2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. februarja 2015  Leto XXV, št. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 29. januarja 2015 Porabje, 29. januarja 2015 DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA DE LETOS 20 LEJT STARA STR. 2 Urednik kalendara pripovejda STR. 4 Slovenka leta 2014 je Sonja Pungertnik Novine Jana so vöodabrale Slovenko leta. Za 2014 so bralci té revije, stero najbole ženske štejo, največ glasov dali slejpoj Sonji Pungertnik, stera je dosta dobroga napravila za tau, ka so se zakoni o invalidaj spremenili na baoukše. Pauleg toga Slovenka leta 2014 na Radii Ognjišče vodi oddajo Luč v temi (Posvejt v kmici), s patron Ivanon Platovnjakom pa tüdi šaulo odpüščanja. Prvo paut v 27 lejtaj izbora za Slovenko leta je bijla med desetimi kandidatkami tüdi Porabska Slovenka, Marijana Sukič. Pri Jani so v obrazložitvi zapisali, ka je glavna urednica novin Porabje eden od stebrov slovenstva v Porabji. Ona je med tistimi, steri Slovence v matični domovini opozarjajo, ka tüdi na tom, najbole vzhodnon raubi ške živejo kleni Slovenci. »V najvejkše veselje mi je, gda lidge ob meni pozabijo na tau, ka ne vidim. Te sem samo Sonja,« je na prireditvi, na steroj so jo razglasili za Slovenko leta 2014, povedala Sonja Pungertnik in ške cujdala: »Na tom odri ne stojim sama, stojim z vsemi tistimi, steri so mi pomagali, ka sem, ka sem – z Baugom, steri mi je dau žitek, zlatima starišoma, držinov in vsemi tistimi, stere je žitek pripelo na mojo paut.« Med kandidatkami za Slovenko leta so bilé tüdi: Ivanka Berčan, stera je pred enajstimi leti vöstau-pila iz redovne skupnosti (od apatic), zdaj pa se spravla s takšimi mlajši, steri probleme majo, pauleg nje televizijska voditeljica in igralka Katarina Čas, stera zadnja leta piše hollywoodsko pripovest o uspehi, pa Ana Jug, stera kak fiškališ brezplačno pomaga tistim, sterim se godi krivica, in Manca Košir, stera je na nogé postavila študijske krožke z naslovon Radi štemo z Manco Košir. Sedma kandidatka za Slovenko leta je bila Lucija Mlinarič, prva dama slovenskoga in evropskoga umetnostnoga kotalkanja, osma pa podjetnica in inovatorka Lenka Puh. Kandidatki za Slovenko leta sta ške bile ekonomistka Irena Rotar, pobudnica akcije Oskrbimo Slovenijo, in poklicna fčelarka Marija Sivec. se Nominiranke v slovenskom parlamenti s podpredsednico Državnega zbora Andrejo Katič (peta z lejve) pa z organizatorko, sodelavko revije Jana Sonjo Grizilo (prva s prave). Slovenka leta Sonja Pungertnik je druga z lejve Na sprejemi pri predsedniki države Boruti Pahorji Pogovor s predsednikom Državne slovenske samouprave, Martinom Ropošom DRŽAVNA SLOVENSKA SAMOUPRAVA DE LETOS 20 LEJT STARA Člani Državne slovenske samouprave so lani na ustanovnom djilejši za predsednika znauva vöodebrali dosedanjoga predsednika Martina Ropoša. Smo dober mejsec po nauvom leti, etak pri tej krovni organizaciji tö intenzivno delajo, pripravlajo programe, pripravljajo končni proračun pa končne proračune svoji inštitucij, stere mora skupščina DSS sprejeti (elfogadni). »Pozitivna sprememba je pri financiranji,« je pravo Martin Ropoš, gda smo ga pitali za plane v tom leti. »Vsepovsedik gledamo, ka je malo pejnez, malo denarja. Madžarski parlament je sprejmo na konci leta proračun in je zdigno podporo (támogatás) narodnostnim skupnostim. Tau je vsevküper dvej milijardi forintov, tau se tak dosta vidi, dapa tau je za 13 narodnosti. Dapa za nas, za slovensko skupnost, je tö več penez. V prvi vrsti dé za DSS, za njeni urad (hivatal), za narodnostne medije pa drüge njene inštitucije. Povprečno gledano pomeni tau tresti procentno povečanje proračuna (költségvetés) DSS. Dapa moramo vedeti, da so naš urad ustanovili pred desedimi lejtami, te nam za tau delo rosag nej dau vcüj plus pejneze, že deset lejt smo meli gnaki proračun. Vlada (kormány) je tau previdla, ranč tak parlament pa stranke. Leko se zavalimo narodnostnim zagovornikom tö, da so lobirali za tau, pa mi, (bivši) predsedniki smo tö deset lejt delali na tejm. Iz toga zdaj trbej v prvi vrsti urad vred vzeti. Dapa tau tö moram povedati, ka če smo mi (DSS) v zadnji deseti lejtaj nej dobili več penez, smo zato delali na tejm, naj naše inštitucije, sploj pa medije dobijo več penez pa leko normalno delajo.