinskih vrelcev med Muro in Savo.
Dru{tvo je v tem letu dobilo od mestne ob~ine zanimiv dopis, ki ka‘e na odnos do kulture
v Kraljevini Jugoslaviji. Ob~ina je dru{tvo prosila, da pove svoje stali{~e glede lokacije za
gradnjo pravoslavne cerkve na Jugoslovanskem trgu (dana{nji Maistrov trg). Iz ohranjenega
zapisnika zvemo, da je pravoslavna cerkvena ob~ina brezpogojno zahtevala lokacijo na Jugo-
slovanskem trgu. O kaki drugi lokaciji ni dopu{~ala razprave, saj je vsakdo, ki je bil proti
lokaciji na Jugoslovanskem trgu veljal za izdajalca in protidr‘avni element. [ef mestnega
gradbenega urada nadsvetnik ^erne je dru{tvenega predsednika in tajnika celo osebno prosil,
naj bo izjava dru{tev pozitivna, ker druga~e ne bo mariborska ob~ina v Beogradu dosegla
ni~esar ve~. Iz zapisnika zvemo, da se v Beogradu niso ozirali na strokovnost, ampak so
»diktirali od sabelj«. Odborniki obeh dru{tev so se zavedali, da je arhitektonsko na Jugoslo-
vanskem trgu nemogo~a harmonija med gradom, realno gimnazijo in poslopjem sreskega
na~elstva (dana{njo ob~ino) s pravoslavno cerkvijo. Predsednik dr. Franc Kova~i~ je v svoji
izjavi potrdil, da je bilo vodilo obeh dru{tev vedno le strokovnost in da je v takem polo‘aju
vsaka izjava dru{tev odve~. 13
V istem letu so zaklju~ili {e zadnja preurejanja muzejskih zbirk. Na novo so uredili zbirke
cerkvenih umetnin, plastike, slik, etnografska, mineralo{ko – paleontolo{ka zbirka. Preuredilo
so dvori{~e za lapidarij, prazgodovinsko zbirko ter zbirko skulptur in slik. Za izkopanine v
Koro{~evi ulici je dru{tvo uredilo hal{tatski oddelek. Pri Banovinskem arhivu14 v Mariboru je
dru{tvo sodelovalo z oddajo svojih arhivalij in pri redakciji pravilnika in slu‘benega reda. Poleg
pridobivanja predmetov za muzejske zbirke je Muzejsko dru{tvo sodelovalo pri vseh priredit-
vah Maribora, ki so imele splo{ni ali zgodovinski zna~aj.15 Tako je dru{tvo v tem letu sodelova-
10 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Pro{nja Ministarstvu prosvete Beograd za podporo v bud‘etu za leto 1932/33.
11 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik odborove seje 24. IX. 1931.
12 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Pro{nja za izpla~ilo podpore banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
13 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik skupne seje odborov Zgodovinskega dru{tva in Muzejskega dru{tva
v Mariboru, dne 16. VIII. 1932 v ~italnici [tudijske knji‘nice.
14 Leta 1929 je bil v Mariboru ustanovljen Oblastni arhiv, ki se je o upravni preureditvi Slovenije preimenoval v
Banovinski arhiv v Mariboru.
15 Izvestje muzejskega dru{tva v Mariboru, leto II., 1934, str. 48.
190 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
lo pri jubilejni proslavi Ptujskega muzejskega dru{tva, pa tudi pri ureditvi arhiva in pri razsta-
vah Mariborskega tedna, ko je organiziralo razstavo mariborske umetnosti.
Obisk muzeja je nara{~al iz leta v leto, saj je bilo leta 1934 okoli 5.000 obiskovalcev, med
njimi okoli 100 znanstvenikov in kulturnih delavcev. V letu 1935 je obiskalo muzej 3998
oseb (poleg teh nad 200 doma~ih in tujih znanstvenikov).16 Vedno bolj je nara{~al tudi obisk
{ol. [e posebej za srednje {ole je postajal muzej vsako leto va‘nej{a ustanova za ponazarjanje
kulturno-zgodovinskega pouka, hkrati pa je muzej postajal tudi pomembno sredi{~e za prikaz
zgodovine Slovencev.
V letu 1934 se je dru{tveno delovanje osredoto~alo na preurejanje obstoje~ih muzejskih
zbirk in na njihovo izpopolnjevanje. [tevilne pomembne najdbe v tem letu, tako Sv. Bolfenk,
hal{tatske naselbine v Ru{ah, tinjske najdbe, izkopanina v Dolgi njivi, so k temu izdatno
prispevale. Tudi ostale zbirke, razen umetnostne, so se izpopolnile. Numizmati~na zbirka se
je pove~ala za 80 rimskih novcev in 140 novcev v tipolo{ki zbirki jugoslovanskih novcev.
