ti
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: 'Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
1UG0SLAI
tlačan
Lidj“‘"‘ bjitoc.
M mm
mm,
Uredništvo:
° \!\. Telefon 360
p»v«*Jni frankrt rava:
Telefon 44,
se ne vračajo. Ljublj an«. e priložiti znamko odgovor.
Županske volitve v Ptuju.
LOZINŠEK ŽUPAN — BLAŽEK PODŽUPAN.
Ptuj, 12. septembra. Pri današnji Volitvi župana je pri prvi volitvi dobil socijalni demokrat nemčur Losinschegg 11 glasov, dr. Senčar (JDS) 7 in Šerona (NSS) 6 glasov. Pri drugi volitvi je bil izid isti, kakor pri prvi. Pri tretji, ožji volitvi med socijalnim deomkratom Lo-slnschkom in demokratom dr. Senčarjem je dobil prvi 11 glasov, drugi 8 glasov. Šerona 5 glasov, ki pa »o neveljavni, ker ta kandidat ne prihaja v poštev pri ožji volitvi. Za župana ptujskega je torej izvoljen nemčur Losinschegg. Pri volitvi podžupana je b!lo oddanih pri prvi volitvi za Šegulo (socialni demokrat) 11 glasov, za narodnega soci-jallsta Šerono 6 in za Blažka (NSS) 7 glasov. Pri drugi volitvi je bilo oddanih 10 glasov za Šegulo (soci-Jallst) in 13 za Blažka (NSS), ena glasovnica je bila prazna, izvoljen je torej za podžupana narodni socija-Ust Blažek. Ker je novoizvoljeni župan Losinschegg po prevratu žalil slovensko narodnost s psovkami »Windische Hunde«, najbrže ne bo potrjen. Potem prevzame posle podžupan Blažek (NSS). Pripominja se še, da socijalnim demorkatom ni za delo, kakor so sami izjavili, ampak le za opozicijo, kar je jasen 'dokaz, ker so kandidiraU nemčurja Loslnschka, o katerem so bili natanko obveščeni od obeh nasprotnih
strani, da je njegova potrditev nemogoča in da s tem samo onemogočajo občinsko redno poslovanje. Brzojavka je nejasna, a najbrže bo takole:^ Ker demokrati (JDS) niso dobili župana, tudi podžupana niso hoteli imeti tenveč so na tihem brez vednosti NSS volili nar. socija-lista Blažka, ki je dobil njihovih 7 glasov ter prišel v ožjo volitev. Ofi-cijelnega kandidata NSS tov. Šerono pa niso marali voliti. Pri ožji volitvi med Blažkom in Šegulo so oddali demokrati (7 glasov) in nar. so-cijalisti (6 glasov) Blažku, ki je dobil tako 13 "lasov, a soc. demokrat je z 10 glasovi propadel. Nar. soci-jalisti so opozarjali demokrate, da ne morejo voliti njihovega kandidata in hočejo demokrati, da bo imel Ptuj narodnega župana naj oddajo svoje glasove nar. socijalistu. To so demokrati oholo odklonili češ, da nar. socijalisti nimajo kandidata, sposobnega za župana, med tem ko je od demokratov vsak sposoben za župana. Demokrati imajo torej patent za župane in če kje rabijo župana, naj se obrnejo na demokrate v Ptuju, tam imajo sposobne kandidate na razpolago. S svojim oholim vedenjem so odbili nar. socijaliste v Ptuju in zadene edino njih krivda, da lina Ptuj zopet Lozinška za župana.
Položaj v Zapadni Madžarski.
MADŽARSKI ODGOVOR NA ENTENTNO NOTO OLEDE ZAPADNE
MADŽARSKE.
Budapešta, 12. sept. Madžarska jrlada je izročila včeraj zastopniku treh evropskih velesil v Budimpešti •voj odgovor na zadnjo ententno noto. V tem odgovoru izvaja madžarska vlada: Žalostni dogodki, ki so se odigrali zadnje čase na coni A ozemlja, katero mora madžarska vlada izprazni* niti, so naravna posledica bridkega obupa, s katerim je bilo prežito prebivalstvo dotičnega ozemlja, ko je začutilo, da se mora ločiti od dežele-ma-tere, pod okriljem katere je bila gotovo 1000 let. Madžarska vlada si ni pomišljala ukreniti vse potrebno, da bi se preprečilo, da bi dohajali različni tuji elementi v dotična ozemlja Zapadne Madžarske. Edin ukrep, ki bi bil v tem oziru imel uspeha, bi bil ta, da bi se bila vsa v trianonski mirovni pogodbi označena cona hermetično zaprla napram zunaj z močnim vojaškim kordonom. Ker pa je madžarska vlada izpolnila vojaške določbe mirovnih pogodb, ji orožništvo, kolikor ga je imela na razpolago, absolutno ni moglo zadostovati za to, da bi se bila zaprla meja med linijo A in meje, določene v trianonski mirovni pogodbi. Madžarska vlada je razpolagala s samo 1900 orožniki, kar pa bi zadostovalo komaj za vzdrževanje miru med obema črtama. Madžarska vlada je pokazala vso voljo, da bi preprečila morebitne nepravilnosti in je ukrenila v ta namen vse potrebno. Zatorej odklanja vsakojako odgovornost za zadnje dogodke. Vlada opozarja na to, da se izpraznitev Baranje ie ni popolnoma izvršila, da namreč oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, še niso podpisale zapisnika predaje. Madžarska vlada izjavlja, da je pripravljena izpolniti določila mirovne pogodbe in da se ne namerava odtegniti obveznostim pogodb. Do-znala pa je, da so zavezniške velesile v isti zadevi intervenirale tudi pri dunajski vladi. Madžarska vlada pa ugotavlja, da ni imel ta korak na Dunaju nobenega učinka, še več, da avstrij-«ka vlada principijelno noče priznati madžarskih pravic. Madžarsko javno mnenje je radi tega silno vznemirje-no- Potrebno bi bilo, da bi zavezniške velesile vzpostavile ravnotežje med ■Avstrijo in Madžarsko. — Končno izjavlja madžarska vlada, da bo nadaljevala izpraznjevanje in prosi med-zavezniško misijo v Sopronju, naj vpoštevajoč obojestranske interese, kakor tudi interese spornega ozemlja, izdela nove prehodne niodaiitete. Samo ob sebi je razumljivo, da bo madžarska vlada takoj po predaji podpi* snia zapisnik predaje.
Pariz, ir. sept. (Havas). Poročevalec lista »Excelsior« Baze je imel piiliko govoriti z zveznim kanr.elar-jein dr. Schobrom, ki mu je obrazložil s*ališče avstrijske vvud; ^ledo zapad-no-ogiskih komitatjv. Zvezni kance-iav je izjavil, da ne dvomi <> tem, da se more zahtevati od madžarske vladi; odgovornost za dogodke v Burški. Dokaz za to vidi. v poročilu, ki ga )e cbjavila brezžična postaja v Budimpešti, v tem poročilu se trdi, da so Avstrijci boljševiki. »Verujte mi,« je dejal zvezni kancclar,« v Avstriji ni 110-beiiega boljševizma. Naši orožniki uiso nikdar razobesili rdečih zastav. Po mojem mnenju je postopanje Madžarske kršitev mednarodnega prava in flagranti. Nasilstvo Madžarov je naperjeno ne samo proti Avstriji, marveč tudi proti zaveznikom. Madžarska ima dobro izvežbano armado, dočim se je morala Avstrija razorožiti. Mi se nočemo odtegniti nobeni kontroli, temveč želimo preiskavo na licu mesta.« — Po zahvalnih besedah ententi za korak, storjen v Budimpešti, je sklenil kancelar:	»Ura je preresna.
Ako ostane položaj tak, kakoršen je, potem bo konec miru v Srednji Evropi.«
London, 11. sept. »Observator« piše, govoreč o dogodkih v Zapadni Ogrski: Postopanje Madžarov se mora podvreči strogi razsodbi vrhovnega sveta, ki v tem posebnem primeru, ne bo mogel biti dovolj strog. Izkušnje z ravnanjem Budimpešte izključujejo vsako prizanašanje napram sedanjemu roparskemu pohodu, ki bi na jugovzhodu in v Srednji Evropi mogel povzročiti gibanje armad. En-tenta mora, ako nadaljujejo Madžari svoj bluff, urediti bursko afero s četami.
Budimpešta, 11. sept. Madžarski korespondenčni urad dementira vest o delni mobilizaciji na Madžarskem,
. Budimpešta, 11. sept. Avstrijci se pripravljajo, da popolnoma izpraznijo županije Zapadne Ogrske. K medza-vezniški komisiji v Sopronju je prišla deputacija Madžarov in izrazila željo naroda, da ostane pod Madžarsko. Povsod se formirajo madžarske garde za vzdržavanje reda. Boljševi-ški begunci iz Madžarske ustanavljajo na Dunaju legije, da se borijo proti Madžarski. »Neue Freie Presse« in »Neue Achtuhr-Blatt« javljata, da so-cialno-demokratska stranka v Dunajskem Novem mestu tem legijam daje orožje in municijo baje zato, da branijo avstrijsko mejo.	i-	.
ZDRAVSTVENO STANJE NJ. V. KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 12. sept. Zdravje Nj. V. '-:ra!ja Aleksandra se obrača na bo-foe, da M Jme&lesa meseca ali pa
začetkom prihodnjega meseca dospel v Beograd. Sedaj se nahaja v Versaillesu, odlam pa bo Šel po vsej priliki v Vichy kjer bo sprejel mini* strskega predsednika Pašiča. .............
SHOD NSS ZA DVORSKI OKRAJ V LJUBLJANI.
Včeraj zvečer se je vršil v restavraciji »Zlatorog« krasno uspeli shod narodno socijalistične stranke. Shod je bil zelo dobro obiskan. Otvoril je zborovanje predsednik krajevne organizacije NSS za dvorski okraj tov. V e 1 e p i č. — Po kratkem uvodu je dal besedo nar. posl. tov. B r a n d n e r j u, ki je v dolgem, stvarnem in jedrnatem govoru orisal stranko in njeno stremljenje že od njega rojstva. — Bičal je koruptnost upravnih organov in orisal boj mlade napredujoče stranke. — Dotakni’, se je zadeve tov. Peska, ki jo je stvarno razjasnil zbranim. — Govoril je tudi o občinskem svetu. — Njegova izvajanja je sprejelo poslušalstvo z gromovitim aplavzom. Za njim je govoril tov. Tavčar. Sv.Ja izvajama je začel: Nekaj gnjilega je v državi danski! (Schakespearc'' rredočil je vso to gnjilobo zbranim in navedel pripomočke za ozdravljenje razmer. —• Njegov govor so zborovalci zelo odobravali. — Tovariša Peska, ki je govoril za njim, so sprejeli zbrani z dolgotrajnim ploskanjem in se mu koncem govora istotako zahvali. — Za njim je govoril somišljenik dr. Ivo Kolbe iz Bosne (Mostara). Tudi Dalmacija je bila zastopana po tov. prof. Maliču. Shoda sta se udeležila tudi tovariš iz Sarajeva Miloš Markovič in tov. Dušan Paranos iz Beograda. Brate Srbe in Hrvate so zborovalci opetovano navdušeno pozdravili.