« Že dugši čas delajo sodelavci urada DSS v Küjarovi spominski hiši, zatok ka sedež samouprave prejkzidajo, obnavlajo. Državna slovenska samouprava de mejla letos 20. oblejtnico, vüpajo se, ka do tau že v nauvi iži leko svetili. »Za nas je najbolj pomembno, naj se čimprva leko preselimo nazaj v naše prostore, gde - zvün toga - ka do sodelavke mele svoje normalne prostore, kancelaje, bau ena menkša konferenčna dvorana tö. Ge tak mislim, nej samo za tau, ka mo mi tam meli seje, djilejše, liki tüdi za kakšne druge programe, prireditve tö. Od 60 do 70 lidi si tam leko sede pa ma program. - Odkec ste dobili peneze za obnovo vašoga sedeža? Pejnazge, ka smo ji dobili za obnovo sedeža (székház), so nej vcejlak pokrile stroške, tau smo že vnaprej vedli. Peneze smo dobili v več fazišaj, gnauk smo dobili 13 milijonov petstau gezero forintov, potistim pa 29 milijonov. Tau je dala država, je dau rosag (Državni sekretariat za verska, civilna in narodnostna vprašanja pri Ministrstvu za človeške vire), dapa nej nagnauk, pa zatoga volo se je obnova tak dugo zavlejkla. Zdaj poteka že tretja faza obnove, tej pejnezge so nej dojšli, iz svoji pejnez smo mogli eške nika vcüjdati, s tem leko dokončamo. Istina, ka nej vcejlak, ka je kaulek iže eške itak tam tisti plac, steroga tö trbej vred vzeti. Mamo že za tau proračun, ščemo notradati prošnjo, da bi vküper z občinov Gornji Senik tau napravili,« je pravo predsednik Ropoš pa na pitanje, kakšne vekše prog-rame do meli v tom leti, je tadale gučo: »Mamo tradicionalne programe, kak kulturni praznik pa druge. Letos borovoga gostüvanja nede, ka smo se tak zgučali, ka mo ga meli samo vsakšo drugo leto. Na konci majuša bi meli slavnostno otvoritev prostorov. S tejm vred bi mejla DSS 20. oblejtnico pa 15. oblejtnico Radia Monošter tö.« - Državna slovenska samouprava ma več institucij (intézmény), stere ali ona gordrži ali dobijo pejneze od rosaga prejk njé. Kak tau letos vögleda? »DSS s svojimi institucijami vred ma skurok 400 milijonov forintov proračuna, če gledamo projekte za šaulske knjige (učbenike) pa pau milijarde forintov. Iz toga mata dvej šauli skurok 200 milijonov forintov proračuna. En tau šaulskoga proračuna se finansira normativno, po številu mlajšov, (60 %), za štirideset procentov pa moramo podpisati pogodbo (szerződés) za dodatne vire, stera je že pripravlena, dapa za letos eške nej podpisana. Že lani smo se pogovarjali o tem, ka bi od letošnjoga leta bila podpisana 5-letna (srednjeročna) pogodba, dapa zdaj se že kaže, ka mo pa samo za eno leto meli pogodbo. Tau verjetno zato, ka je vlada mejla probleme s takšnimi šaulami, stere gordržijo kakšni skladi (alapítvány). Nam je glavno, da čimprva podpišemo tau pogodbo pa do te s tejm šaule skurok 100-procentno pokrite.« - Pravli ste, ka šaule dobijo 60 procentov proračuna normativno, se pravi potejm, kelko mlajšov majo. Kak zdaj stojimo v šaulaj pa vrtcih? »Ka se tiče toga, število otrok se dviguje. Če samo poglednemo vrtec na Gorenjom Seniki, majo zdaj 16 mlajšov. Bilau je, gda je samo 8 mlajšov bilau. Na seničkoj šauli je bilau, gda je samo malo več bilau otrok kak 50, zdaj že majo kauli 70. Na števanovskoj šauli je tö skurok 60. Mi bi bili veseli, če bi tej mlajši bili vsi iz slovenski vasnic Porabja. Na žalost telko mlajšov nega, zatok se iz Varaša tö vpišejo na naše šaule. Pridejo iz čisto vogrski držin tö. Če nekak pride es k nam živet – že več takši držin geste – majo pravico, ka v te šaule vpišejo svoje mlajše. Istina, ka so določeni kriteriji (feltételek). Na zadnjoj seji šolske komisije so o tom razpravlali, kriterije za vpis v višje razrede je višja svetovalka Valerija Perger vküppostavila vküper z ravnateljicama. Šaulska komisija ji je sprejela. Če se nekak vpiše v višje razrede (od 2. razreda tadale), ka je tisto minimalno, ka mora znati slovensko. Tau stariš mora podpisati. Dovoljenje mamo, ka bi 120 dece leko bilau, dapa mislim, ka je nej tau glavno. Gre za dvojezičnost in tau je najbole pomembno.« - Za dvojezično šaulo, za tau, ka bi v tej šaulaj včili slovenski pa vogrski, nücamo takšne školnike pa lerance, steri bejdvej rejči dobro gučijo, obvladajo. »Odišlo je skurok deset lejt dvojezičnega pouka, ka se je na tom področji dosta nej spremenilo. Šole so spadale pod lokalne občine, stere so bile na tem, da finančno leko nikak preživejo, pa so se nej brigale za strokovni tau v šaulaj. Mi smo zdaj dvej leti prejkvzeli šaule, v dvej lejtaj se ne da rejšiti, ka je bilau zamüdjeno. Dapa začnilo se je, začnili so se tečaji slovenščine (nyelvtanfolyam), učitelji Madžari (tisti, steri nemajo znanja slovenščine) nemajo druge možnosti, tau zahteva zakon tö, ka tisti, steri vči na dvojezični šauli, mora meti vižgo (izpit) iz slovenščine. Tečaji potekajo na obej šauli, so brezplačni. Veseli smo, ka de zdaj Zveza tö mejla tečaje za slovenski gezik. Tadale mo meli projekt s prekmurskimi Madžari, tam je tö notri tečaj. Tau že zdaj vidimo, ka mogoče vsakši školnik pa vsakša lecanca v prvom krogi ne bo uspešen, nede mogo napraviti izpit na srednji stopnji. Glavno je, da se je tau začnilo pa de se nadaljevalo. Seveda pa nücamo tisto strokovno pomauč v šaulaj pa vrtcaj, stero dobimo iz Slovenije, mislim na gostujočega učitelja, na učiteljico, vzgojiteljico asistentko.