Izpopolnila se je tudi zbirka oro‘ja, etnografski, cerkveni in zlasti prirodopisni oddelek.17
Tega leta je dru{tvo pripravilo tudi vse potrebno za izdajo Vodnika po muzeju.
Muzejsko delo je bilo tudi v naslednjih letih usmerjeno v zbiranje premi~nih zgodovin-
skih spomenikov, zbirali pa so tudi podatke o spomenikih. Zbirke so se bogatile z novimi
najdbami. Iz [martnega na Pohorju je muzej pridobil troje napisnih rimskih kamnov ter oltar,
iz [marja pri Jel{ah pa rimske podstavke, rimski hi{ni prag ter znamenje iz leta 1749. Odkrita
je bila nova neolitska najdba pri Sv. Miklav‘u pri Ormo‘u, hal{tatska stavba v Ru{ah ter
gotski postavki na ru{ki Kalvariji. Numizmati~na zbirka je pridobila {tevilne medalje in vrsto
zlatnikov. Pove~ala se je umetnostna zbirka z darili in nakupi. Kulturnozgodovinska zbirka
je bila izpopolnjena s tradicionalno tr{ko opremo iz Lemberga, z darili, predvsem pa z
etnografs-kimi pridobitvami. Tako je pridobil muzej ve~je {tevilo keramike iz Lemberga,
[alovec in iz Prekmurja, narodne no{e iz srede preteklega stoletja iz Slovenskih goric, po-
slikane skrinje iz Me‘i{ke doline, slike na steklo ipd. V mariborski mestni zbirki je bila
urejena razstava generala Rudolfa Maistra. V prirodopisnih zbirkah je bila zoolo{ka vse-
stransko o~i{~ena in izpopolnjena s pi‘movko in skobci. Mineralo{ko-paleontolo{ka zbirka
je pridobila preko sto kamnov ve~je trdotne stopnje.18
Muzejsko dru{tvo je od ustanovitve na razli~ne na~ine opozarjalo, da so muzejski prosto-
ri v Cankarjevi ulici pretesni. Leta 1928 so v dopisu mestnemu svetu v Mariboru predlagali,
da bi Parkkavarno v Ciril-Metodovi ulici (dana{nja Ulica heroja Staneta) namenili Muzejskemu
dru{tvu. V novih prostorih bi se namestil prirodopisni del muzeja, v dosedanjih prostorih pa
bi ostal kulturno-histori~ni oddelek.19 Kljub veliki prostorski stiski muzeja je bila Parkkavar-
na oddana v kavarni{ke namene. V letu 1929, ko je Maribor z ukinitvijo velike ‘upanije in
oblastne samouprave izgubil veliko uradni{tva, so ‘eleli pridobiti prostore v biv{ih oblastnih
prostorih v Vrazovi ulici (danes Muzej NO), ki bi jih delili skupaj z gozdarsko {olo. Do tega
ni pri{lo, saj so v omenjenih prostorih namestili le gozdarsko {olo.20 Prostorsko stisko je
dru{tvo re{ilo tako, da je preuredilo muzejske zbirke. Ve~ino svojih arhivalij je oddalo v
shrambo in v upravo Arhivu zgodovinskega dru{tva v Mariboru. Muzej so preuredili tako, da
so v pritli~ju muzeja razstavili cerkvene umetnine, predmete prazgodovinske in rimske zbirke,
16 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. [tevilo ~lanov in {tevilo obiskovalcev.
17 Uspehi vztrajnega kulturnega dela, Mariborski ve~ernik Jutra (MVJ) 9 (1935) 34, 11. II., str. 3.
18 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Dru{tveni redni letni ob~ni zbor za leto 1935, zapisnik z dne 9. II. 1936.
19 PAM, fond MOM, {t. {katle 286, {t. spisa 10652. Dopis Muzejskega dru{tva mestnemu svetu, dne 16. IV.
1928. Glej tudi: Muzejsko vpra{anje v Mariboru, MVJ 4 (1930) 269, 25. XI., str. 2.
20 PAM, fond MOM, {t. {katle 311, {t. spisa 36597. Dopis Muzejskega dru{tva mestnemu svetu, dne 12. XII.
Glej tudi: Ob~ni zbor Muzejskega dru{tva v Mariboru, MVJ 4 (1930) 45, 24. II., str. 2.
191ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
zbirko starih novcev, dela mariborskih slikarjev ter geolo{ko-mineralni oddelek. V prvem
nadstropju so bile na ogled zoolo{ka, botani~na in narodopisna zbirka ter mariborski kulturni
spomeniki. Preurejen je bil lapidarij z rimskimi, srednjeve{kimi in novove{kimi predmeti ter
modelom podravske dimnice. Dru{tvo je pripravilo tudi vse potrebno za izdajo znanstvenega
kataloga muzejskih predmetov.
Leta 1935 je bilo na 610 m2 muzejskih povr{in okrog deset tiso~ predmetov, ~eprav je
bilo prostora le za okrog {est tiso~ eksponatov. Prostorska stiska je bila zato vse bolj ne-
vzdr‘na. Samo arheolo{ka zbirka je obsegala okrog {tiri tiso~ predmetov. Zajemala je manj{e
bronaste in velike predmete, tako sarkofage, na-grobnike in kultne ‘are. Del neurejene
arheolo{ke zbirke je bil shranjen v muzejski kleti. Cerkveno zbirko so sestavljala bogoslu‘na
obla~ila in prti ter zbirka cerkvene umetnosti. Oboje je obsegalo okrog 800 predmetov. Naro-
dopisna zbirka, ki je bila za narodno samobitnost pomembna, je obsegala zbirko narodnih
no{, zbirko ljudskega lon~arstva, narodnega pohi{tva, hi{ne kulture ter dragoceno zbirko
ljudske umetnosti zlasti slikarstva na steklo. [tela je okrog tiso~ dvesto predmetov. Me{~anska
zbirka je bila sestavljena iz zbirke me{~anske obrti, kamor je sodilo me{~ansko pohi{tvo ter
klju~avni~arski in kovinski izdelki. Zbirka je {tela okrog tiso~ tristo predmetov. Zbirka mesta
Maribora je {tela okrog dva tiso~ predmetov. Sestavljena je bila iz predmetov specifi~nih za
mesto. Navedimo obse‘no galerijo slik, numizmati~no zbirko, ki je {tela nad tri tiso~ novcev,
medalj in znakov. Ob teh sta izstopali mineralo{ko-paleontolo{ko-lesna zbirka in zoolo{ka
zbirka s primerki podravskih pti~ev. [tevilne skulpture, plastike in slike so zahtevale ve~ji
prostor, tako da dru{tvo za~asno ni moglo nadaljevati z izkopavanjem hallstattskega
pokopa-li{~a na Koro{~evi ulici, z odkrivanjem bronaste livarne iz prvega tiso~letja pr. n. {t.
na Pohorju, predzgodovinske trdnjave pri [t. Ilju v Slovenskih goricah in rimske postojanke
na Pobre‘ju. Zaradi prostorske utesnjenosti je bilo nemogo~e tudi nadaljnje zbiranje umet-
nin, fresk, plastik, etnografskih predmetov Podravja idr. [ele ko se je prostorska stiska leta
1933 za~ela re{evati,21 je dru{tvo nadaljevalo z izkopavanji. Z nakupi so izpopolnili
numizmati~no zbirko rimskih in srednjeve{kih novcev, zbirko slik na steklo, cerkveno zbi-
rko, umetnostno zbirko, kulturno zgodovinsko ter prirodopisno zbirko.22 Pri tem je imel najve~
zaslug banovinski arhivar in dru{tveni tajnik Franjo Ba{, ki se je kot muzejski ravnatelj in
banovinski arhivar izkazal z nesebi~nim delom pri mariborskem muzeju in pri restavraciji
mestnega gradu. Njegovo delo je v veliki meri pripomoglo tudi k ugledu mesta izven dr‘ave.23
Prostorsko stisko muzeja so sku{ali re{iti z namestitvijo muzejskih zbirk v mariborskem
gradu. Mestna ob~ina, ki je kupila grad z namenom, da v njem uredi magistrat, je na podlagi
izjav strokovnih izvedencev pri{la do spoznanja, da prostori v gradu za magistrat niso primerni.