MINISTER PUCELJ AGITATOR ZA RADIKALNO STRANKO.
Zagreb, 12. sept. Dopisnik »Novosti« poroča iz Beograda, da se je ob prihodu slovenskih poljedelcev v Beogradu mnotro govorilo o spoju samostojne kmečke stranke z radikalno stranko. Ta vest prihaja iz okolice ministra Puclja, kot potr* dilo za to. na se navaja akcija dr. Županlča in dr. Janjiča na kmet* skem kongresu na Bledu.
PROTIČEVO AGITACIJSKO DELO,
Zagreb", 12. sept. »Jutarnji List« poroča iz Beograda, da bo g. Stojan Protič v četrtek L-Jal pro laa na narod,’ potem pa da bo v spremstvu Ivaniča odšel na agitacijsko potovanje v Vojvodino, kjer bo imel v Novem Sadu, Subotici in Bečkereku konferenco. Pristaši g. Protiča so že organizirali krajevne politične odbore v svrhe agitacije.
TRANZITNI PROMET V SOLUNSKI LUKI.
Beograd, 12. sept. Presbiro poroča iz Aten: List »Katemerini« do-znava iz Soluna: Radi težkoč, ki so nastale za tranzit blaga v solunski luki, katero je bilo namenjeno za Srbijo se je začelo blago za Srbijo izkrcavati v romunskih lukah. Tudi italijanske ladje odhajajo v romunska pristanišča. Srbski trgovci so začeli odslej naročati sladkor iz Češkoslovaške, dočim so ga doslej naročali v Ameriki. Srbski trgovci dobivajo camo še 35 odstotkov sladkorja iz Amerike. Nekateri listi trdijo, da je za luko Solun velika škoda, da dobivajo jugoslovenski trgovci sladkor iz Češke.
ITALIJANSKI ZU"ANJI MINISTER
NA du::aju.
Dunaj, 12. cept. (Izv.) Italijanski minister za zunanje stvari della Tor-retta je danes dospel na Dunaj. Na kelodvoru ga je sprejel državni kancelar dr. Sckobcr. Della Tor-retta je kmalu nu'.o posetll ententne diplomate iri imel z njimi daljši pomenek glede zapadno - madžarskega vpra^:.“:'n.
DR. RENNER REDIVIVUS.
ženeva, 12. sept. (Izv.) Tu se je nenadoma pojavil bivši avstrijski kancelar dr, Renner, ki je imel daljše konference s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, kar je zbudilo veliko pozornost. Dr. Renner se udeležuje gospodarskih posvetovanj na mednarodnem kongresu zadrug v Baslu in nima na kongresu zveze narodov v Ženevi nobene posebne naloge, ampak prisostvuje razpravam le kot zasebnik. V ententnih krogih zatrjujejo, da je dr. Renner v zvezi s spletkami, ki so naperjene proti rešitvi zapadno-madžarskega vprašanja.
Mnenle dveh gotovo odličnih slovenskih politikov o aferi Pesek.
r.
Mladini so zašli v hudo zagato z gonjo zoper g. 'Peska ter so se obrnili na g. dr. Iv. Tavčarja za svet, kaj hočejo sedaj narediti. Dr. Ivan Tavčar je odgovoril deputaciii mladinov (Ribnikar in drugovi): »Kaj hočete sedaj narediti? Vi ste že naredili! Razbili ste našo stranko! Kar smo s trudom in žrtvami v desetletjih zgradili, ste vi porušili• Čemu ta ostudna gonja zoper Peska? Kako bodete zagovarjali pred svoio vestjo krivico, ki mu jo delate? Poštenje vzeti je kaj lahko, nazaj ga dati pa velo težko. Moje mnenje je, da je Pesek poštenjak in vreden biti ljubljanski župan.«,	-
r j; i *'	» » V’*
2.	jy,i	-	- «•
Dr. 'Anton Korošec se je vozil dne 8. t. m. s Pragerskega do Ptuja 'skuha* s poslancem Brandnerjem ter se je hudo zgražal nad ostudno gonjo demo* kratov proti g. Pesku. Rekel je, da on ni slišal nikoli o g. Pesku podobnih govoric, čeprav je imel z njim svoj Čas, ko je še Pesek učiteljeval v ptujskem okraju, hude politične boje, ker je bil Pesek organizator in propagaior bivše štajerske narodne stranke. G. Pesek je prihajal celo na dr. Koroščeve shoda motit in sta bila huda politična nasprotnika, .vendar se ni nikoli slišalo kaj slabega o Pesku. Če bi bilo kpličkaj res, kar se ga sedaj dolži iz tiste dobe, bi bili politični nasprotniki gitiovo zvedeli. H koncu je dejal dr. Korošec,*
»Čeprav smo si SLS in NSS politični nasprotniki, vendar odločno obsojamo ta grd način političnega boja demokratov.«	^
*-------------------    .------------------...	..O—---------.1. 1
Manevri.
Upati je, 'da se bodo v najkrajšem času vršite nove volitve za ljubljanski županski stolec, ki je po krivpt demokratov že tako dolgo prazen. V sled ti praznote ni posloval niti občinski svet ljubljanski in občinsko gospodarstvo je šlo rakovo pot na škodo vseh ljubljanskih prebivalcev.
Značilno za te nove volitve je, da so nanje pristali končno vendarle tudi demokrati• Za opazovalca, ki nima vpogleda za kulise, je stvar brez pomena; za onega pa, ki stalno opazuje delovanje mladoliberalne sekcije pa vidi v tej »privolitvi« zadnji poskus v izredno spretnem manevriranju Žerjav-Kramer* Kukovčeve klike, obdržati se proti volji velike večine ljubljanskega prebival* stva na krmilu ljubljanske občine.
Vprašanje nadomestnih volitev za komunistične mandate bi bilo že davno lahko rešeno tako ali tako in ravno tako bi se vprašanje ljubljanskega župana bilo lahko ze davno rešilo, če bi mladoliberalcem šlo to v sklad z njihovimi težnjami. T oda treba je bilo pridobiti časa, da se vse potrebno pripravi za zadnji naskok na svojo prejšnjo postojanko — ljubljansko občino in PO možnosti prepreči zopetno izvolitev g. Peska za ljubljanskega župana.
Kot že rečeno, so postopali demokrati pri celi stvari silno spretno. Najt prej je bilo treba novoizvoljenega župana oblatiti pred javnostjo, da bi se i tem mogla vsaj nekoliko motivirati nepotrditev. Dokazov za resničnost1 svojih navedb seveda niso mogli doprinesti in še celo, ko smo pozvali pod* kupljevalce, da naj nas tožijo radi očitka podkupijevanja prič in navedli imo eksponenta in vsoto, niso itheli korajže stopiti pred sodišče in nam daft priliko, doprinesti dokaz resnice. Dosegli so za enkrat nepotrditev novo* izvoljenega župana in zato ceno radi stoje pred javnostjo kot amoralni podft kupljevalci prič.	■*
Toda nepotrditev je bila končno le sredstvo za prisvojitev ljubljanskega županskega stolca. In ta stolec se mora zasesti preje, predno se ojači opozicijo z komunističnimi mandati. In kar je glavno: nove volitve ljubljanskegO župana se morajo izvršiti preje, predno je mogoče, da se Peskova afera razčisti pred sodiščem. Zato sedaj oni, ki so dosedaj volitve z vsemi mog(h čimi zakulisnimi intrigami zavlačevali, naenkrat iste forsirajo.
Sedaj je jasno zakaj da niti g. Pesek, viti posl. Deržič, niti medstrankarsko razsodišče toliko časa ni moglo dobiti vpogleda v tajinstvene akut. »J utr ovci« so se zavedali, da bo g. Pesek izvajal konsekvence, tiral one čudne »priče«, ki same, ne da bi jih kdo k temu silil, priznavajo svojo amoralnost in sodišče bi stvar končno vendarle razčistilo, ker jako dvomljivo je, če bi obtol žence, ki sami govore o svojih nemoralnih dejahjih, le da bi unlčilt političnega nasprotnika ali pa prišli do korita, sodišče pripustilo k prisegi. Njena vred-nost bi bila seveda več kakor dvomljiva. Kakor hitro pa bi sodišče zadevo razčistilo, potem bi pomenilo to za vedno konec jutrovskim lumparijam in županski stolec ljubljanski bi bil na vekomaj izgubljen.
Toda tudi ti manevri propadajoči kliki ne bodo pomagalu Mr naša javnost jih že spregleduje-
Slovenski kmetje v Srbili.
Beograd, 11. sept. (ZNU.) Danes ob devetih dopoldne so došli v Beograd slovenski kmetje. Na kolodvoru so jih sprejeli ministra dr. Kukovec in Pucelj ter nekaj poslancev zastopniki poljedelskega ministrstva, precl-sedništvo poljedelskega drqštva in množica občinstva. Minister Pucelj ;e imel pozdravni govor, nakar je predstavil slovenske kmete poslancem m zastopnikom poljedelskega Ministrstva ter poljedelskega društva. ,Costjc, večinoma slovenski poljedelci y kmečki obleki in s trobojnicami na prsih so vzklikali kralju, vojski in državi. S kolodvora so odšli najprej v lokale srbskega poljedeljskega društv^, nato pa so se razdelili v dve skupini in si odšli ogledat mesto. Ob 13. so še udeležili banketa na Topčideru, pri katerem so bili prisotni ministrski pred-
sednik Pašič, ministri Pribičevič, Trif-kovič, Jovanovič, Gjurišič, Zečevifc, Križman, Kukovec in Pucelj. V ime* nu vlade jih je pozdravil ministrski predsednik Pašič, kateremu se je zahvalil nato slovanski kmet Ivan Ažman, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da more izjaviti ministrskemu predsedniku, da so bili in bodo on in njegovi tovariši vedno za edinstvo na*> roda. Za banketa je bilo izrečenih v*£ napitnic. Ob 15.30 so se člani vlade poslovili in odšli, gostje pa so klicati »živio« in peli »Lepa naša domovina«. Potem So si gostje ogledali topčider-sko ekjppomijo ter razstavo poljedelskih strojev, nakar so se vrnili v rnt-sto, odkoder je zvečer odpotovala ena skupmC^ .Valjevo, druga pa v Sme-
Zagreb, 12. sept. Devize. Berlin (izplačilo) 209.50—210.50, Berlin ’ (ček) 209—210, Italija 945—985, London 825 do 835, New York (kabel) 0—220, New York (ček) 212—215, Pariz 1660—1700, Praga 270—277, Švica 2650—0,' Dunaj 15.90—16.10, Budimpešta 48—49, Buka-roSta 210—215. .Valute. Dolarji 212 do
214, carski rubili 20—22, uapoleondori 750—785, nemške marke 0—210, romunski lefy 0—216.