« Hvala za pgovor. Marijana Sukič Predsednik DSS Martin Ropoš tak misli, ka je na šaulaj pomembna dvojezičnost Sedež DSS na Gorenjom Seniki de cejlak obnovleni do majuša. Gda ga prejkdajo, do svetili 20. obletnico DSS pa 15. oblejtnico Radia Monošter tö Slovenija: Info-točke od Dragonje do Kuzme S PROJEKTOM (NE)ZNANO ZAMEJSTVO POSTAJA BOLJ ZNANO Na pobudo gorenjskega kulturnika Slavka Mežka leta 1996 so v naslednjem letu začeli v Sloveniji z uresničevanjem projekta (Ne)znano zamejsvo. Projekt sta podprla Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Turistična zveza Slovenije. Kot je na pogovoru v Kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni/Laafeldu povedal pobudnik Slavko Mežek, se je doslej zvrstilo 650 dogodkov, pri katerih je bilo okoli 250, predvsem prostovoljnih sodelavcev, društev, kulturnih in gospodarskih organizacij, vzpostavljenih je 20 različnih tematskih poti, povezanih s projektom (Ne)znano zamejstvo. Vsebinsko za zdaj temelji projekt na vzpostavljanju 22 info-točk v poslovalnicah Kompasa na nekdanjih mejnih prehodih od Dragonje do Kuzme. V info-točkah bodo na voljo informacije o Slovencih v sosednjih državah in tudi o Sloveniji za tiste popot-nike-turiste, ki bodo obiskali Slovenijo. Ob meji s Porabjem sicer Kompasove poslovalnice ni, zato bodo informacije o Slovencih na Madžarskem na voljo v Radgoni, Gederovcih in na Kuzmi. Koordinator projekta (Ne) znano zamejstvo Slavko Mežek je v Pavlovo hišo na 2. seminar povabil vodje Kompasovih poslovalnic od Šentilja do Prekmurja. Hkrati je v grobem opisal položaj Slovencev v sosednjih državah, zlasti v Italiji in na Hrvaškem, medtem ko sta razmere med Slovenci v Porabju in na avstrijskem Štajerskem predstavila Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, in Suzanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7. Namen Info-točk je, ob ostalih nalogah, širiti vedenje o Slovencih v sosednjih državah, o katerih osrednji slovenski mediji poročajo zelo redko, razen ko gre za konfliktne dogodke. Slavko Mežek je izpostavil zanimiv primer z avstrijske Koroške, in sicer, kako pogosto so slovenski mediji poročali o protislovenskem ravnanju nekdanjega deželnega glavarja Jörga Heiderja. Po njegovi smrti, ko se je na Koroškem spremenilo politično ozračje do Slovencev, ko so postavili prek 180 dvojezičnih topografskih napisov, pa o teh dosežkih zelo redko poročajo osrednji slovenski mediji. Tudi o Slovencih na Hrvaškem skorajda v osrednjih slovenskih medijih ni informacij, čeprav ima, denimo RTV Slovenija, stalnega dopisnika v Zagrebu. Slavko Mežek je tudi okvirno predstavil razmere med Slovenci v Italiji, in izpostavil velike razlike, ki so med Tržaško in Goriško, ter potlej med Benečijo in Kanalsko ter Tersko dolino. Kljub pripombam in nalogam pa je dejal, da po zaslugi dosedanjega dela (ne)znano zamejstvo postaja vse bolj znano in prepoznavno. Predsednica Kulturnega društva Člen 7 Suzanne Weitlaner je ocenila, da so se razmere v petih vaseh okoli Radgone, v katerih živijo tudi Slovenci, bistveno spremeneile v korist manjšine. Manj kot pred desetimi leti je bilo v narodnostnih vaseh težko najti sogovornika za pogovor v slovenskem jeziku, zdaj je drugače, sogovorniki le povedo, da ne govorijo knjižnega jezika, marveč narečje. Vloga Pavlove hiše kot kulturnega doma štajerskih Slovencev je izjemno pomembna, programi pa zastavljeni dovolj na široko, da so privlačni za različne okuse in za obiskovalce tudi iz Slovenije. Pavlova hiša je bila vrsto let tujek v prostoru, zdaj pa je točka, kamor pogosto prihajajo tudi lokalni in regionalni politiki, in ustanova, ki ima stike s Slovenijo in Slovenci na Madžarskem in v Italiji. Zelo se je povečalo zanimanje za učenje slovenščine kot jezika sosedov na celotnem ozemlju Štajerske, vključno z Gradcem. Narodnostne šole pa štajerski Slovenci nimajo, čeprav imajo po državni pogodbi iz leta 1955 enake pravice kot koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati, ki imajo narodnostne vrtce, srednje in visoke šole. Jože Hirnök je opisal položaj Slovencev v Porabju, zlasti po letu 1990, ko je bila ustanovljena prva samostojna narodnostna organizacija, Zveza Slovencev, in štiri oziroma pet let pozneje izvoljena Državna slovenska samouprava. Omenil je tudi leta 1992 podpisan meddržavni Sporazum o zagotavljanju enakih pravic Slovencem na Madžarskem in prekmurskim Madžarom, ter izpostavil, da je financiranje dejavnosti madžarske manjšine v Sloveniji urejeno mnogo boljše, kot slovenske na Madžarskem. Povedal je, da je na seji mešane komisije predlagal ustanovitev slovenske radijske postaje, ki deluje v Monoštru od junija 2000. Kako se je močno povečalo zanimanje za Porabje, kaže podatek, da so lani v Monoštru našteli 118 avtobusov iz Slovenije. Na vprašanje, koliko je aktivna mlada generacija, je povedal, da je bilo lani sicer ustanovljeno Društvo porabske mladine, toda v celoti je premalo mladih, ki so aktivni v narodnostnem dogajanju. Aktivni so zlasti tisti, ki študirajo na slovenskih univerzah. Na pogovoru v Potrni se je direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo iz Gornje Radgone mag. Norma Bale zavzela za več sodelovanja v kulturnem turizmu in menila, da je obmejna cela Slovenija. Zavod, ki ga vodi, skrbi za pester in kakovosten kulturni program v obnovljenem gradu na Negovi. Na gimnaziji v avstrijski Radgoni, kjer tudi poučuje, je iz leta v leto več dijakov iz Slovenije, kar seveda ni povezano s slovensko manjšino na Štajerskem. Čezmejnemu projektu (Ne) znano zamejstvo so namenili posebno pozornost konec januarja na sejmu Alpe - Adria, turizem in prosti čas. Imeli so novinarsko konferenco, posredovali so informacije o projektu, o katerem je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc obiskovalcem sejma zapisal, da se Slovenija ne konča na njenih mejah, kajti Tržaška, Goriška, Benečija s Terskimi in Nadiškimi dolonami, Rezija, Kanalska dolina, Koroška - Ziljska dolina, Rož, Podjuna, avstrijska Štajerska, Porabje, Istra, Kvarner, Gorski Kotar, Medžimurje in še kje, so območja, kjer živijo avtohtoni Slovenci, s slovenskim jezikom, kulturo in imeni. »Projekt (Ne)znano zamejstvo vas bo popeljal skozi te čudovite, zanimive in premalo znane kraje, ki jih seveda v raziskovanju Slovenije brez meja preprosto ne smete več izpustiti... V obmejnih regijah sosednjih držav živi več kot 150 tisoč Slovencev. Danes meja ni več: naši prvi sosedje so slejkoprej - Slovenci !« poudarja minister Gorazd Žmavc. Na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani so se predstavili posebej Slovenci na Hrvaškem skozi dejavnost Zveze slovenskih društev, v kateri je šestnajst kulturnih društev, razporejenih po celi državi od Varaždina do Dubrovnika. Sodelavci projekta bodo letos posebno pozornost namenili prav Slovencem na Hrvaškem. Ernest Ružič Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je zbranim na 2. seminarju, povezanem z Info-točkami v projektu (Ne)znano zamejstvo, predstavil položaj slovenske manjšine v Porabju in na Madžarskem nasploh OD SLOVENIJE… Urednik kalendara pripovejda Bralci naši novin ste leko že na konci lanjskoga leta v roké vzeli najnovejši »Porabski koledar« za leto 2015. Gvüšno vam je že ponüdo dosta lejpi momentov, gda ste ga prejkpoglednili pa šteli, pa gvüšno ste se leko s pomočjauv fotokronike v drügom tali kalendara spominali na preminauči dvanajset mejsecov. Nej davnik smo se z urednikom knige, sodelavcom naši novin Karelom Holecom (ali kak ga vsikši pozna, Karčinom) pogučavali od toga, kak je vküppaubro pisanja, kak je v red sklau cejli kalendar pa kak ga je napravo očam lejpoga tö. Tau je biu že šesti kalendar, šteroga je naš fotograf pripravo. »Če nazaj mislim, moj prvi kalendar leta 2010 je biu najbole žmeten. Te sem ma dau ime ’Porabski koledar’, do tistoga mau je biu ’Slovenski’. Nej je samo ime drügo daubo, cejlak je ovak vögledo. Sploj je trbelo prejksklasti, na nauvo napraviti« - se spomina na začetke Karči Holec. »Zdaj je že bola na leki, fundament že má človek, samo na tau gorzozida. V peti-šesti lejtaj se navči, že vej, kak se leko ležej napravi kalendar. Sprvoga je malo ešče špajsno bilau, od tistoga mau pa je delo vsikdar gnako, ranč telko moraš delati.« Za urednika kalendara je prej najžmetneje red med poslanimi pisanji držati. »Telko kejpov, telko člankov, vse trbej tapošilati, ka prejkpoglednejo pa nazaj. Tau trbej najbole skrb meti, nej ka bi se zmejšo. Ešče takšo tö bilau, ka se mi je senjalo, ka je v kalendar takšo pisanje prišlo, ka so nej vöpopravili. Zrankoma sem se prebüdo, pa sem nej vödo, če je tau istina ali nej.« Karči Holec pravi, ka je s kejpami tö nej ležej. »Če se podnapis zmejša, včasik na pamet vzemejo. Piše na priliko, ka Števanovci, zmejs pa je kejp z Gorenjoga Sinika. Na tau tö fejst skrb trbej meti.« Gda je kalendar vküpsklajeni, urednik posadi več lidi pred monitor. »Dosta takšoga je, ka eden ne vzeme v pamet, drugi pa v pamet vzeme. Človek se vsikdar zmejša. Depa takše je ešče nej bilau, ka bi vöprišla edna kniga, pa bi nikšo falingo nej najšo človek.« Porabski fotograf pa je najbole rad, gda more »dizajn« kalendara napraviti. »Gda že začneš, ka aj bau na prvoj strani, kak aj vögleda kalendar, kakše ilustracije pa kejpi aj baudejo, tisti tau proto konci me že bola veseli.« Na platnice, zvünešnjo stran letopisa je Karči Holec dau eden kejp od dvej mali dekličin. »Mladi so že bili na prvoj strani, depa mlajši ešče nej. Zdaj dosta gučimo od našoga maternoga gezika, ka ka baude s porabskov kulturov. Mlajši malo gučijo, jezik se pozabla. Vüpanje mamo samo v mlajšaj, v maloj deci. Če se uni ne navčijo slovenski, mo v veukoj nevauli.« V kalendarskom prvom tali pa najdemo malane kejpe, štere so od porabski motivov napravili molarge z Novoga mesta iz Slovenije. Karči Holec pravi, ka je vsikšo leto bole pa bole žmetno nagučati lüstvo, aj kaj napišejo. »Ešče je tau dobro, ka tisti avtori, šteri so do tejga mau pisali, zvekšoga vsikdar pišejo. Brezi nji bi sploj tenki kalendar bijo. Hvala Baugi, tisti, steri že šest lejt pišejo, eške itak pošilajo.« Urednik kalendara se je malo požaurdjo tö: »Človek vsikdar misli, ka nauve dobi, gda se konec augustuša pisma vöpošlejo. Vsikdar mam vüpanje, ka nauvi pridejo, ka nekak kaj pošle. Konec oktobra vidim, ka je nej tak. Takši, ka vejm, ka znajo pa bi dobro znali pisati, neščejo. Trucati je ne moreš. Zatok je sploj žmetno nekakoga nauvoga nagučati, depa mlade ranč tak.