Tako je 16. februarja 1936 Mestni svet sklenil nameniti prvo nadstropje in grajsko mednad-
stropje za {tudijsko knji‘nico, muzej in banovinski arhiv. Namembnost gradu je bila dokon~no
dolo~ena {ele leta 1937, ko je bila iz na~rta izlo~ena knji‘nica. 10. aprila 1938 so muzej v
Cankarjevi ulici zaprli. Hkrati pa je stekla akcija Muzejskega dru{tva za denarno podporo, ki bi
omogo~ila selitev zbirk in ureditev gradu. 3. aprila 1938 je bila sklenjena pogodba za preselitev
21 Za~etek razpleta muzejske prostorske stiske sega v leto 1933, ko je Mestna ob~ina odkupila grad od Vilka in
Berte Berdajs. Grad je Mestna ob~ina kupila z namenom, da v njem med drugim uredi magistrat. Franjo Ba{, bano-
vinski arhivar in tajnik Muzejskega ter Zgodovinskega dru{tva je predlagal, da bi v gradu uredili muzej. Ve~ina
odbornikov in tudi ‘upan Franjo Lipold temu predlogu niso bili naklonjeni. [ele leta 1935 se je odbor Muzejskega
dru{tva strinjal z Ba{evo idejo, pa tudi novi ‘upan Alojzij Juvan je pokazal posluh.
22 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Muzejski prostori mestnega muzeja v mariborskem gradu. Dopis Mestnemu
poglavarstvu Maribor.
23 Sergej Vri{er, Pokrajinski muzej Maribor, Zgodovinsko dru{tvo v Mariboru 1903–1978, Maribor 1978,
str. 28–29.
192 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
muzealij. 18. decembra leta 1938 pa je mariborski ‘upan Alojzij Juvan predal javnosti me{~anski
del muzeja, ki je vseboval 754 predmetov. Grad je bil ob tej prilo‘nosti okra{en z dr‘avnimi
zastavami. Ob otvoritvi so se zbrali ~lani Zgodovinskega in Muzejskega dru{tva v Mariboru,
zastopniki kulturnih in narodnih organizacij ter drugi pomembne‘i mariborskega javnega
‘ivljenja. Uvodni govor je imel predsednik Zgodovinskega in Muzejskega dru{tva dr. Franc
Kova~i~, ki je orisal razvoj dru{tva in nastanek mariborskega muzeja. 24
Muzejske zbirke v novih grajskih prostorih so bile prvi~ dostopne {ir{i javnosti 12. marca
1939. Prva soba je obsegala histori~no topografijo Maribora. Med najzanimivej{imi predme-
ti tega prostora je bila zastava narodne stra‘e iz leta 1848 z ilirsko trobojnico in zastava
generala Maistra, ki je bila kot prva slovenska zastava izobe{ena na takratnem okrajnem
glavar-stvu. V drugem prostoru so galerijo slik mariborskih zgodovinskih osebnosti dopol-
njevali {e kipi pomembnih Maribor~anov in slike dotedanjih mariborskih ‘upanov. Poseben
prostor je bil namenjen stari mariborski obrti, predvsem mizarski, ter stari mariborski stano-
vanjski kulturi. V ostalih prostorih je bil razstavljen hi{ni inventar od porcelana do pisalnih
miz, dejanska me{~anska stanovanjska kultura {estdesetih in sedemdesetih let 19. stoletja.25
V zadnjih letih pred okupacijo so muzejski delavci posve~ali skrb pripravi novih mu-
zejskih prostorov, restavriranju in konserviranju muzealij ter povezavi dru{tva in muzeja z
javnostjo. Pri tem je mestna ob~ina restavrirala v gradu mednastropje, grajsko dvori{~e, ure-
dila je grajsko klet in vite{ko dvorano. Restavriranje muzealij je potekalo skupno z zaklju-
~evanjem ‘e name{~ene me{~anske zbirke in kot priprava za {e ne name{~ene zbirke. Dru{tvo
je prou~ilo 14 grobov z novega predzgodovinskega pokopali{~a na Pobre‘ju. Razvrstili in
konservirali so vso oro‘je, ga klasificirali in ga namestili po skupinah. Razvr{~ena, konservi-
rana, klasificirana in deloma restavrirana je bila tudi vsa zbirka cerkvene umetnosti. Dovr{ili
so konserviranje entografske zbirke, obnovili okvirje slik, restavrirali in konservirali inven-
tar pome{~anjene kmetske sobe z ‘gano slikarijo, konservirali barvno ornamentiko ter prakti~ni
hi{ni inventar patriarhalne kmetske hi{e z alpskega in ni‘inskega kulturnega obmo~ja Podravja
in Pomurja. Tako so mogli prikazati narodopisno kulturo v {tirih oddelkih. Obiskovalci so se
lahko seznanili s tipologijo narodopisne kulture, patriarhalno alpsko kulturo, ni‘insko ali
prle{ko kulturo ter pome{~anjeno narodopisno kulturo. Dru{tvo je pridobilo nekaj zanimivih
eksponatov kot me{~anski kolovrat, mariborsko nagrobno plo{~o iz leta 1530, klju~avnice iz
leta 1700 itd.26 V letu 1940 so nadaljevali z urejevanjem me{~anske zbirke, lapidarija in
cerkvene zbirke. Tega leta sta sklenila mestna ob~ina in Muzejsko dru{tvo najemno pogodbo.