Curih. Berlin 5.55, New York 582, London 21.72, Pariz 42.70, Milan 24.90, Praga 7.025, Varšava 0.15, Zagreb 2.90, Budinjpešta 1.30, Bukarešta 5.50, Dunaj 0.55, avstr« krone 0,46-
Ljubljanski
velese jm. I
Ljubljani, dne 10. septembra 1921. Ing. Klinar s. i., arh. Vurnik s. Ing. Fo-erster.
Usi mam ušivimi
liti DUL
Na velikem ljublj. semnju je vzbujal splošno zanimanje risalni apaiat, nov domač izum. Bil je neprencnoma obkoljen z gledalci, ki so brez izjeme izražali svojo zadovoljnost z najugodnejšimi ocenami. — Ti izrazi so bili praktičen dokaz, idealne uporabljivosti te priprave, ki se tudi v lejretič-uem oziru lahko spozna kot nepre-kosljiv ideal. Novi izum spada v vrsto zrcalnih aparatov in njegova zrcalna moč stoji ravno na nepremakljivi optični meji, na kateri sc zaraoretn prikazati slika predmetov in orodje popolnoma jasna. —
Ce se namreč poveča zrcalna moč tega aparata, se prikazuje orodje nejasno, če se pa pomanjša, postane slika predmetov nejasna.
Optika tega aparata se torej nikdar ne bode dala izboljšati in bode ostala za kulturo nepremagljiv diamant. Ta izum obstoja v svojem principu samo iz kosca navadne šipe, ki je pritrjen tik pod očesom nad črno risalno ploščo, po kateri se riše z belim orodjem. Šipa odbija žarke predmetov proti očesu, ki vidi predmete na ploči popolnoma jasne, in orodje še lahko zasleduje — skozi šipo v enako blesteči jasnosti. Dosedanji zic ni aparati so konstruirani za risanje s črno špico po svitlem papirju. Aktivni svetel refleks papirja pada skozi progovno zrcalo v oko in moti jasnost slike predmetov v vseh temnejših podrobnostih. Samo neaktivna črna barva orodja odstranja, koder se poteguje ta refleks in kaže na svoji ploščici jasne in pristne barve dotičnih mest predmetov. Na ta način se prikazuje orodje le na škodo jasnosti slike predmetov: Cela slika mora ostati, vsled aktivnega belega refleksa papirja medla in svetla, da se lahko prikazujejo na črni neaktivni ploščici orodja pristne temnejše barve predmetov in da se vsled tega kontrasta lahko razlikuje orodje, ki izpre-minja,vedno svojo barvo in se nikdar ne prikazuje kot črno. V svetlih barvah pa je ta kontrast tako majhen, da se orodje izgublja do popolne nejasnosti. To znanstrani vzroki dejstva, da dosedanji zrcalni aparati niso popularni, in da celo največji dc: najbolj izobraženih ljudi splo i ne ve da obsuje zrcalni aparati za risanje plastičnih i redmetov in kopiranje sl.k ako-ravno se izdelujejo v vsen optičnih tovarnah inozemstva v ncsftih oblj-Kah- '''•veda so ti aparati tud* precej dragi, vendar draginj? ne mere biti vzrok, da se ne uporabljajo, ker ima resno porabljiv risalni a; arat, ki se sploh ne da plačati. Novi izum je torej postavil kulturo na nov slikarski temelj in se bode z enako silo razširil po vsem kulturnem svetu, kakor je doslej pomanjkanje risalnega aparata vplivalo na nivo naše kultuie s komaj preglednimi ovirami.
Konzorcij ilustrirane kulturne revije »Vesna« je sklenil, da stavi na razpolago brezplačen prostor v »Vesni« vsem onim tvrdkam, katere so imele svoj prostor na sejmiatu posebno lepo opremljen ali pa so razstavili posebno lepe predmete, da v prihodnji številki »Vesne* lahko brez-
plačno objavijo slike svojega razstavišča ali posameznih predmetov. — Prijave samo p:smeno s priloženo odgovarjajoče lepo sliko najkasneie do 20. t. m. na npravništvo »Vesne«, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
tiilijMifleipjalifiliii.
Naš prvi slovenski odnosno jugoslovanski velesejem je razočaral nas domačine, razočaral pa je osobito naše sosede, ki niso imeli pod političnim, trgovskim in obrtnim prisiljenim avstrijskim vidikom prilike, da bi nas prav spoznali. Nismo pričakovali tega uspeha in cel naš industrijski in trgovski svet ima v tem priznanju najlepše zadoščenje za dolgoletni trud, za požtvoyalnost, ki je šele s tein sejmom prodrla ledeno skorjo manjših preziranih narodov in stopila v krog svetovnih trgov, ki izdelavajo, kupujejo in prodajajo v izmeri ali kakovosti veleproducentov, industrijcev in trgovcev. Vstopili smo s tem sejmom v svetovni trg in pokazali sosedom, Evropi in svetu, da smo ravno Slovenci v naši ujedinjeni državi tisti, ki prednjačimo, dasi številno najmanjši v okviru naše krepke, bogate države, o kateri je ob priliki prihoda v Ljubljano izrazil naš kraljevi namestnik, da nas sosedje ne samo vpoštevajo m spoštujejo, marveč, da se nas tudi boje. Nismo zmožni samo od narave jemati, kar nam da ona kot rodilja svetov. Pokazali smo, da znamo njene bogate darove, s katerimi je narava osobito oblagodarila Jugoslavijo, tudi izdelovati in jih plodonosno vnovče-vati. Priznam vsestransko uspehe našega velesejma. Priznati pa mora tudi vsakdo onemu, ki izraža priznanje, ln ima najboljši namen izpopolnitve, da se ga smatra za delavca, ki je delal in hoče še dalje in višje delati. — Tore) ne da bi hotel efekt sejma zmanjšati, še mcjij, da bi hotel pomen njegov in doseženo višino krčiti, marveč v dobrem namenu izpopolnitve, navedem par točk, ki naj tvorijo na podlagi dosedanjih skušenj smernice za bodočnost.
Ze v naslovu sem povedal, da hočem pojasniti v naslednjih vrsticah stališče malega obrtnika napram sejmu. — Predvsem poudarjam, da ravno zibeljka večje obrti in industrije, to je malo obrtništvo, ni prišlo na tem sejmu do tiste veljave, ki mu je bila predvidena pri zasnovitvi sejma. Predlog, ki sem ga stavil ob priliki utanačenja smernic našega sejma, bi bil po dosedanjih skušnjah gotovo vsaj deloma pripeljal na sejni tudi malega obrtnika, izvoz »n temelj naše veleindustrije in trgovine. — Toda žal, naš mali obrtnik je izostal in gleda in se veseli ob strani vclcuspehov velesejmarjev. Poudarjam pa ponovno, da je današnji sejm, ki nas je postavil v krog prvoboriteljev, izšel zopet v viru iz krogov malih obrtnikov, iz kroga deželne zveze obrtniških zadrug v Ljubljani. — Da ni prišlo malo obrtništvo na tem sejmu do te veljave, ki jo zasluži s svojim delom pa so sledeči vzroki:	Za posameznika, ma-
lega obrtnika igra veliko vlogo cena. Skupno razstavljenje na tem sejmu ni prišlo, razun malih izjem, do veljave, ker so bili kljub temu posamezniki osamljeni in se kljub priznano dobri organizaciji slovenski posamezne stroke še niso mogle v tem smislu zedinili v tisto močno skupino, v kateri pride tudi vsak posameznik do veljave in vpoštevanja. —
V to svrho bi bilo umestno da se posveča večja pozornost za naše obrtno nadaljevalne šole, osobito pa za naš naraščaj. Brez njega ne bomo imeli dobrih teoretično in praktično iz-
obraženih in izurjenih obrtnikov, in brez teh ne burno imeli veleindusttij-cev. —
V obrtno nadaljevalnih šolah ima- i mo uvedene razstave vajenskih del. Najboljša d<wa vseh teli razstav naj bi se zedinila v močno razstavo v Ljubljani in tu je i ot, ko pride najmanjši obrtnik do javnosti. Za to piiliko pa bi se uporabil velesejem. Ko se mudim že pri točki o obrtnih šolah je treba poudariti, da je nujno potrebno, da se obrtne in obrtno nadaljevalne šole podržavijo in da poučujejo na njih stro-kovnjaki-rokodelci, ki so teoretično in praktično izobraženi in izvežbani. Ti morejo nuditi vajencu, učencu vsestranski poduk. —
Res je, da je dosegel ljubljanski sejm tak uspeh, ki ga lahko zavidajo vsi drugi socijalni in gospodarski krogi, ki sc pečajo s socijalnim gospodarskim delom. Pokazal je ta sejm kaj zmoremo ni pa pokazal kaj zmore tisti, ki ne more priti danes do veljave radi financijelnih razmer. Imamo male obrtnike, ki tiče v svojih delavnicah in delajo z enim ali dvema pomočnikoma in z vajencem kot mravlje. In marsikdo od teh ima strokovno znanje in zmožnost, ki daleko nadkriljuje marsikoga, ki dela v širokem obsegu, ker ima zato dovolj sredstev. ^ In te ljudi moramo privesti na sejem in tudi njihovo delo pokazati množicam, d udi ti imajo pravico, da pokažejo svoje delo na velesejmu in da jih ne poznamo po skromnih napisih in malih izložbah. — Pa ne velja to samo za mestno obrtništvo. Dežela, tudi ^ ta mora priti v poštev. Imamo po deželi obrtnike, ki so strokovno visoko izobraženi. Delali so v svojih strokah že po vseh delih sveta. Vrnili so sc domov rodoljubi, da si ustanove svoje ognjišče na domači zemlji. S sabo pa so prinesli skušnje in znanje ter trdno voljo za delo. Ti marljivi prvoborci naše obrti morajo priti pri velesejmu v poštev. Nuditi se jim mora prilika, da pokažejo i ti svoje izdelke. Ce se to izvede ne bo samo v veliko korist celoti marveč plačilo in priznanje našemu pridnemu, marljivemu in strokovno izobraženemu malemu obrtništvu po mestih in deželi. — Upamo, da se bode ta dobrohoten nasvet pri drugem sejmu vpošteval in razmeram prikladno udejstvil.
Gospodu Ivanu Hribarju, kr. pokrajinskemu namestniku za Slovenijo v Ljubljani.
Dne 12. avgusta t. 1. je priobčila »Jugoslavija« sledeče odprto pismo na Vas:
Gospodu Ivanu Hribarju kr. pokrajinskemu namestniku za Slovenijo v Ljubljani.
Opozarjamo Vas, da so razni časopisi n. pr. Straža, Slov. Gospodar, Nova Pravda itd. že opetovano očitali vodji okrajnega glavarstva v Ptuju
g. dr. Otmarju Pirkmaierju
razne težke pregrešite: poneverbe, nedovoljene manipulacije z demobiliza-cijskim blagom, nepravilno zaračunavanje uradnih potnih stroškov itd. itd.
