Šolski upravitelj Šolski upravitelji imajo veliko dolžnosti in dela, praviic in nagrad pa nimajo nobcnih. Z uradniškim zakonom z dne 31. marca 1931. je bilo ukinjeno zvanje šol. upravitelja in dancs se upraviteljstvo le dodeljuje. S tem je upravitelju vzet položaj in možnost napredovanja brez omejitev. Kakor je vsakemu zna¦no, veljajo slične omejitve, kakor za učiteljstvo, tudi za druge stanove, a iste ne veljajo za šefe poedinih ustanov, ki napredujejo brez omejitev tudi v V. skupino. Edino pri učiteljstvu so upravitelji izvzeti, ker napredujejo istotako kakor vsak uoitelj. Ne potegujem se za neke privilegije šol. iWaviteljev, toda v nobenem primeru ni pravilno, da se celo pri napredovanjih zapostavljajo, ko itak nimajo nobenih drugih ugodnosti Zvanje šol. upravitelja bi moralo biti uzakonjeno in napredovati bi morali brez omejitev v V. skupino. Pa ne samo, da so upravitelji izenačemi glede napredovanj z učiteljstvom ter celo zapostavljeni pred učiteljem, ki ima boljše zveze, tudi glede dela so preobremenjeni. Solski upravitelji so oproščeni pouka na šaloh z nad šestnajst oddelki. V večjih mestih so šole razdeljene v deške in dekliške in tako tudi tukaj upravitelji oz. upraviteljice niso oproščcni pouka, ker ima vsaka šola manj nego šestnajst oddelkov. Tako je le prav malo upraviteljev oproščenih pouka. Zopet me ne smete razumeti napačno, če trdim, da bi moral biti na vsaki šoli, ki ima več kot osem do deset oddclkov, upravitelj oproščen razredništva, ker ga administrativno in nadzorstvcno delo tako zapdsli, da vsc le s težavo> zmaguje. Če hoče, da zadosti vsem 22 predpisom, ima premalo časa, da foi se mogel še pripravljati na pouk. Nai naštejem lc nekaj konkretnih dolžnosti: t. 5. pravi, »da pazi, da sc učenci pravočasno ocenjujejo in se ocene vpišejo v razredno vpisnico«; koliko časa bo potreboval, če bo hotcl zadostiti tej dolžnosti na više organizirani šoli z nad 500 učenci! T. ll.določa, »da pazi, da učenci rcdno obiskujejo šolo«. Koliko časa bo zopet izgubil, če hoče voditi nadzor nad obiskom 500 učencev. K vsemu temu moramo prišteti, da mora voditi vse dopisovanje z nadrejenimi oblastmi in vodiiti evidenco tudi gledc pravočasnih prošenj podrejencga učiteljstva. Koliko časa in odgovornosti pa zahteva banovinski proračun in obračun, niti ne omenjam. Za to poslovanje jc tudi materialno odgovoren. Vse navedeno dovolj jasno priča, da je šol. upravitelj preobremenjen. z administrativnim in šolskim delom in da jc treba najti izhod bodisi v poenostavitvi administracije ali v oprostitvi razrednega dela. Primerno bi bilo, da se upravitelju sorazmerno s številom oddelkov zniža število učnili ur. Z zmanjšanjem učniih ur bi upravitelju preostajalo več časa za današnjo komplicirano administracijo in za nadzor. Pri sedanjih razmerah upravitelj komaj zmaguje ptearniško dclo in nima časa za smotrni nadzor. Pravilen nadzor nad vzgojnim delom pa je velike važnosti. Upravitelji bi morali biti učitelji in svetovalci v pedagoško - metodičnih stvareh vsemu podrejenemu učiteljstvu. Ne le ocenjevalec - nadzornik učiteljstva, temveč v prvi vrsti svetovalec. Pri hospitacijah ni izčrpana njegova naloga s kritiko in iskanjem učdteljevih napak, temveč je njegova glavna in najvažnejša dolžnost, da posebno mlajše učiteljstvo pouči in mu pomaga pri pedagoško - metodičnem delu. Iz tega važnega pedagoškega razloga pa predvideva § 113., »da se naj za upravitelje prvenstvcno imenujejo najsposobnejši uoitelji«. Odgovorno mesto si mora vsakdo zaslužiti z delom in ne s starastjo ali s pripadnostjo tej ali oni politični skupini. Pri imenovanju bi se morali poleg službenih let prvenstveno upoštevati pedagoški motivi in ne politična sposobnost. Upravdtelj bi moral biti na svojem mestu stalen, t. j. da ga s tega položa.ja ne bi bilo mogoče odstraniti in premestiti brez disciplinske kazni. Samo upravitelj1, ki je na svojem mestu stalen, bo delal v dobrobit mladini in ljudstvu, ker se mu ne bo treba bati političnih izprememb. Upraviteljsko mesto ne sme biti nagrada za politično delo ox. privrženost, temveč nagrada za plodno šolsko in izvenšolsko delo. Končno moram omeniti, da bi s tem zrastel le na ta način ugled upravitelja, ki je danes marsikje nadvse boren. Toda za nujno potrebno delo izven šole in za resnične in pravilne stike z ljudstvom je treba poleg dobrc volje tudi časa. Ne morem zaključiti, ne da bi se dotaknil še ene pereče strani, t. j. upraviteljske nagrade. jOd njega se zahteva, da dela v šoli in v pisami, za svoje administrativno delo pa ne prejema nobenega plačila. Tisto nagrado, ki jo zdaj dobiva, sploh ne štejem med nagrade, ker znaša mesečno 40 din. To je miloščina in ne nagrada. Vsak irpravitelj bi moral dobivati za svoje delo še upraviteljsko nagrado, ki bi ne smela biti manjša od 200 do 300 din na mesec. V primeri z njegovim delom bi to menda ne bila pretirana vsota. Zaključujem: 1. Zvanje šol. upraviteljev naj se uzakoni. 2. Upravitelji naj bodo na svojih mestih stalni. 3. Za upravitelje naj se imenujejo najsposobnejši učitelji. 4. Upraviteljem naj se zmanjša razredno delo, na šolah z nad osem do deset oddelkov pa se naj oprostijo razrednega dela. 5. Upravitelii naj dobivajo mesečno upraviteljsko doklado, ki naj ne bo manjša od 200 din. Samo zadovoljni in sposobni upravitelji so porok za napredek našega ljudskega šolstva.