« Trifrtale kalendara je napisano v porabskoj ali prekmurskoj domanjoj rejči. »Tau je zatok tak važno, ka je tau Porabski koledar, tau je za nas, Porabske Slovence. Našo domanjo rejč vsakši zna, štokoli leko taprešté pa razmej. Če bi vse knjižno slovenski bilau, bi starejši ali steri samo po domanje znajo, težko taprešteli. Etak nišče ne more prajti, ka ne razmej.« Na konci kalendara vsikšo leto najdemo fotokroniko. Letos je ta kronika skoro polonje cejle knige zavzela. »Fotokronika ma etakšoga reda tö vrejdnost, depa za deset-dvajsti lejt de mejla ešče vekšo. Če tistoga ipa nekak naprej vzeme kalendar, nej gvüšno, ka vse taprešté, depa fotokroniko gvüšno, ka pogledne. Leko vidi, ka je tau na priliko blagoslovitev bila ali kaj drügoga, vidi, ka se je godilo v Porabji pred dosta lejtami. Že zdaj vidim takšo lüstvo, steri več ne živejo, za deset lejt de se vidlo, kelko nas je menje« - je pripovejdo urednik pa cujdau: »Na konci leta vidimo, ka so narodnostne samouprave, drüštva pa krovne organizacije delale cejlo leto. Tau se leko med letom prešté v novinaj tö, depa tam itak nemamo kejpe tak vküper kak v kalendari. Lüstvo novine ne skladé tak tá, kalendar pa je tak, ka maš vküper vse.« Karči Holec je veseli, ka je telko kejpov vküprišlo, vejpa kažejo na tau, ka je žitek v Porabji aktiven, dosta vse se kaj godi. Porabski kalendar je eške itak, iz leta v leto tista kniga, štero domanji bralci najbole čakajo, pravi urednik. »Ešče v tiskarni je biu, pa so spitavali, če že mamo kalendar, ka bi prišli pa bi ga küpili. Dja mislim, ka se te kalendar dela za več generacij, od mali do starejši. Tisti mladi, steri bole lagvo gučijo slovenski, si leko poglednejo kakšo prireditev, gde so poslikani. Te že gvüšno tapreštejo, ka je spodkar napisano, pa se v šauli tö malo plus cujnavčijo, tau je tö motivera.« Med božičnimi svetkami so leko flajsni bralci že venak cejli kalendar taprešteli. Kniga jim je pripelala bogato štenjé z večfele temami, pa je leko rejsan dala veseldje več generacijam. Ali kak urednik Karči Holec pravi: »Od maloga do starejšoga za vsakšoga je te kalendar. Vsakši si najde nika, ka leko taprešté ali si pogledne.« -dm- Himna ostaja nespremenjena Državni zbor je zavrnil predlog SDS, s katerim so želeli zvišati odstotek slovenske glasbe v programih. S predlagano novelo zakona o medijih je želel SDS določiti, da mora slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev namesto sedanjih najmanj 20 znašati najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, in sicer v intervalih med 6. in 22. uro ter med 22. in 6. uro vsakega radijskega in televizijskega programa. Za RTV Slovenija, ki je trenutno zavezana k predvajanju najmanj 40-odstotnega deleža slovenske glasbe dnevno, pa so v SDS predlagali dvig na 51 odstotkov za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija. Poslanci so z 48 glasovi proti in 17 za predlog novele zakona o medijih zavrnili. Državni zbor je s 54 glasovi za in 18 proti zavrnil tudi predlog novele zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je prav tako vložil SDS. Koalicijske stranke so v razpravi pritrdile stališču vlade, ki se je izrekla proti noveli. Odklonilno stališče sta izrazila tudi ZL in ZaAB, NSi pa je predlog podprl. Z novelo so v SDS predlagali, da bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki obsega drugo in sedmo kitico pesmi. Po mnenju vlade veljavni zakon s tem, ko določa, da je himna sedma kitica Zdravljice, ni v neskladju z ustavo. Somalijska begunka lahko pride k sestri v Slovenijo Ustavno sodišče je razveljavilo sodbi vrhovnega in upravnega sodišča in odprlo pot za prihod 14-letne somalijske begunke k sestri v Slovenijo. Kot poročajo mediji, je najstnica trenutno v Etiopiji, kamor je pribežala iz Somalije. V vojni so ji ubili očeta in brata, na begu pa jo je zapustila še mati. Dekle je zdaj pri tujcih, ki so jo vzeli za deklo. Njena edina preostala družina je tako odrasla sestra, ki od leta 2010 kot begunka živi v Mariboru. Urednik Porabskoga kalendara je že šesto leto Karči Holec … DO MADŽARSKE Valerija Rogan – županja Sakalovec Zagovornica v Sombotelu Po kulturnem še gasilski dom 26. januarja je slovenska zagovornica v madžarskem Državnem zboru Erika Köleš Kiss v Sombotelu obiskala najprej Katedro za slovenski jezik in književnost v Univerzitetnem središču Savaria. S predavateljicama Elizabeto Emberšič Škaper in Ibolyo Dončec Merkli se je pogovarjala o možnostih dopolnilnega slovenskega jezikovnega izobraževanja za učitelje obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol, tako na razrednem kakor na predmetnem pouku. Sogovornice so se dotaknile tudi vprašanja prihodnosti slovenske katedre. V nadaljevanju popoldneva je slovenska zagovornica obiskala uredništvo televizijskih oddaj Slovenski utrinki, kjer se je ob sodelavcih magazina pogovarjala tudi z lastniki sombotelskega studia. Beseda je tekla o možnostih spremembe predvajalnega časa, zagotovitvi ustreznejših finančnih pogojev in boljši dosegljivosti na spletnih straneh Madžarske televizije. -dm- Vojakom tudi do 50 odstotkov več plače Uvedba