Na vse ogromne očitke g. dr. Pirk-maier ni niti najmanje reagiral ali jih dementiral in se ni niti skusil braniti. Upravičeno je tedaj mnenje, da so očitki resnični.
V interesu državne uprave in da ne izgubi ljudstvo zaupanja do nje, Vas prosimo, da uvedete takoj proti g. dr. Pirkmaierju
disciplinarno preiskavo,
Potrebno je, da se pri tej zaslišijo uradniki vseh oblastev v Ptuju in za-
stopniki vseh političnih strank kakor tudi priče, ki se bodo »priglasile.
Dobil sem iz ptujskega okraja toliko pritožb zoper g. dr. Pirkmajerja, da sem se z<Čel zanimati za to zadevo. Dognal sem toliko obremenilnega zoper dr. Pirkmaierja, da sem na shodu NSS v Ptuju dne 8. t. m. javno nastopil zoper njega. Svoje obdolžitve sem pripravljen V3ak čas dokazati s pričami.
Opozarjam Vas g. kr. pokrajinski namesmik, da bom v zadevi dr. Pirk-mciierja stavil v parlamentu interpela-! cijo.
Uverjen sem, da bodete kot vrhovni upravni šef Slovenije nemudoma upcljali disciplinarno preiskavo zoper dr. Pirkmaierja.
Ljubljana, dne 12. sept. I92r. Anton Brandtner, narodni poslanec.
lil M NSS v Umi
Ustanovitev krajevne organizacije NSS.
V nedeljo po prvi maši se je vršil v Radečah na trgu pri ogromni udeležbi javen shod narodno-socijalistič-ne stranke. Shoda so se udeležili kmetje in delavci in je vladalo z ozirom na razpisane nadomestne volitve, ki se imajo v Radečah vršiti prihodnjo nedeljo, veliko zanimanje. Shod je otvo-ril in mu predsedoval član nadzorstva NSS R. Est, ki se je zahvalil za udeležbo ter raztolmačil pomen shoda. Nato je poročal poslanec A. Brandtner o notranje političnem položaju ter se pri tem bavil osobito z anarhijo od zgoraj, kar dokazujejo najnovejši ukrepi glede nadomestnih volitev. Podžupan mesta Celje D. Žabkar je razkrinkal dosedanje liberalno in klerikalno občinsko gospodarstvo v Radečah ter žel za svoja izvajanja, katerim so zborovalci sledili z velikim zanimanjem, neprestano pritrjevanje, Predsednik Est se je zborovalcem zahvalil za veliko disciplino, ki pri zadnjih shodih v Radečah ni bila običajna; ter nato shod zaključil.
Po shodu se je vršilo ustanovno zborovanje krajevne organizacije NSS za Radeče. Izvoljeni so bili: Predsednik Bevk Jernej, podpreds. Jazbec I., tajnik Kozel Joško, blagajnik Col* lantti Franc. Odborniki: Novak Lojze, Burkeljc Jakob, Kumelj Janez, Pohar Albert, Tržan Alojz. Priljubljenemu novoizvoljenemu predsedniku so čestitali
Občinski agrarni
odbori.
Ministrstvo za agrarno reformo 'Je razpustilo vse občinske agrarne odbore in naredilo, da se izvedejo nove volitve. Do konstituiranja novih odborov deluje še stari odbori. Volitve se bodo vršile ne samo v občinah, katere so že lani volile občinske agrarne odbore, ampak tudi po onih, katere sedaj priglasijo svojo interesiranost pri izvedbi agrarne reforme. Naravno je, da morejo biti interesirane samo one občine, v katerih območju ali neposredni bližini se nahaja veleposestvo. To Izjavo in-teresiranosti izdaja občinski urad; ista vsebuje poleg imena interesirane občine ln veleposestva, navedenega z imenom lastnika, na katerem je lntere-slrana, na kratko tudi razloge, na katere opira svojo neposredno Interesiranost. Izjava interesiranosti naj se pošlje Agrarni direkciji v Ljubljani; pošlje pa naj se le v slučaju, če ni bila že do-sedaj interesiranost prijavljena, oziro-mo odbor Izvoljen. Ta prijava Je velikega pomena in neobhodno potrebna za konstituiranje občinskih agrarnih
Ljubljanski veliki semenj se jc zaključil v pondeljek dne 12. t, ,m., ob il8. (6) uri zvečer.
Razstavljala lahko prično odvažati svoje blago v torek dne 13. L m. ob 7 uri zjutraj.
Izkaznice za odvoz razstavnega !.blaga izdaja po predhodnem dovoljenju sejmskega urada družba zji mednarodne transporte »Balkan« v lastnem paviljonu na sejmišču. Brpz teh izkaznic sc ne dovoli nikak odvoz blaga.
.Vstop na sejmišče imajo odslej samo razstavljale! in njih namestniki, zaposleni pri odvozu blaga. Sjednji pa morajo imeti v to svrho potrdila tvrdk, za koje delajo.
Pušenje v paviljonih je tudi nadalje kar najstrožje zabranjeno.
Tvrdke in posamezuiki, ki ?o:pre' vzeli komisijsko razprodajo legitimacij in znakov za poset »Ljubljanskega velikega semnja«, naj .blagovolijo poslati neprodane znake, »n legitimacije obenem s točnim obračunom vsaj do 16. t. m. na naslov sejemskega urada.	_	...
Vse terjatve, ki jih' ima kooVkuli 'do konsorcija »Ljub. velikega semnja«, naj se predlože sejjsmjkemu Uradu najkasneje do 20. sept,'1921, Nft poznejše terjatve se ne bo oziralo. 'K	_____
Steli i. Mi.
Veliko pozornost so vzbujhlFuA velesejmu izredno racijonelni štedilniki, katere je razstavil v ličnem paviljonu ing. Bogatyr iz Beograda. Ti štedilniki so izredno racijcnelno zgrajeni in prirejeni za kuho v večjem obsegu. Te štedilnike je preiskala na sejmji uradna komisja, in je izdala po dovrŠŠhi pre-pkušnji sledeči zapisnik:
Na »Ljubljanskem velikem š’etnnju« 'dne 10. sept. 1912 ob 12. uri se je sestala V paviljonu ing. Bogatyrijeva iz Beograda, Izumitelja izredno racijonelnih štedilnikov, komisija sestoječa iz naslednjih članov: gg. gradbeni ravnatelj Jnž. Klinar, vseučiliški profesor arhitekt Vurnik in ravnatelj - nafnestnik inž. Foerster, ki je to-le ugotovila: Poskušnja se je vršila na dveh štedilnikih. Vsak štedilnik ima 3 odprtine za kuhanje. Za kurjavo vsakega Štedilnika se je pripravilo po 2 kg mehkih drv, ki Jih je izumitelj na licu mesta dal razrezati v treske s posebno pripravo, visečo'ha štedilniku. V vsak štedilnik je dal naliti po ca 45 litrov, ca 10° C gorke vode, ki naj bi se rabila pozneje za umivanje posode. V vsakem štedilniku sta bila 2 lonca po ca 8 litrov vsebine in ena plitva ponev za cvrtje. V loncu je pripravil izumitelj rusko juho (boršč) in guljaš. Na ponvi pa si je priredil začimbo. Na - to je zakuril. V loncih je pričelo vreti po 16 minutah. Voda (ca 45 litrov) je pa vrela po 20tlh minutah. Po preteku 50tih minut je bila jed kuhana. Od naprej določenili 2 kg mehkih drv, je ostalo izumitelju še 34 dkg. Pripomniti bi bilo, da mu je štedilnik, ki je bil samo improviziran, zelo slabo vlekel. V spodnjem štedilnika je nameščena ledenica, kamor je »hranil ca pol kg ledu in nekaj steklenic vina. Med poskušnjo ce led Prav nič ni raztopil. Poskušnje sc Je udeležilo ca 100 posetnikov semnjft. Množina kuhane jedi bi zadoščali* za ca 40 kosil. Poskušnja se je povsem posrečila in so bili posetniki semnja z jedjo, ki je bila okusna, prav zadovoljni. Po izvršeni preiskušnji glede kuhanja Je pričel peči še 5 kg svinjske pečenke. V
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Dva padeta takoj nato. Ostali po-Kažejo podplate. Kakšni udarci, bog in bogme! Preden sem utegnil pošteno zastokati, sem bil otet. In moj rešitelj je bil on, Royal de Bfcaure-vers! Naš mali! Tako sem se seznanil ž njim. Na njegovo zdravje!«
Strapafar je segel po meh in ga olajšal s strahovitim požirkom; nato Je stopil k vratom sosednje sobe ter *e nežno ozrl na Royala. Slišal ga Je mrmrati:
»Kdo sera?	in kaj
»em? , ..«
»Ubogi golobček,« je menil Strapafar, ko se je vrnil k družbi, »mora ga tlači.«
Izpregovoril je Trinquemaille: »Neko popoldne, ko sem imel baš prazen želodec in težko vest, sem stopil k Sv. Evstahu, da bi se v njegovi kapelici priporočil svetemu Panraclju. Omeniti moram, dq sem videl malo prej stopiti y cerkev ugledno kristjanko, kateri tdrblca se mi je zdela uprav škandalozno polna. Krenil sem za njo. In kaj vidim? Gospa je bila baš pokleknila pred kapelico svetega Pankracija; približam s a nobožni Ž0IlL JOfllleiUUgL
jo bliže in si velim: .Sveti Peter naj mi ne da stoipti v raj, ako ta žena ni Marija de Croixmart’U
»Hči višjega zotnika!« je zarenčal Bouracan.
»Višjega sodnika, ki smo ga ubili lepega jutra na Orevskera trgal je dodal Corpodibale.
»Ovaduhinja 1« je dejal Stia-pafar.
»Da,« je povzel Trinquemaille. »Bila je ona ali njen duh. Dvojna sreča, pravim sam pri sebi. Približam se tedaj in ji oderžem torbico s tisto spretnostjo roke, s katero se ponašam 2e od nekdaj, ln baš hočem spraviti svoj plen na varno, ko začujem njen rahli glas: :Ubogim kradete, prijateljI’ Zadelo me je kakor udarec po glavi, zlasti kei Je bilo prvikrat, da so me zasačili ta-korekoč z roko v žepu: že to je dokaz. da se pretaka v Žilah tiste ženske res vohunska kri. Hočem se tedaj umekniti, a zdajci slišim za seboj kričanje: ‘Drži tatu! Drži tatu! Vpil Je cerkovnik, ki me je opazoval. Deset, dvajset, trideset malopridnežev, preoblečenih v debre kristjane, ki so klečali tara in se delali, kakor bi molili, plane za menoj, da bi me prijel!. Jaz bežim kakor jelen. Kriki mojih' preganjalcev se izoramana &MwLJa laku
nje, kakor bi mi bilo sto, pet sto, tisoč, desettisoč psov za petami: .Držite tatu! . . . Primite izmika-ča! . . .’ Pribežal sem na breg Se-kvane, in ko me hoče tolpa zgrabiti, se pripravim, da bi skočil v vedo; ker ni bilo druge rešitve, skočim zares. A zdaj je treba vedeti, da plavam kakor svinec’ .. •«
»Ubogi Trinquemaille!« so trepetaje zamrmrali tovariši.