Z izjemo pritli~nih prostorov v ju‘nem in vzhodnem traktu ter bastiji je mestna ob~ina prepu-
stila Muzejskemu dru{tvu v uporabo mariborski grad. V prvem nadstropju so prostore name-
nili tudi banovinskemu arhivu, del prostorov pa so namenili {e za reprezentan~ne namene
mesta Maribora in za elitne kulturne prireditve.27
Vsa dela v zvezi s preurejanjem gradu, na~rtovanjem in name{~anjem muzejskih zbirk so
tekla pod Ba{evim vodstvom. Zbirke so nameravali odpreti javnosti 24. in 25. maja 1941
hkrati z zborovanjem slovenskih zgodovinarjev. @al je prej vkorakala nacisti~na vojska. Franjo
Ba{ je tudi v ~asu okupacije ostal v muzeju in uspel zavarovati gradivo pred uni~enjem ozi-
roma pred preselitvijo. Na vodenje muzeja in dogajanje v njem ni imel vpliva. Tako tudi na
odprtje etnolo{ke in arheolo{ke zbirke 31. januarja 1943.
24 Otvoritev novih muzejskih prostorov, MVJ 12 (1938) 286, 19. XII., str. 2.
25 Prvi obisk v mariborskem muzeju, Slovenec 67 (1939) 58, 10. III., str. 7.
26 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Ob~ni zbor Muzejskega dru{tva 4. II. 1940 – Poro~ilo dru{tva za leto 1939.
27 PAM, fond Muzejsko dru{tvo. Najemna pogodba med Mestno ob~ino Maribor in Muzejskim dru{tvom, Ma-
ribor, 19. IV. 1940.
193ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Kratek pregled zgodovine muzeja po letu 1945
Po koncu vojne je bil Franjo Ba{ imenovan za prvega ravnatelja Pokrajinskega muzeja v
Mariboru. Otvoritev muzejskih zbirk je bila 8. septembra 1946. Javnosti so bili predstavljeni
trije oddelki: – arheolo{ki, etnolo{ki in prirodopisni. Naslednje leto je bila predstavljena {e
zbirka umetne obrti in numizmatike, leta 1948 pa je bila predana javnosti na ogled {e razsta-
va umetnosti, histori~ne topografije mesta Maribora in okupacijske dobe ter narodno osvo-
bodilne borbe.28 Septembra leta 1947 je bila tudi uradna otvoritev muzeja, ko je hkrati v
Mariboru potekalo tudi IV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Javnosti pa so bile predane
na ogled vse do takrat zbrane zbirke: arheolo{ka, etnolo{ka, mariborska, numizmati~na,
umetno-obrtna, umetnostna, prirodopisna ter zbirki stanovanjske kulture in narodne osvobo-
ditve. S to otvoritvijo je bil zaklju~en proces urejanja muzeja v grajskih prostorih, ki se je
za~el leta 1933.29
Po letu 1947 je pri{lo tudi do vsebinskih premikov znotraj prvotno zasnovanih zbirk.
Nastale so nove zbirke, nekatere pa so bile tudi ukinjene. Na pobudo Frana MinaVika je bila
ob njegovi sedemdesetletnici odprta lekarni{ka zbirka. Prirodoslovna zbirka je bila prene{ena
v poslopje II. gimnazije, od koder je bila preseljena na osnovno {olo v Sve~ini. Zbirka naro-
dne osvoboditve je bila v grajskih prostorih do leta 1958, ko je pri{lo do osamosvojitve
Muzeja narodne osvoboditve, leta 1954 pa je bil del likovnega fonda preme{~en v novo usta-
novljeno Umetnostno galerijo. Najmlaj{a zbirka je kostumska zbirka, katere za~etek predstavlja
razstava Tristo let mode na Slovenskem, leta 1969 pa se je raz{irila {e s podro~jem voja{kih
uniform.30 Prav ta zbirka {e naprej ohranja zna~aj osrednje muzejske kostumske zbirke v
dr‘avi.