sistema napredovanja je med najpomembnejšimi nalogami v vojski, je povedal na letnem sestanku vojske minister za obrambo Csaba Hende, ki je dodal, da bodo dobili vojaki v najboljšem primeru tudi do 50 odstotkov več plače. Od letošnjega junija bodo dobili povprečno 30 odstotkov, naslednja štiri leta pa letno po 5 odstotkov. V večji meri bodo dvignili plačo tistim, ki služijo pri vojaških enotah, v manjši meri pa tistim, ki opravljajo administrativne naloge. Privlačnost vojaške službe želi ministrstvo dvigniti tudi z ugodnimi stanovanjskimi podporami in s posebno zavarovalnico za vojake. Druga poglavitna naloga je posodobitev vojaške tehnike. Ministrstvo želi nabaviti 30 novih tovornih helikopterjev, cena le-teh bo približno 172 milijard forintov, zato mora najti vlada posebno kritje, kajti to je več kot polovica letnega proračuna ministrstva. Blokada cest po vsej državi? Proti na novo uvedenim cestninam želijo protestirati državljani, ki voznike po internetu pozivajo, naj na začetku marca naredijo blokade na cestah po vsej državi. Vlada je nam-reč s 1. februarjem dokončno uvedla cestnine tudi na določene odseke avtocest in hitrih cest, ki so jih lahko vozniki do sedaj uporabljali brezplačno. V največ primerih gre za obvoznice oziroma vpadnice, ki jih uporabljajo tudi tisti, ki se vozijo po njih na delovna mesta, da bi se izognili gneči v mestu. Tako imenovane županijske vinjete, ki so jih poskusno uvedli s 15. januarjem, so med vozniki sprožile precešnjo zmedo, kajti le-ti niso vedeli, ali morajo kupiti eno ali dve vinjeti, če je recimo cesta, po kateri se vozijo, speljana po ozemlju dveh županij. Po dvotedenski poskusni dobi je vlada popravila pomanjkljivosti v predpisih, in s 1. februarjem dokončno uvedla nove cestnine. Blokade cest 1. marca naj bi se organizirale po facebook-u, z glavnim organizatorjem akcije so se predstavniki vlade želeli pogajati, toda ker mu niso izpolnili pogoja, da morajo biti na pogovorih prisotni tudi mediji, je povabilo zaenkrat zavrnil. »Leto 2014 je bilo zame zelo uspešno. Res je, da na lokalnih volitvah kot županja nisem imela protikandidata, a sem bila zelo vesela, ko sem videla, kakšno podporo volivcev sem dobila. Tudi v lokalno samoupravo so bili izvoljeni tisti ljudje, s katerimi dobro sodelujem,« je povedala županja Sakalovec Valerija Rogan in izrazila zadovoljstvo, da so bili v letu 2014 skoraj stoodstotno uspešni pri pridobivanju sredstev na različnih razpisih. »Na žalost vse ni bilo rožnato, saj smo imeli poplave, ki so povzročile kar veliko škode. Država nam bo – preko sklada vis major, ki priskoči na pomoč ob naravnih nesrečah – pomagala sanirati škodo. Vseeno je pred nami težko leto, saj bomo denar dobili naknadno, zato bomo morali najeti 17,5 milijona forintov kredita. Le na ta način bomo lahko obnovili tri, v poplavah poškodovane ceste.« Sakalovska županja je zadovoljna, da so v lanskem letu uspešno obnovili domači kulturni dom in postavili kamero, s pomočjo katere lahko kontrolirajo, da nepridipravi pri njih ne bi povzročali kakšnih nevšečnosti in škode. »Veseli smo tudi, da so naši gasilci dobili novo vozilo v vrednosti 17,5 milijona forintov, poleg tega še pol milijona forintov za svoje delovanje. Tudi športno društvo, njihova nogometna ekipa, je za delovanje prejelo 500 tisoč forintov. Od države smo konec minulega leta dobili še sedem milijonov forintov, ki jih bomo namenili za zamenjavo strehe na zdravstvenem domu, delno pa tudi za ureditev podpornega kamnitega zidu pri pokopališču. Po poplavah je namreč šele z zamikom prišlo do zdrsa zemlje, zato ta škoda ni bila vključena v našo prijavo za vis major sredstva.« Valerija Rogan upa, da bodo pri obnovi poškodovanih cest domači privatniki ponudili določen popust, poleg tega si želi, da bi za določena opravila poskrbeli vaščani kar sami, tako da se bodo lahko čimprej posvetili novim projektom. V aktualnem petletnem mandatu bi radi zgradili novi gasilski dom, v katerem naj bi svoje prostore dobili tako lokalna kot tudi slovenska manjšinska samouprava, poleg nogometnega igrišča pa bi radi uredili naprave za vadbo na prostem. »Zelo radi bi, če bi dobili tudi kakšnega investitorja, ki bi pri nas odprl svoje podjetje. Trenutno imamo 14 brezposelnih. Zanje bi radi poskrbeli tako, da jih zaposlimo preko javnih del. Ker želimo nekaj narediti tudi na področju turizma, načrtujemo izgradnjo približno pet kilometrov dolge kolesarsko-pohodne poti do Števanovec oziroma Verice, ki bi potekala po dosedanji gozdni poti. Če bomo uspešni pri zaposlitvi javnih delavcev, bomo dobili tudi potreben material za to, pri projektu pa bomo sodelovali tudi z Narodnim parkom Őrség,« je pojasnila sogovornica, ki je idejo za ureditev poti dobila lani, ko je markovski župnik Dejan Horvat po Marijini poti z verniki priromal do njih. Po besedah Valerije Rogan je sodelovanje porabskih občin dobro, saj ima večina – razen Števanovec - tako ali tako isto upravo. »Zdaj, ko imajo v Števanovcih novega župana, menim, da bomo tudi z njimi lahko bolje