»Pil sem Jo da nikoli tega; tok me je odnašal s seboj, in že sem se poslavljal od življenja. Kar krikne nekdo na bregu: .Utonil bo, uboga mrcina! . . .’ ter plane za menoj v vodo, me prime za lase in plava z menoj na drugi breg, kjer sem bil varen pred obema sovražnikoma, pred vodo in pred nehvaležnim človeštvom. Bil sem otet! In moj rešitelj Je bU on, naš Royal de Beau-revers!«
Tudi on je vstal in Šel pogledat, ali Royal še vedno spi.
*AU Imam sploh očeta?* ga js slišal mrmrati. »Oh, moj oče . • .«
*Moll,« Je dejal Trlnquemaille, ko je sedel spe* med tovariše. »,Oče naš’ sem ga slišal reči. • •«
»Jaz,« se Je oglasil Corpodibale, sera bil pred mnogimi leti nekoč privezan k sramotnemu kolu na Traho-liio, Ofegpdiu ne, & .oatapera ta«
ko tri dni brez pijače in jedače. Znano vam bo, tovariši, da je tisti prekleti sramotni kol tik pri tleh, tako da so me imeli vsi Arabci, Mavri in Turki tiste okolice na poljubno razpolago. Ves sem bil pokrit z najraz-novrstnejšo grdobijo. Kroginkrog sebe sem videl zgolj obraze, spačene od zlobe, in slišal samo kletve, psovke in zasmeh. V nameček sem poginjal od žeje. Prvi dan proti večeru sera jel premišljati, kako bi se umoril. Toda roke in noge so mi bile preveč trdno privezane. In baš tedaj se jih usuje nadme cela tolpa. Ta me lasa, oni mi puli brado, tretji me ščegače z bodalom, četrti me brca z nogo. Zvijal sem se, rjul in umiral od onemoglega gneva. Ko že Izgubljam zavest od same žalosti in ponižanja, krikne glas zraven mene: JPrvi, ki se dotakne tega siromaka, je mrtev I . . •’ Trudoma se mi je posrečilo dvigniti glavo. In zagledam ga, kako pometa trg in raztepa sodrgo na vse strani! Ko je bil trg očiščen, mi je dal najprej piti, nato pa jesti. Vso noč in ves drugi in tretji dan Je ostal v bližini, tik do trenutka, k! Je končal moje muke. Ko so me odvezali, je dejal: Nd, revež, tolar; stopi kam in se spočij!’ To rekši je hotel oditi. A jaz sem jo jubral m ttjlm.A*,jL, .Qd Mstq.minuteu_
se mu nisem Izneveril; sledil Sem mu kakor pes gospodarju. Zakaj bil je on, tovariši! Bil Je Royal de Be-aurevers! Tako sva se seznanila! Na njegovo zdravje,’co Dio!«
Corpodibale je prijel za meh far mu zadal smrtni udarec: Izpraznil ga je. Nato Je vstal in šel po prstih pogledat v sosednjo sobo. Royal j« feaS zamrmral:
»Zakaj je tako lepa.*
In Corpodibale, vrnivši se k svojim tovarišem, je šepnil tiho:
»Srečne sanje sanja:. Madono vidi.«
Dvanajst kovinskih’ Udarcev je zadonelo z bližnjega zvonika v nočni mir. Royal de Beaurevers je skočil s svoje klopi. Nekaj časa je sam strmel nad to sanjarijo, v katero se ni bil pogreznil hotč. Odprl je okno, na-sopel se svežega zraka, stresel se, požvenketal z ostrogami, zagodrnjal dolgo vrsto kletvic in stopil v izbo. kjer so si tovariši pripovedoval1 zgoraj navedene prigode.
»Na pot!« je kliknil Royal. >Cb-* ljubil sem vam pojedino pri Mirti, in to veste, da sem mož beseda.«
Sam pr! sebi je dodal z neizrekljivo ganjenostjo:
»Spet te bom videl, dobra moja Mirta! ■ „ . Zdaj, ko je Brabant mr-|ey, &
odborov. Brez te izjave ne more se vpoštevati prošnje bodikatercga si posameznega. Bre~ te izjavo ne mora se lani, da nekateri občinski uradi oziroma njihovi župani, četudi so bile občine interesirane, niso priglasili intcresi-ranosti. Krivda leži v tem, da si niso bili vsi župani svesti velike važnosti občinskih agrarnih odborov oziroma da niso — hote ali nehote — vršili iz Posebnih razlogov svoje dolžnosti. Občinarji teh občin niso bili vsled tega sodeležni dobrot agrarne reforme. Po-
jedini Občinarji so sicer pozneje reklamirali, ali njih reklamacij ni bilo mogoče vpoštevati, ker je samo občinski urad legitimiran, da prijavi interesira-nost. Radi tega se priporoča Občinarjem, da v iuteresiranih občinah kontrolirajo občinske urade oziroma župane, da li so se priglasili za agrarno reformo.
Ko pridejo izjave interesiranih občin, katere se lani niso priglasili, se odredijo takoj volitve za občinske agrarne odbore,
Dnevne vesli.
m Strokovna šola za puškarstvo v Kranju se otvorl začetkom meseca oktobra 1 L Dan se bode pozneje naznanil. — Vpisovanje se vrši dne 20. t. m. od 9. do 12. Hrt dopoldne In od 2. do 4. ure popoldne. Sprejemni pogoji: Absolvirana ljudska šola. Starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem šolarskem letu) in telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti
V spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in *• Izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom In domovnico. Vpisnine In šolnine ni nobene. Revni učenci imajo upanje, da dobe primerne ustanove. — Letos se Otvorl prvi letnik. Pouk bo trajal 4 leta. Učenci dobe na koncu učne dobe odhodna bpričevaia, ki jim bodo dala po izpolnitvi takonitih predpogojev pravico do samostojnega izvrševanja puškarske obrti Sola bode nastanjena za sedaj v prostorih državne gimnazije, kjer se nahaja tudi ravnateljska
Slsarna puškarske šole. Vsa podrobneja po-isnlla daje ravnateljstvo strokovne šole za puSkarstvo v Kranju.
— Poziv vsem vpokojcncem, invalidom tl vdovam južne železnice. Pozivate se, da M polnoštevilno zberete na protestnem shoda v nedeljo, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Protestirali bomo proti temu, zakaj ministrstvo toliko časa zadržuje in ne dovoli juž. žel., da M izplačala draginjske doklade na milostno pokojnino. Južna železnica Je pripravljena (o storiti takoj, ako dovoli ministrstvo. Za-ntevali bomo, da se nas upošteva v novi Službeni pragmatiki ravno tako, kakor naše aktivne kolega; kateri pojdejo šele v pokoj, ker mi smo plačevali našo pokojnino v zdravi valuti. Obenem pa prosimo, ako je kateri gospod minister, oziroma gospod državni poslanec pripravljen posetiti naš •hod, da bode na lastne oči videl največjo ravščlno. Pridite vsi na shod, stvar je zelo »ažna. Istočasno se vrši tudi shod v Na-»odnem domu v Mariboru. Odbor.
— Slovenski kmetje v Srbiji. V nedeljo gjirtraj so prispeli v Beograd slovenski kmetovalci ki nameravajo proučevati gospodarske razmere v Srbiji. Na kolodvoru sta jih
S ozdravila ministra Pucelj in dr. Kukovec, tevilne množice ljudstva so jih na vsem potu navdušeno pozdravljale. Opoldne Je bil •kupni obed na Topčideru.
— Zloba ali doslednost? Povodom Smrti našega kralja je odredil bilježnik neke občine v okolici Novega Sada, da mora razobesiti vsaka hiša žalno zastavo in to pod kaznijo. ?.e drugi dan se je pokazal uspeh te odredbe. Na par hišah številne občine so visele črne zastave, na večini hiš pa so viseli na palicah razni črni znaki, kot ženska krila, nogavice, stare preobleke dežnikov, ženske rute, predpasniki, bluze In razne druge črne cape. Verjetno je, da gospodarji Ifključno kmetje niso mogli razobesiti črnih castav, ker Jih nimajo. Toda to bi moral Videti predvsem občinski beležntk, ki Je dal It drakonski nalog, katerega so vaščani sl-f»r dosledno, vendar pretočno Izvršili. Hvalevredna ie vnema za patrljotlčne manifestacijo In žalne obrede, vendar pa se ne HM pretiravati. Pri nas bi se ta način smatral ca žalitve, ki bi Imele za marsikoga merda lako neljube posledice, za katere pa p morali pravzaprav obsoditi drakonskega tpležnlka.
— Vojaška begunca. Pobegnil je od
r»Je komande redov dobrovoljne 1. čete, baona pešpolka 40 Jože Jurišič. — Mesto vojaški službi Je pobegnil neznano kam 33 letni Ivan Katnič, prodajalec slik.
— Urednika »Edinosti« poživljajo fašisti M dvobol. Oino d’Angeli, glavni urednik faustovskega glasila >11 Popolo dl Trieste«, J« v soboto poslal političnemu ravnatelju »Edinosti g. Maksu Cotiču, svoja zastop-jfe Inženirja Manesini In stot. Lupetlno.
M Je namreč prizadetega po zadnjem (prodniku »Edinosti« pod naslovom »Vitezom Ognja«. Tudi tajnik tržaške fašlstovske zvest g. Morara-Sassl Je odgovoril na članek 5* t . »? 2? Si le istočasno z d’ Angelijem 5Psi*;.	svpla zastopnika v osebah
stotnlks Pertota (?|) in inženirja Benve-nnti. — Oospod Makso Cotič Je tudi že imenoval svoje priče In sicer dr. Engelberta Besednjaka, glavnega urednika »Edinosti« ta dr. Srečka Mikuletiča, tajnika političnega omitva »EaJno*t«.
_ “ 0b.s<H®a P10^ trola Ttsze. Listi poročajo. da bo obsodba morilca grofa Tisze tekom prihodnjega tedna razglašena.
— Velika tatvina v Karlovih varih. Te ** *• k i*vr*I»« v Karlovih varih velika in predrzna tatvina. Tat je vlomil v neko sta-
SM*. v *!r,vi,llke£n dom« ter odnesel 8000 čsL, 5000 n. a. kron h, 2000 frankov
V denarju. Dalje Je pobral razno zlatnino In srebrnino, ki Je vredna preko 10.000 čeho-sjovaiklh kron. O tatu nimajo Se nobene
— Neverjetno. Zato, da Je dobil denar. Ie neki ruski begunec prodal nekemu beograjskemu bankirju svojo lastno ženo. To Vest poročajo razni beograjski Usti. AH je ™dl to posledica vojne?