Leta 1973 je muzej sprejel preureditveni na~rt, po katerem ohranja svojo kompleksnost
in regionalnost, vseboval pa je predvsem posodabljanje razstavne opreme in prostorske pre-
mike posameznih zbirk. Po razstavi o Antonu Martinu Slom{ku leta 1992 je muzej sku{al
slediti tendenci sodobnih muzejev, da se muzeji ~imbolj pribli‘ujejo potrebam obiskovalcev.
V ta namen je bil v zbirke instaliran ra~unalnik in televizijski sprejemnik, muzealije pa so
bile s podnapisi opremljene poleg slovenskega {e v nem{kem jeziku. O posameznih zbirkah
pa so izhajala tudi informativna besedila v slovenskem, nem{kem in tudi v angle{kem jeziku.
Leta 1996 je muzej popolnoma prenovil {e restavratorsko delavnico. Pomembna pridobitev
tega obdobja pa je tudi ureditev razstavi{~a MIC Grad, ki je omogo~ilo razbremenitev pro-
storov, zasedenih s stalno muzejsko razstavo.31
Sedaj hrani muzej okoli 50.000 predmetov. Velik dotok gradiva v zadnjih petdesetih letih
so povzro~ila {tevilna arheolo{ka izkopavanja, oblikovanje lekarni{ke in kostumske zbirke,
pomemben dele‘ pa imajo tudi {tevilne donacije posameznikov.32
28 60 let muzejskih zbirk v Mariborskem mestnem gradu, Pokrajinski muzej v Mariboru 18. maj – 30. avgust
1998, str. 10.
29 Sergej Vri{er, Pokrajinski muzej Maribor, Zgodovinsko dru{tvo v Mariboru 1903–1978, str. 29.
30 Drago Oman, Prvo stoletje zbiranje muzealij v Mariboru, Stoletno sporo~ilo, Pokrajinski muzej Maribor
2003, str. 16–17.
31 60 let muzejskih zbirk v Mariborskem mestnem gradu, Pokrajinski muzej v Mariboru 18. maj – 30. avgust
1998, str. 10.
32 Drago Oman, Prvo stoletje zbiranje muzealij v Mariboru, Stoletno sporo~ilo, Pokrajinski muzej Maribor
2003, str. 17.
194 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Muzej kot vir pou~evanja zgodovine
Muzej je torej ustanova, ki zbira, ureja, hrani in strokovno obdeluje zbirke umetnin, zgo-
dovinskih spomenikov in predmetov. Vse to z namenom, da se predmeti preu~ijo in razlo‘ijo
ter razstavijo. Bistvo sodobnega muzeja je v tem, da se razstavljeni predmeti ~im bolj pri-
bli‘ajo obiskovalcem. Vse to z namenom, da ohranja na{ zgodovinski spomin, oz. da omogo~a
obiskovalcu, da med preteklim in sedanjim ~asom najde neko vzporednico. Muzej torej pred-
stavlja institucijo, ki je v slu‘bi ~love{ke dru‘be in njenega razvoja.
Ob vsem tem bi se morali zavedati, da predstavlja muzej tudi vzgojno-izobra‘evalno
ustanovo, ki bi morala biti tesno povezana s {olami. Bogat zgodovinski material je pri posre-
dovanju zgodovinskih spoznanj tudi izredno uspe{no u~no sredstvo. Koristi za pouk so tako
didakti~ne kakor tudi pedago{ke in psiholo{ke.33 Ogled muzejskih zbirk pove~uje interes in
aktivnost u~encev, pove~uje njihovo znanje in razvija umske sposobnosti. Obravnavanje zgo-
dovinske snovi s pomo~jo muzeja pa nudi tudi obilo mo‘nosti za poudarjanje vzgojnih vred-
not: od humanisti~nega pomena, moralno-eti~nega do estetskega. U~ni proces naj ne bi bil
omejen le na u~ilnico, ampak bi se moral raz{iriti {e na oglede muzejev, arhivov in na ekskur-
zije. To naj bi postala stalna oblika u~novzgojnega dela. V tistih krajih, kjer imajo {ole v
neposredni bli‘ini muzeje, bi morali u~itelji dolo~ene u~ne ure obravnavati v muzejih. V
razredu pa bi nato novo osvojeno u~no snov ponovili in poglobili. Vsakemu u~itelju pomeni
muzej mo‘nost za dodatno dejavnost, s katero dopolnjuje, utemeljuje in povezuje teoreti~na
znanja s prakti~nimi. Pri na~rtovanju obiskov v muzeju pa ‘al naletijo u~itelji v {olah na