sodelovali. Sploh zato, ker bo pri pridobivanju sredstev iz Evropske unije sodelovanje več občin nujno, saj bomo na ta način lažje pridobili denar na različnih razpisih. Silva Eöry Urednica oddaj Ibolya Dončec, solastnik studia Albert Rátz, snemalec Géza Doma, poslovodja István Bartos in zagovornica Erika Köleš Kiss v sombotelskem studiu Sakalovska županja Valerija Rogan Valerija Rogan z zagovornico Eriko Köleš Kiss in njenim asistentom dr. Ferencem Sütőjem v obnovljenem kulturnem domu Srmak več nikdar neškem biti Eržika Gmeindl, po doma-njom Ajdena v Varaši v Máriaújfaluna živejo v ednom velkom rami, na dvorišči je puno živali, kaulivrat pa lejpo zorane njive majo. Kak so pravli, oni v bauta samo melo, cuker pa sau kipüjejo, drügo vse doma skrmijo pa pripauvajo. Eržiki se je pavarskoga dela nej trbelo včiti, zato ka doma v Števanovci so v tejm gorrasli pa tau je nji tak vsigdar veselilo. - Eržika, gda ste vi kraj z daumi odišli, ka se dja na vas ne spominam? »Dja sem 27. aprila 1974. leta kraj z daumi odišla, zato ka te sem se oženila. Sprvoga, edno leto sva z možaum tü v Máriaújfaluna pri njegvi starišaj bila. Potejm sva v Trauščaj edno leto v arandi bila, od tistec sva pa odišla na osem lejt v Varaš v blok. Te ram, gde zdaj živem, sem osemdesettretjoga leta začnila zidati.« - Težko je bilau? »Vejš, ka je težko bilau etaši velki ram gorzozidati.« - Kak tau, ka ste taši velki ram zidali? »Zato, ka te je nej tak bilau kak zdaj, ka tašoga zidaš, kakšoga škeš, te so ti par ramov pokazali, pa če se ti vidi, te se ti vidi, če nej, te nej. Mali ram sem nej mogla zidati, zato ka ta parcela je ešče zvünašnja bila, ram je mogo velki biti, taši, gde leko gazdöjva (kmetuje).« - Kelko lejt ste ga zidali? »Za edno leto smo se nutraspakivali, mogli smo, zato ka v Varaši smo ram odali, pa samo telko časa smo dobili, potistim smo mogli vöoditi iz lakaša.« - V Varaši v bloki se je vam nej vidlo, zato ste sé vöprišli na ves? »Osemnajset lejt stara sem bila, gda sem se oženila, pa dvajsti lejt stara sem bila, gda sem rodila. Meni se je tam sploj vidlo pa dobro je bilau, najbola pa zato, ka je skrak bilau delavno mesto. Mauz je za sodaka üšo pa je doma njau devet mejsecov staro dejte, tisti čas, ka sem delat üšla, tašča pa baba so go skrb mele. Kak sem že pravla, trno rada sem tam laknivala, samo kak on tak dja sva vsigdar taša bila, ka sva rada kauli rama kaj delala. Cejli ram sva sama gorzozidala, nišo pomauč od nikoga smo nej dobili. Kauli rama, ka je dola spatanerano, tau sva cejlak sama delala, dja sem mejšala beton pa vozila, mauž je pa zidar bejo.« - Te vnauge kokauši, zavce pa svinje samo za svoj tau držite ali na odajo tü mate? »Dja samo z domanjoga küjam, mena küplenoga nej trbej. Zdaj sem dvej svinje zabadala, edna je 274 kil vagala, drüga pa 290, dapa vsevküp sem štiri mejla. Eno smo že junija zamasarili, drügo pa novembra. Ka mi nej trbej, tisto dja vse odam, pa te s tistoga živem, leko bi odala kelko koli. Dosta kokauši mam, djajce odavam pa če koma trbej na gostüvanje, te kokauši tö odam. Bilau je tak, ka nagnauk sem dvanajset odala.« - Tü vi zato baukšo zemlau mate, kak ste doma v Števanovci meli, nej? »Nej trno, dapa zato je baukše kak v Števanovci, zato ka tam dosta kamenjov bilau pa taša ridjajca bila. Töj je pa te lagvo, če je dosta deža, meni je baukše, če je söjča, te dosta več leko pripauvam na tau zemlej.« - Lani ste kakšni pauv meli? »Dosta dežgi je bilau, dapa zato sem itak 25 kil graja dolapobrala.« - Ka vse pauvate na njivi? »Krompiče, kukrco, gra, parpou, paradajs, vse, ka mi trbej. Dja v bauti nika ne küpim, bola ešče odavam, telko mam. Dja sploj rada delam vanej na njivi, dja bi cejli den pomalek taškrabala. Ranč tak je Zidara Mariška tö iz Števanovec, ona tö tam ma njivo, pa dostakrat edna drügoj pomagava. Gda ona ma cajt, te ona mena pomaga, gda dja mam cajt, te dja njej pomagam.« - Doma ste starišom dosta mogli pomagati? »Dosta smo s senauf delali, okapali, štiri krave smo pasli, ta gor na Tjüzmino smo je gonili, gde je repa bila posejena. Kumar smo ladali z njimi tak so naure bile, zato ka bi samo na repo šle.« - Nej ste zmišlavali na tejm, ka bi v Števanovci zidali, tam gde bi za šenki dobili zemlau? »Nej, zato ka te je nej tak bilau, te je z vesi vsakši v Varaš üšo. Vsakši je tak bijo, ka bi kak najbola skrak leko v slüžbo odo.« - Vi ste gde delali? »Dja sem v židanoj fabriki delala kak tkalka šrtiridvajsti lejt, sedem lejt pa, ka sem kontrolirala vse tisto platno, ka se je tam tkalo. Dvanajset lejt sem pa na Magyarlaki delala v bauti, gde sem vodja bila, zato ka sem dja trgovsko srejdnjo šaulo skončala.« - Kelko mlajšov mate? »Enga pojba mam, on v tistom rami je doma, ka sta ga tast pa tašča mela. Nejdaleč kraj od nas, tak petstau metrov.« - Gde pa ka dela vaš mauž? »Mauž je električar, najprvin je v židanoj fabriki delo, zdaj pa v tovarni Opel dela. Tau mena povejte, sto je vas sé napauto, sto vam je pravo, ka dja vejm slovenski gučati za novine Porabje?