— Izgon. Urednik časopisa »Sfldsiavl-Lloyd« Nussbaumer. Je Izgnan Iz Za-
t7~i.!*eon' Radi komunistične propagan-nettii r *2w,an iz naSe kraljevine za dobo
Uvici?«5,S"a*5sj^",*r' ."*■ *
Uubljana.
ml	veteselma. SnočI ob' 18.
t*
d« smo se mirno te lepo razSIl v potni za-d® 89 snidemo prt drugem srefanlu
ljubljanskem velesejmu kot Sri SI *— Pokazal je velesejem ljubljanski kal znata smoremo Slovenci, pokazal pa le tudi »moremo Jugoslovani v ročnem In v ln-itrfjskem dela. Oflcijeine zaključitve bilo. — Pred odhodom zadnjih obisko-
dlvizije naše narodne in državne himne ln v spremstvu njihovih zvokov so odšli lz sejma zadnji obiskovalci. — O uspehu velesejma točno ne moremo poročati, ker ne ve o tem niti najbližji sejmski urad. Vemo pa, da Je dosegel ljubljanski velesejm krasen uspeh v vseh smereh naše trgovine in obrti. — Poudarjali smo že svoječasno, da ni za-divil ta sejem samo domačine, marveč tudi sosede. — V praktičnem oziru naj zadostuje samo dejstvo, da znaša vsota na sejmu sklenjenih In eiektuiranih kupčij skoro milijardo naših kron. — Koliko pa znafca vsota prometa kupčij, ki so bile na velesejmu zasnovane in uvedene, in ki bodo šele tekom mesecev efektuirane — tega ni mogočo dognati. — Vemo pa, da nas Je uvedel ta velesejem v svetovni trg, na katerem zastopamo povsem častno mesto. — Zaključujemo sejem, pozdravljamo vse obiskovalce, pozdravljamo našo obrt, trgovino in industrijo in kličemo vsem, ki so žrtvovali za to našo prvo velepotezno prireditev vse, kar so mogli in znali. — Na Svidenje na drugem jesenskem sejmu.
= Shod. V sredo 14. septembra ob 8. uri zvečer se vrši javni shod Narodno-socl-jalistične stranke za Poljanski okraj v gostilni pri »Turku« Streliška ulica 22. Vabljeni so vsi tovariši in somišljeniki, ki se ne strinjajo z gonjo liberalne klike. Govori: tov. Rupnik in tov. Pesek.
= la ljubljanske kulturne zavode. Finančni minister je odobril naknadni kredit za ljubljansko gledališče, konzervatorij in doklade igralcem.
Fašisti požigajo, naša inteligenca pa jim poje laške himne. V nedeljo okrog 1. popolnoči se je slišalo iz stanovanja odvetnika dr. Lavrenčiča v Vegovi ulici hrupno igranje na klavir, zraven pa popevanje laških pesmi. Ker so bila okna odprta, se je slišalo celo nagovarjanje: »gospod državni pravdnikl* Občinstvo se je upravičeno zgražalo. Na netaktnost in Izzivanje je bil opozorjen navzoč redar, ki je obljubil, da dogodek ovadi.
= Kr. drž. trgovska akademija v Ljub-Hani. Ravnateljstvo drž. trgovske akademije naznanja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do Inki. 15. septembra na srednji tehnični šoli v drugem nadstropju, soba št. 6, in sicer od 9. do 12. lire in 3. do 6. ure. Začetek pouka bode naznanjen na deski v avli omenjenega zavoda. Vpisovanje v abiturijentskj tečaj se vrši 25. do 30. septembra na Istem zavodu. Ravnateljstvo.
— Dramatični odsek izobraževalnega društvo »Bratstvo« javlja, da se vrši vaja za »Velejo« namesto v pondeljek, kakor Je bilo določeno, danes v torek. Odborova seja odseka bo pa v sredo! Clanl, udeležtte se točno vaj, odborniki pa sejel Važnost seje velika! Zdravo! — Režiser.
== V dež. bolnico so pripeljali včeraj ruskega begunca Jakoba Lira, delavca pri tvrdki Breuer. Vsekal ga Je sopivec v neki gostilni na Resljevi cesti z nožem v roko In mu prizadel dve težki rani. — Dalje so sprejeli v bolnico drugega Rusa, katerega je udaril nekdo s krampom po glavi.
=■ Mesto hišnika. Mestna občina potrebuje hišnika za poslopje »Mladika« v Šubičevi ulici 5t. 9. Prosilci morajo biti neoporečen!, oženjeni brez otrok, ne preveč mladi In Če mogoče Izučeni ključavničarskega obrta ali vsaj izprašani kurjači. Prošnje je vlagati pri mestnem gospodarskem uradu do 15. septembra 1921. Plača po dogovoru.
“ Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 1921/22 v nedeljo, dne 18. septembra 1921 od 9. do 12. ure dopoldne In sicer: I. za splošno obrtno nadaljevalno Solo v vodstveni pisarni HI. mestne deSke ljudske Sole na Erjavčevi cesti St 21/11; 2. za strokovno nadaljevalno šolo za mehansko tehniške obrte v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici St 19; 3. za strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrte v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovl cesti št. 5/1; 4. za moško strokovno nadaljevalno Solo za umetne ln oblačilne obrte v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št. 13/1; 5. za žensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne In oblačilne obrte v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meSčanske šole na Sv. Jakoba trgu št. 1. Vajenci In vajenke se morajo pri vpisu Izkazati z odpustnico oziroma z odhodnlco ljudske šole. Pouk se prične v nedeljo, dne 2. oktobra 1921 ob 8. url dopoldne. Obiskovati tukajšnje obrtne nadaljevalne Sole so po § 99 b obrtnega reda dolžni vsi vajenci in vajenke, ki se uče v Ljubljani In Se niso dovrSill obrtne nadaljevalne al! kake druge vsaj enakovredne Sole. Šolski okoliš obsega ozemlje ljubljanske mestne občine. Mojster oziroma njegov namestnik mora v.zmlsln § 100 obrtnega reda dati vajencem oziroma vajenkam potrebnega Časa za obiskovanje obrtnih nadaljevalnih Sol, dokler popolnoma ne dosežejo učnega smotra, ter skrbeti sa redni šolski obisk svojih vajencev oziroma vajenk In omogočati nadzorovanje obiska s prijavljanjem ln odjavljanjem vajencev ozi-roma vajenk pri Šolskem vodstvu. Proti kršiteljem navedenih predpisov se bo postopalo po tozadevnih določbah pravilnika ca obrtne nadaljevalne Sole In pa obrtnega reda. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih Sol V Ljubljani.
Tako se šport ne goji. V nalem uredništvu se Je sglasil včeraj g. N. N. ta pripovedoval sledeč dogodek, želeč, da pride v svarilo izletnikom Posavja v Javnost V nedeljo zvečer se Je vračata Večja družba Obstoječa I* a uradniških rodbin s Possvja po Dunajski cesti proti Ljubljani. Ker j« Imela seboj tudi deco v vozičkih. Je savzela umevno v Urini eelo levo pot cest«. Id le namenjena pešcem. Posamezni kolesarji vozeč v Isti smeri so videč Številno dražbo ta otroke vozili previdno po glavni cesti ta osto sonet po levi poti »Irno naprej. Na tokrat p* Pridni n hrbtom dražb« f ostrem tempu 10 d« 30 kolesarjev ta ne meneč se ca otročičke, vozijo naravnost
nesreča, da bi bilo nekaj oseb na ozkem prostoru povoženih. Odločni protesti razburjenih mater so Imeli edino ta uspeh, da so brezobzirni kolesarji nesramno surovo napadli družbo in nočitveno zahtevali, da se z otroci umaknejo na cesto ali v Jarek. Torej z otroci starimi do 2 ict nuj gredo ljudje na cesto, kjer dirjajo vozovi in avtomobili v najhitrejšem tempu zato. da bodo imeli kolesarji-sportnlki po pešpoti svoje kolesarske treninge in dirke. Pa niso bili še zadovoljni s tem njihovim surovim nastopom. Cez nekaj minut so 3c vrnili v enako ostrem tempu ln eden teh gospodov športnikov Je vozeč tik ob družbi udaril po glavi enega od gospodov, nakar jo je seveda odkuril. Le treznosti družbe se le zahvaliti, da ni prišlo do pravega pretepa. Ta dlčni gospod športnik Je znani dirkač Ogrin, katerega bo pristojna oblast poučila, kako se Ima dostojen športnik obnašati napram mirnim pasantom.
= Dvajsetletnica obstoja »Splošnega slov. ženskega društva* v Ljubljani. V nedeljo ob 11. uri se je v lepo okrašeni magi-stratni dvorani vršila slavnostna seja »Splošnega slov. ženskega društva« v Ljubljani v proslavo dvajsetnice društvenega obstoja. Seje se je udeležilo mnogo zastopnic !z vseh krajev Jugoslavije. Opazili smo med drugimi predsednico ženskega saveza SHS gospo Danico Hrističevo Iz Beograda, podpredsednico saveza g. Zlato Kovačevi-čevo, tajnico g. Zorko Jankovičevo, nadalje g. Zofko Kvedrovo, g. Maistrovo in druge. Slavnosti je prisostvoval tudi čehoslovaški generalni konzul g. dr. Otokar Beneš in dr. Miljutln Zarnik. Slavnostno sejo je otvorila društvena predsednica ga. dr. Tavčarjeva, ki je v vžnešenem pozdravnem nagovoru izvažala radostne občutke z ozirom na tako mnogoštevilno udeležbo dragih Iti pomembnih posestnic. Nato je toplo pozdravila navzoče sestre Srbkinje In Hrvatice, nakar so sledile viharne ovacije. Za tem se Je oglasil k besedi g. dr. Beneš, potem dr. Zarnik, dalje g. Hrističeva, Kovačevičeva, Kvedrova Marica Bartolova, Štcbijeva, Maistrova, Go-vikarjeva In Manica Komanova. Med govorom poslednje, so belo oblečene deklice Izročile g. Tavčarjevi in Govekarjev! krasne šopke, g. Hrističevi, Kovačevičev! In Oove-karjevi pa so bile izročene diplome častnega društvenega članstva.
— Letno gledališče Park hotel Tivoli. V torek 13., sredo 14. in četrtek 15. t. m. se vrše zaključne predstave po znižanih cenah. Nastop vseh angažovanlh artistov s prvovrstnim programom: Predstave se vrše ob vsakem vremenu.
= Tatvina voza. V Wolfovi ulici Iz veže št. 1 je bil pred kratkim ukraden voz na 2 kolesih, v obliki kakOr ga imajo postreščki. Voz je last »Zvezne tiskarne« in Je vreden 1500 kron.
s* Razne tatvine. Neznan žepar je ukradel pri blagajni cirkusa v Lattermanovem drevoredu Albertu Pajku, uslužbencu stanovanjskega urada listnico, v kateri Je bila manjša vsota denarja ln pa njegova legitimacija. — Iz poslopja mestnega magistrata je bilo ukradeno dijaku Cirilu Koch kolo znamke »Cikles«, vredno 3000 kron. — Izpred mesnice je ukradel neznanec mesarju Antonu Sagmajster v Sp. Šiški kolo znamke »Janos«, vredno 3000 kron.