mnoge ovire, tako npr. oddaljenost muzejev, finan~ne te‘ave, ~asovna stiska, prevelike sku-
pine u~encev, nenaklonjenost takim dejavnostim itd. Povezovanje dveh razli~nih institucij
zahteva od u~itelja visoko strokovnost v znanju in metodi~ni usposobljenosti, pa tudi nekaj
organizacijskih sposobnosti. Potem, ko u~itelj uskladi na~rtno sodelovanje z muzejem se mora
pravo~asno informirati o muzejskem gradivu, zbirkah in razstavljenih predmetih. To je po-
membno tudi zato, ker so zbirke razli~no urejene, kronolo{ko, razvojno, tematsko ali prostorno
geografsko, redko pa so urejene tudi po didakti~nih namenih {ole.34 Pogoj za tesnej{e sodelo-
vanje med {olami in muzeji pa je tudi neposredna povezava u~itelja zgodovine s kustosi mu-
zeja. Prav kustosi so tisti, ki dajejo vsebino tistemu, kar ima muzej v svojih zbirkah. Dobrodo{lo
in nujno je sodelovanje kustosov pri pripravi u~nih ur ali u~nih delavnic v muzejih. @al je v
na{ih muzejih {e vedno premalo kustosov – pedagogov, ki bi poleg strokovnega znanja imeli
tudi pedago{ke, psiholo{ke, didakti~ne in metodi~ne spretnosti pri delu z mladimi.
Pri na~rtovanju ogleda muzeja mora u~itelj upo{tevati ve~ vzgojno-izobra‘evalnih ciljev.
Ob tem mora biti upo{tevana:
– zunanja ali {ir{a priprava, ki naj bo sestavljena iz naslednjih elementov: predhodna pri-
prava, ogled muzeja ter pregled opravljenega dela.
– notranja ali o‘ja priprava, ki jo sestavljata dva elementa: tehni~na in vsebinska priprava.
Tehni~na priprava obsega ogled razstave, odlo~itev koliko u~encev bomo peljali v muzej,
katera razvojna stopnja u~encev je vezana na razumevanje dolo~ene teme, koliko ~asa bo
trajal ogled, bo samostojen, v blok uri ali v okviru ekskurzije ali kulturnega dne ter kako
bomo pri{li do muzeja. Vsebinska priprava pa zahteva od u~itelja dolo~itev izobra‘eval-
nih ciljev, dolo~itev delovnih nalog, vodenje po muzeju, motivacija u~encev pred odho-
dom v muzej, delo v {oli, ki je sestavljeno iz ustnega poro~ila ali pisne naloge. 35
33 Andreja Vali~ Zupan, Muzej kot vir pou~evanja zgodovine, Zgodovina v {oli, {t. 4, 1997, str. 74–77.
34 Mavricij Zgonik, Zgodovina v sodobni {oli, Ljubljana 1968, str. 222.
35 Cirila Trampu{, Obi{~imo muzej, Ljubljana 1998, str. 17–21.
195ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
U~na ura v Pokrajinskem muzeju v Mariboru – ogled razstave Sledovi davne
preteklosti (Brinjeva gora z okolico).
Poleg ‘e omenjenih stalnih razstav v Pokrajinskem muzeju Maribor, ki so vedno na voljo
ogledom, so tudi ob~asne zbirke, tako tudi razstava Sledovi davne preteklosti (Brinjeva gora
z okolico).
Na razstavi je predstavljen izbor arheolo{kih najdb z Brinjeve gore in bli‘njih najdi{~, ki
jih je v letih 1953–1963 raziskal arheolog Stanko Pahi~. Izkopavanja na tem prostoru so
odkrila {tevilne dokaze skoraj kontinuirane prisotnosti prebivalcev od bakrene dobe do zgod-
njega srednjega veka. Med ostalim gradivom so na ogled bakrenodobna lon~enina in kamni-
to orodje iz seli{~ v Brezju in Zre~ah, bronastodobne naselbinske in grobne najdbe z Brinjeve
gore in bli‘njega Brezja, ‘eleznodobne najdbe z Brinjeve gore, rimskodobno steklo, drobni
bronasti in ‘elezni predmeti ter marmorni votivni spomenik posve~en Jupitru. Ob razstav-
ljenem gradivu se nam preko dokumentarno opremljenih panojev razkrivajo razli~ne oblike
naselitve in razli~ni na~ini pokopa skozi posamezna prazgodovinska in zgodovinska obdobja.