Maribor.
Dri. žensko učiteljišče v Mariboru. Na prošnjo g. proi, Vazzaza potrjujemo, da ni on v nikakl ne direktni ne Indirektni zvezi z našim člankom z dne 12. septembra 1921 o drž. ženskem učiteljišču v Mariboru. G. prof. izjavlja, da Je prineslo »Jutro« dne 11. septembra 1921 popravek z ozirom na notico z dne 12. avgusta 1921, ki pa ne temelji na rezultatih disc. preiskave, ampak na fojalnem dogovoru. Izid disc. preiskave se bode svoječasno objavil. Na podlagi gorenje Izjave Je zadeva, kolikor se tiče g. prof. Vazzaza, za nas končana.
Uprava mariborskega gledališča Je povabila na sredo zvečer razne zastopnike vseh kulturnih organizacij na razgovor glede bodoče gledališke sezone.
Koncert Balokovič. V torek nastopi v gledališki dvorani v Mariboru na enkratnem koncertu naš virtuoz na gosli Zlatko Balokovič. Balokovič potuje na koncertno turnejo v London.
Nemške šole v Mariboru. Ker Štejejo po ljudskem štetju Nemci v Mariboru le 6000 duš, torej komaj eno šestlnko vsega prebivalstva, dočim so Imeli v prošlem šolskem letu za svoje otroke dvajset učnih razredov, torej eno tretjino skupnega števila vseh razredov, bi se morale oblasti zavzeti za to, da se to razmerje, ki Je zelo v škodo slovenskemu prebivalstvu, prihodnje šolsko leto primerno predrugači. Ako že imajo Nemci pri nas vse drugačne pravice kakor naS živelj v Nemški Avstriji, s tem še nikakor ni rečeno, da Je potrebno, da jim nudimo ugodnosti, na katere so smeli računati le kot Herrenvolk v bivši Avstriji.
Nesreča pri guganja. Graški trgovski akademik Erich fiauer, ki Je bil na počitnicah pri svojem očetu v Lajteršperku, je v soboto popoldne padel pri guganju na gugalnici In sl zlomil levo roko pod laktom. Odvedli so ga v bolnico.
Tatvina. V stanovanje nekega kaznilni-škega uradnika v državni kaznilnici se Je v četrtek ponoči vtihotapil neznan zlikovec, ki Je pokradel razno blago v vrednosti okoli 10.000 kron. Kljub zasledovanju tatu doslej ni bilo mogoče najti.
Trdovratni samomorilec. 23 letni Josip Zupanc, ki Je bil pred kratkim aretiran z neko tatinsko tolpo, ki Je delovala po Mariboru, se je skušal v soboto zastrupiti z lizolom. Prepellali so ga v bolnico In mu Izprali želodec ln ga na ta način rešili smrti. Stražnik ga je nato v nedeljo dopoldne skuSal odvesti nazaj v 2apor, Na koncu mosta pa js Zupanc nenadoma skočil čez ograjo In padel približno osem metrov globoko na cesto. Pri tem sl je razbil lobanjo in polomil tudi roki. Ostal je na mestu mrtev,
Celje.
Prijatelji umetnosti v Gaber jih. že drugič so vsi oni, ksteri so I« hoteli videti kopico mladenk ln mladeničev, ki so se trudili, da š svojimi najboljšimi močmi racve-selljo starše, prijatelje ta tnance. Otroci delavcev, mladenke, katere celi teden delajo v tovarni ali pri Šivalnem stroju in s tem pomagajo služiti vsakdanji kruh, najdejo svojo zahvalo — ta to gotovo Iz plemenitega stremljenja, — v tem, da uporabijo svoj prosti čas za nančenje malih gledaliških komadov In tako pripomorejo k svoji lirH Isobrasbl. katero jim je kruta usoda odrekla. Otroci nbogih staršev so Itedlil svoje vinarie mesece, samo da za-morejo Igrati parkrat vsaj nekoliko ur. S skromnimi sredstvi, vendar gledališčni tehniki primerno, zgradili so sl oder. Ml* dtaa, Ukor tudi odrasli so m skrbno
Am m|MMiCh irartfc V	miri
Dne 7. t m. točno ob 20. uri zbralo se je
okrog 150 gledalcev, ki so čakali, da sc zavesa dvigne. »Pepeika« je bila na sporedu. Kostumi In dekoracijc so bile za te razmere osupljive, nastop igralcev pa je bil naravnost presenoiljiv. Sicer bi vajen kritik zamogel marsičemu oporekati, toda tuknj naj se kritizira le z ljubeznijo, ker se gre za procvit naše najlepše umetnosti. Ako bi se našli iskreni ljudje, kateri bi gdč. Marici Kapel, nosilki cele ideje in ta-mošnji glavni predstavitcljici z nasvetom in delom pripomogli, tedaj smo prepričani, da bodemo V primerno kratkem času videli stvari, katere bodo ne samo v predmestju in v Celju, temveč tudi še dalje, našemu narodu le v čast. Mlado cvetoči smisel za umetnosti Plemenitost v mišljenju in čustvu!	!•	L.
Ptui,
Največji demokratski hujskač v Ptuju je g. Ivan Klemenčič. Hodi z gostilne v gostilno, iz kavarne v kavarno ter si brusi jezik, kakor stara baba. Ker Je znan pijanček, ga tudi nikdo resno ne vzame In vendar hoče imeti v Ptuju glavno besedo. Seve obrekuje tudi g. Peska, ljubljanskega župana ter mu je strašno nevoščljiv, da je Pesek izvoljen za župana, a on, Klemenčič, pa ne v Ptuju, ko bi vendar bil tako rad. Organiziran je bil g. Klemenčič pri NSS, ker pa tu ni korit, je pristopil k JDS ter je najhujši agitator za demokrate. Upa, da postane za to nadučitelj na mestni deški šoli, pa ne bo ratalo. Pijančki in moralno diskvalificirani ljudje ne morejo postati nadučitelji, čeprav so priganjači demokratov. Kdo je ta Klemenčič? Mature nima, a skušnjo sposobnosti je po veliki težavi in po milosti spraševalne komisije napravil šele, ko je že 15 let »učiteljeval« kot suplent. Vino in babe ter študij ne gre skup! V Mariboru se je seznanil z neko natakarico Haberco in ko je postala ta na Ptujski gori »gospodinja« pri trgovcu Koledniggu, je prišel tudi Klemenčič tja. Čeprav Je Haberca živela v koruznem zakonu s svojim gospodarjem, Klemenčiča to ni motilo, da bi se ji ne približal. Haberca mu je potem obesila na vrat svojo nezakonsko slabotno hčerko, katero je poročil, da bi prišel do premoženja, ko je trgovec Kolednigg umrl. To je bil lep zakon, večen prepir in kreg! Kolikokrat Je očitala žena Klemenčiču, zakaj je njo poročil, kajti bolje bi bilo, da Je poročil mater. Vsa Ptujska gora se je škandalizlrala nad življenjem teh treh oseb. Ko je umrla hčerka, živela sta njena mati in Klemenčič več let v skupnem gospodarstvu ali kakor pravi ljudstvo v »koruznem zakonu«. Ko je umrla Haberca, bil Je Klemenčič srečen vdovec, bogat mož, ki se je vozil v kočiji. Premoženje trgovca Kolednlgga, ki ga je podedovala Haberca, bilo Je njegovo. O njegovem drugem zakonu molčimo, čeprav bi se dalo marsikaj povedati. Torej ta »kristalno čisti« mož sc postavlja po Ptuju ter obrekuje c. Peska, da bi se prikupil demokratom. Na| g. Klemenčič pometa pred svoiim pragom, našel bo smeti dovolj in tudi neko vrv, druge pa naj pusti na miru, drugače bomo pisali še več, kajti kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
Koroško.
Krivice Slovencem. Ivan Le Ker, posestnik v Hodišah, ki Je bil za časa naše okupacije tudi gerent domače občine, Je kupil leta 1919 od upravitelja posestev grofa Egerja raznega lesa za 160.000 K, od katere svote je tudi izplačal 12CUOOO, dočim bi naj po pogodbi izplačal ostanek 40.000 kron, kadar bi ves les Izvozil. Po plebiscitu Je imel v gozdu že 1000 kubič. metrov lesa, toda Egerjev oskrbnik, znani nemčur Scherllng, Je zagrozil, da ustreli vsakega »Čuša« (Slovenca«, ki se pokaže v gozdu. Leger se Je pritožil na celovško sodišče, ki pa Je pritožbo zavrnilo, Če5, da Jugoslovanska vlada ni Imela pravice do prodaje lesa ter sl naj škodo sam pripiše. Grof Eger je njegov les že prodal drugemu, čeravno Je poprej prejel Legerjevo kupnino od deželne vlade iz Ljubljane. Značilno je, da je Legerju njegov odvetnik v Celovcu odsvetoval nadaljno pritožbo, češ, da so vsi sodniki pri »Hehnatsdienstu«, torej ni upati, da bi Slovenec kaj dosegel. Na ta način Je Seger znova žrtev »Hel-matseiensta«, katerega bande so mu po plebiscitu napravile za 100.000 K škode, ker so mu pokradle svinje, seno, les, razdrli veliko vodno žago, ukradle gonilni Jermen Itd. — Naj bi se za to žrtev zavzeti naši poslanci, v prvi vrsU g. Brandner.
III
Josip Kostanjevec »Krivec*, roman, tiskala »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Cena broširani knjigi 10 din., trdo vezani pa 12 dinarjev 50 para. Naroča se pri pisatelju v Mariboru, Ob železnici 5/11.
Dr. Ivan Prijatelj: Predhodniki in Idejni utemeljitelji ruskega realizma. (Pota in cilji. 7.-9. zvezek.) Izdala »Tiskovna zadruga«. Cena meh. vez. 90 K, po pošti 6 K več. V tej knjigi obsegajoči 26 tiskanih pol (414 strani), opisuje pisatelj prehod romantike k realizmu v mišljenju, v umetnosti ln soci-jalnem življenju ruskega naroda. Središče razprave tvorijo znamenita štirideseta leta, v katerih ima svoje korenine današnja Rusija. Delo je zasnovano tako, da stoji na treh vogelnih kamenih: na Gogolju, od katerega izvaja svoj rodovnik moderni ruski umetnik, na Bjellnskem, očetu ruske kritike in na Hercenu, katerega smatra vsak Rus za idejnega roditelja novega ruskega človeka, zlasti z ozirom na nlegova socljalna Iskanja. Kdor hoče spoznati ruskega duha, vseobsežnega receptorja svetovnih idej in miadostno-smelega graditelja novih duševnih In socljalnih stavb za vse človeštvo, bo našel v tem delu zanesljivega vodnika, ki mu bo osvetlil marsikatero pot v ruskem duševnem labirintu. Knjiga, nastala na podlagi malone dvajsetletnega študija ruske literature In na osnovi poldrugoletnega osebnega opazovanja ruskih razmer na licu mesta, je edini pojav te vrste y naši znanstveni literaturi in Je napisana tako, da Jo bo lahko razumel vsak naš Intellgent- »Tiskovna sa-druga« se ni ustrašila velikih stroškov zvečanih z Izdalo te knjige, kateri le dala todl lično vnanjo opremo. Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti Glavne pošte.
Pridobivajte
Pokrajina.
Cerknica. Dne 4. t. m. je priredila podružnica Jugoslovanske Maticc na trnu pod lipo javno tombolo. Uspeli jc bil presenetljiv. Čisteča dobička je 13.U00 Iv, ki sc je takoj nakazal pokr. odb. Jug. M. v Ljubljani. Pri tej prireditvi se je kakor vselej zopet Izkazalo pri nabiranju dobitkov, prodaji listkov ln cvetk naše vrlo narodno ženstvo. Vsa čast jim. Vsa zahvala gre tudi darovalcem dobitkov, ki so pripomogli do krasno uspele prireditve.
Naročajte „Iugoslavijo“! Novo!	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvema knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8,
Proda se:
NOVA HIŠA Z GOSTILNIŠKO PRAVICO
in del njive tik postajice Dobravice, se odda v najem. V poštev pridejo marljivi rokodelci (krojači, čevljarji). Pogoji se dobijo pri lastniku Ivan Žugelj, Dobravice 11. Pošta Gradac, Belokrajina.
MAL HOTEL
z restavracijo in trgovino z mešanim blagom, vse skoro novo, na eni glavnih cest v Ljubljani, se proda. Prodam zaradi družinskih razmer po jako nizki ceni. Naslov v upravi.
KUHINJSKO OPRAVO
ceno prodam. Poizve se: v Ljubljani, ResU*? va c. 26, pritličje.
DVONADSTROPNA HIŠA
v sredini mesta Celje, kupec Ima takoj novanje na razpolago. Dopisi pod »RedlC« prilika« na upravništvo »Jugoslavije«.
DOBRO OHRANJEN ČEVLJARSKI STROJ
Cilinder (Singer) se proda. Krakovska ulica 20, Ljubljana, Stuter Fr.
DESET MALIH PREŠIČEV
katere Je povrgla 28 mesecev stara plo* menska svinja, bo v šestih tednih na prodaj. Vpraša naj se pr! g. V. Janžekovič v Slama štev. 34 pri Moškanjclh.
MORSKA TRAVA (afrlk)
na debelo hi drobno se dobi pri Br*t* Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska CMtl
štev. 13.
POSESTVO
z 20 orali zemlje, obstoječe Is vinograd sadonosnika, njiv, gozdom In travnikom M takoj proda. Povprašati pri občinskem uradu v Gradiški spodnja KnngOta pri IHM riboru.
TRGOVSKA HISA
enonadstropna na prometnem mestu ,JI Celju s trgovino z mešanim blagom, dotam idoča s celim inventarjem. Prostorno dvort* šče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom Ji veliki njivi ob glavni cesti, krasno stavb|S6l za obrt ali malo Industrijo, se proda po pit* mernl ceni. Pojasnila se da le resnim n* cem na ponudbo pod »Trgovina 1921« MM* noležeče Celje.
PRODAM
par osemletnih konj z prsno opremo hrek. Vse skupal ali vsak kos posebej. A. M. posestnik Jakovica 12 pri Planini ptf
Rakeku.
PRODA SE SVETILNI APARAT
za gasolin, marka »Slrlus« X 20 gorllct, ven električne luči najboljSl svetil a p., !■ eden novi pralni stroj marka JolUl »Volldatnpi. St. 3. Ponudbe na npravo lega lista.
Kupi se:
1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI
V* PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnIStvo lista,	*Wl
ZLATO - SREBRO
staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	til
DRVA KUPIM
večje množine. Prosim najnlžjo ceno ta 100 kg. Franko vagon in postajo. Ponndbe pod K. F. na upravo lista.
Službe:
SPREJME SE
Kontoristlnja s prakso, »pretna strojcufiSfa zmožna vsaj slovenske stenografije in sta■ ncsljlv skladiščnik, Izučen pomočnik meSane stroke, natančen In energičen. Nastop službi v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval ta zahtevami na tvrdko Janko Popovič, LJttb« Hana.
SPREJMO SE V TRAJNO DELO
izvežbanl mizarski pomočniki, hrana tl stanovanle v hiši, ali Izven. Andrej Kregar, strojno mizarstvo. St Vid nad Ljubljano.
SPRETNI KLJUČAVNIČARJI
ki dobro razumejo tehtnice delati na) se prijavijo. Dobro plačilo. Franjo 2nk}ar, ključavničar, PobrSka cesta 9, Pod — stom 2.
Razno:
EKONOMA
dovršila vinarsko in sadjarsko Solo v Mariboru z 1 letno prakso iščeta primerne službe nu katerem posestvu ali če mogoče državno službo. Ponudbe pod »dobra eko* noma« na upravo tega lista.
VINSKA KLET s skladiščem za sode ozir. primernim dvoriščem v Ljubljani se Uče za takoj ali pozj neje. Ponudbe na An. zav. Drago Beseitauj in drug, Ljubljana, Sodna ni. 8.
Zahvala.
Podpisani se najsrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi c priliki bolezni in smrti mojega nepozabnega edinega sina
Maksa
lajšali bolečine. Posebna zahvala godbenemu In pevskemu odseku ZJZ ter njegovim sodelavcem tovarišem Vidmar Pavlu, Prezelj Ivanu, Kastelic Ivanu in Jeraj Alojziju ter vsem drugim, ki so spremljali njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku!
PODGORJE PRI KAMNIKU, dne 31. avgusta 1921.
ERJAVŠEK FRAN, oče.
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini.
Priznano najboljši, lastni izdelki
iz belega, finesa m in nih ovit
Uciteilska tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica štev. 6. flajije cenel	Zahtevajte	cenik!	Točna	poMa!
Ljubljanski vdiki semenj, paviljon E, štev. 4.
Edina razprodaja vseh vrst špecijalnega gipsa-mavca za celo kraljevino SHS iz tvornice Stanz-Kindberg, Sem-xnering-Schottwien, Puchberg-Aus?ewiesen po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Novi Sad, Osijek, Zemun.
JNarilino steklo
/. i
sr V izolirne svrhe v vseh velikostih in dolgostih.
Kosta Novakovič
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu pošiljatelju tega iz časooisa izrezanega oglasa eno krasno remontoir-uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja, ter s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 85 dinarjev. Denar se pošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se požlje takoj priporočeno.
Povzcfne poSilJatve le tedaj, če se pošlje 10 dinarjev naprej.
10! m ADOLP1IS. Zagreb. Maoska ia fc 4.
(Pr*sten vinski destilat), prvovrstno slivovko
pristen domač brinjevec prodaja samo
vw*wste-.sRs
H
Si
9 5
TTlehanična vrvarna, terilnica, predilnica
v
Anton Šinkovec, Kranj — Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Celefon:	Grosuplje	1,
razstavlja svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu paviljon E št. 39, katerega obisk se uljudno priporoča.
Ivan Gajšek §.
papirna trgovina in knjigoveznica,
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 2.
Ime vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine.
: : Založništvo šolskih zvezkov lastnega izdelka. : : =rr.=± Naročila po pošti z obratno pošto. ==
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 370 LJUBLJANA Dunajska c. 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Ha lesenih moifov.lezev in mi«. Pia žaga. Ton Uda.
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
j
v. ran zavoi v m
rsgisirovaita zadruga z omejeno zavezo
TOarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica v TRurski Soboti in Dolenji Lendavi.
Hranilne vloge na knjižice obrestuje po
i
41! 0 \2 0
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim Članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim =====	  nadzorstvom.	,
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Celefon št. 54.	Čekovni	račun	Jt.	11.323.
I
I
I
I
i
S
I
I
y 's
I
I
1111
Dvorec s 6 stanovanjskimi prostori, opremljen z meščanskim pohištvom, 25 oralov obdelanega sveta, vinograd z najboljšim pri delkom za 100 hi, gospodarska poslopja in posebej ležeča vila, lastna trsnica in drevesnica, 12 glav go vede, 10 prašičev, konji, luksus-vozovi itd. v najidealnejši legi celjske okolice za 1,000.000 K. Visoka rentabiliteta in reprezentanca. — Pojasnila daje ALOMA COMPANY d. o. z. Ljubljana.
h. SELJAK
zastopstvo n Ljubljani
livarna BRATKI OlfflE
Ljubljana — Praha.
Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze.
Vrhno usnje vseh vrst.
HAKA GAttASE
usnjeni izdelki.
Velika zaloga Čevljev.
Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52.
paviljon 280 j H.
Pohištvo
tanila Mam
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni.
Brata Sever, Ljalljana. Holizej.
Gosposvetska cesta štev. 13.
Vedno velika izbira vseh .vrst
bombaža, sukanca kvačkanca, nogavic
za damo in gospode, ter galanterije na debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje šteiv. 11.
II. II Hill
Pbhb saMši, testni izdelki
z Mm lineoa papirja in lodemiii svitkov dobavlja vsako množino
Zvezna tiskarna
Ljubljana
Wolfova ulica štev. 1.
Majnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
Ljubljanski velški semenj,
pavi8i®n i, štev. 15.
Adolf Selllnschegg
Ptuj.
Tovarna kislega zelja in repe. Eksport vsakovrstnih deželnih pridelkov krompirja, čebule i. t. d. v vsaki množini
Mestna občina Kočevje
razpisuje službo občinskega tajnika«
Prošnje je vlagati do 1. oktobra t. 1. Plača po dogovorili
Radi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „Adler“ strojev Jj* koles z znamko „Styria“, „Diirkopp“ „Waffenrad*
(orožno kolo).	^	‘
IVAN JAX in sin Ljubljana.
klobukov za dame in gospode, nadalje velika Izbira ldnčanih ig praznih damskih klobukov.
'X v
KiobuCarna in modlsterila' BarborK — Završan
Ljubljana, Mestni trg 6 — 7.
Šolski zvezki!
Lastna založba!
Nizke cene! Nizke cene! Vse druge šolske potrebščine na drobno in debelo. Paviljon 352|E.
URAHUS - PAPIRNICA
Ljubljana, Mestni trg 11.
Večja množina odpadk^l
se proda.
Porabljivo zelo za mesoz^ delikatese itd.
‘i
Natančneje v upravi Usta,
Teodor Korn
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8.
se priporoča cen}, občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kle* parskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izi vršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kons$ za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. *
Delavnica irev
Taško Djordjevič
SKOPLJE, Ladi pedžei 105
priporoča vsem prekajevalcem, in prekupcem nakup prvo* vrstnih črev. za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salatfi i. t. d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po ce^ državi po poštnem povzetju. Zahftewajf@ £©nlk«
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo^
Odgovorni urednik; £>omUtfk £fWo.v
itdaift Jmmski Arna!*« »Jssesiatila*.
SClska »foszna tiatatfla* x Uubliani,