Ogled te razstave oz. u~na ura v muzeju je najbolj primerna za u~ence 6. razredov osnov-
ne {ole oz. 1. letnikov srednje {ole. Pred ogledom se najprej posvetimo predhodni in tehni~ni
pripravi. Ko opravimo z organizacijskimi zadevami, se lotimo vsebinskega dela. Najprej sez-
nanimo u~ence s svojo namero. U~ence za ogled motiviramo z metodo razgovora. Pogo-
varjali se bomo o tem, kaj ‘e vedo o muzeju. Nato razlo‘imo cilje, ki jih bomo dosegli z
ogledom te ob~asne razstave. U~ence razdelimo po skupinah in jim dolo~imo naloge, ki jih
morajo v muzeju narediti. Vsaka skupina mora izbrati vodjo, ki je odgovoren, da vsak ~lan
skupine naredi svoje delo. ^e so priprave na delo z razredom dobro izvedene, bo delo v
muzeju teklo brez ve~jih te‘av. Naloga u~itelja bo, da bo le pomagal posameznim skupinam,
jim razlagal in svetoval. U~ence bo v razgovoru vodil do bistva problema, ki ga morajo re{iti.
U~encem bo v pomo~ tudi kustos, ki jih bo prav tako opozarjal, kako in kaj naj naredijo, da
bo naloga dobro opravljena. U~enci pa si ob ogledu razstave in pomo~i u~itelja nova spoz-
nanja zapisujejo, ri{ejo, skicirajo, prepisujejo.
S tak{no pripravo gremo v muzej. Vsak udele‘enec ogleda bo natanko vedel, kaj je njego-
vo delo. Na koncu ogleda razstave damo u~encem {e nekaj minut, da pregledajo naloge, nato
jih morajo oddati.
Po kon~anem delu v muzeju se delo nadaljuje v razredu. Vodje posameznih skupin poro~ajo
tako, da se zbrana snov vrsti v dolo~enem kronolo{kem redu. Vsi u~enci si spoznanja posa-
meznih skupin zapisujejo. Naloga u~itelja je, da delo povezuje in u~ence vodi do pravilnih
spoznanj.
Ob koncu
Ob zaklju~ku velja ugotovitev, da je ena od mo‘nosti, da sledimo zahtevam sodobnega
pouka zgodovine tudi ta, da obi{~emo muzej. Zavedati se moramo, da so prednosti stalnega
sodelovanja {tevilna. U~enci ob stiku z muzeji spoznavajo v praksi, kar so se nau~ili v {oli;
navajamo jih na samostojno, kreativno razmi{ljanje in na samostojno delo; seznanijo se z
kulturno dedi{~ino, z na~inom ‘ivljenja neko~ in ga primerjajo z dana{njim. Z obiskom mu-
zeja bodo ure zgodovine povezane s stvarnostjo, z ‘ivljenjem. Tudi tako se bomo pribli‘ali
enemu od najpomembnej{ih naukov, ki jih u~i ‘ivljenje: nauk o tem, kako u‘ivati v tem, kar
delamo, kako u‘ivati v tem, kar u~imo in ~esar se u~imo.
196 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
S u m m a r y
Museum as an Aid for Teaching History
Dragan Poto~nik
Teachers of history must be acquainted with contemporary teaching methods. They need to realize
that the old, settled ways of teaching do not suffice any more. All too frequently, the classes are dull,
uninteresting and devoid of closer contact with reality and the way of life beyond classroom walls. One
of the possibilities to avoid this is to include visits to museums into the curriculum.
A teacher has to cooperate with museum institutions, know about their permanent and temporary
exhibits and follow their other activities. Next step is the decision which museum material or exhibit
could best serve as a supplement to the material covered in class. The teacher must also define the
teaching methods and objectives that need to be attained and realized by visiting a given exhibit. This
cooperation between the school and the museum is beneficial for the museum as well; good coopera-
tion between the two institutions opens up new work possibilities for the future. By far the most impor-
tant, however, is what students were able to hear, see, remember and learn by visiting the museum, for
their interest, needs and capabilities are the main priority in the process of introducing such a new
teaching method. It also helps students to acquire another experience and understand their local envi-
ronment better.
By being exposed to direct contacts with museum work students put into practice what they had
learned in class. They gradually acquire the habit of working independently, of creative thinking and of
problem solving. They also learn about their cultural heritage and the way of life in the past, and are
able to draw parallels with the lifestyle of today.