« - Vaš saused, Djaužak Horvat, on nej emo časa zame, pa je pravo, aj malo vas spitavam. Dapa nika se ne bojte, on tö nared pride, leko ka že drügi keden. Vi sploj dobro gučite slovenski, mate koga, s sterim se leko pogučavate? »S sausedom, Djaužakom, zato ka müva eden drügoma sploj dosta pomagava. Zaka bi nej, vejpa obadva sva iz Števanovec, samo telko, ka je on bola mlajši kak dja. Dja zdaj že pomalek šestdeset lejt stara baudem, vögledan telko?« - Nej, deset bi gdakoli leko dolazatajili. Sto dobro volau ma, dosta dela, pa zdravo djej, ka doma pripauva, tisti vsigdar mladi ostane. »Dja vse samo domanjo djejm, pa tau je baja, ka sploj rada tjöjam pa tau se vidi na mana. Töj spodkar mam te petnajset lejt star špajert pa pomalek tatjöjam, v leta, v zimi sem tü. Te dem tagora, gda spat dem, ovak sem tü spodkar s psaum pa z mačkom, dja sploj rada mam živali.« - Sploj radi mate živali, ka pa te delate, gda svinjau zabadate, te go ne šanalivate? »Kak bi go pa nej šanalivala, tašoga reda dja odidem z daumi, name te ranč ne vidijo, samo te pridem domau, gda so go že zabodnili.« - Tak vidim, ka vi nej samo živali, rauže tö radi mate. »Tašoga reda je vse puni ram, gda je dobro vrejmen, te so venej. Name rauže tö sploj veselijo, vidiš, tam tisto drejvo, limono, lani je taša limona bila na njej, ka je osemdeset dejk vagala. Dja sploj rada delam pa rada šparam, zato ka te gda sem zidala, sem taši srmak bila, ka tri mejsece sem kromče djejla. Pa gda so prišli, ka za elektriko so pejnaze vküpbrali, sem je vözaprla, zato ka sem nej mejla pejnaze, dapa itak sem nikoga nej prosila na pausado. Telko pejnez sem nej mejla, ka bi pau kile krüja küpila, dapa zato sem vözdržala. Te sem pravla, ka dja več srmak nikdar neškem biti.« Karči Holec Ajdena Eržika, gda je ešče mlada bila Gnesden živi v Máriaújfaluni v tau rami Zakoj, zakoj? RAZPIS ZA DELOVNO MESTO Radio Monošter razpisuje delovno mesto slovenskega radijskega novinarja. Pogoji: - Odlične komunikacijske sposobnosti - Dobro poznavanje javnega življenja - Primernost za radijskega novinarja (govorjenje v živo) - Samostojno delo (iskanje tem in prispevkov ter sogovornikov) - Aktivno znanje porabskega ali goričkega (prekmurskega) slovenskega jezika - Znanje slovenskega knjižnega jezika je prednost - Vsaj srednješolska izobrazba - Obvezen vozniški izpit B-kategorije, lastno vozilo je prednost - Poznavanje osnov dela z računalnikom - Kratek strokovni življenjepis in strokovni koncept - Zdravstvena sposobnost - Potrdilo o moralni neoporečnosti, novejše od treh mesecev - Delovno razmerje za določen čas (eno leto) s trimesečno poskusno dobo, potem možnost delovnega razmerja za nedoločen čas - Plačilo v skladu s plačno maso, odobreno v letnem proračunu ustanove - Občasna strokovna izpopolnjevanja - Prijava na razpis: do 28.02.2015, pisno, v zaprti ovojnici, poslani po pošti ali vročeni osebno - Naslov: 9970-Szentgotthárd, Gárdonyi u. 1. - Tel.: +36 94/554-126, - E-mail: info@radiomonoster.hu - Nadaljnje informacije: direktor in glavni urednik Francek Mukič V Monoštru, 28. januarja 2015 Francek Mukič l.r. direktor in glavni urednik Radio Monošter, Javna in neprofitna d.o.o. ÁLLÁSHIRDETÉS Szlovén rádiós újságírói munkakörbe állást hirdet a Szentgotthárdi Szlovén Rádió. Feltételek: - Jó kapcsolatteremtő képesség - Közéleti tájékozottság - Újságírói-riporteri rátermettség (mikrofonképesség) - Önálló munkavégzés (témák és riportalanyok felkutatása) - Rábavidéki vagy goricskói (muravidéki) szlovén nyelv kiváló ismerete - Irodalmi szlovén nyelvtudás előny - Legalább középfokú iskolai végzettség - B-kategóriás jogosítvány kötelező, saját gépkocsi előny - Alapfokú számítógépes ismeretek - Rövid szakmai életrajz és szakmai koncepció - Egészségügyi alkalmasság - 3 hónapnál nem régebbi erkölcsi bizonyítvány - Egy évre szóló, határozott idejű munkaviszony, 3 hónap próbaidővel, ezt követően lehetőség határozatlan időtartamú foglalkoztatási jogviszonyra - Bérezés az intézmény költségvetési keretében jóváhagyot bérkeret szerint - Bizonyos időközönként szakmai továbbképzés - Jelentkezés benyújtása: 2015.02. 28-ig, írásban, lezárt borítékban postai úton vagy személyesen - Cím: Szlovén Rádió, 9970-Szentgotthárd, Gárdonyi u. 1. - Tel.: 06 94/554-126, E-mail: info@radiomonoster.hu - További információk Mukics Ferenc ügyvezető- főszerkesztőnél. Szentgotthárd, 2015. január 28. Mukics Ferenc sk. ügyvezető-főszerkesztő Szlovén Rádió Közhasznú Nonprofit Kft. Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Küš, küš, küšni me Mali Peter večer trno rad sneni grata. Na, tou se tak povej. Tak se tou povej, kak njemi oči vküper odidejo, un pa je zatoga volo trno rad. Mama pa ata televizijo gledata, mali Peter skrak njiva več nika ne vidi. Oči so zaprejte, un je že vcejlak nindri indri. Mali Pe-ter je že v snenom svejti. Pride čas, gda ga trbej v njegvo malo postelo nesti. Gvüšno ga njegvi ata tadale spat nese. Depa kak ga v roke vzeme, se mali Peter prebidi. »Ata, zakoj me nosiš na rokaj,« pita mali Peter. »Vej pa, zakoj? Zatoga volo, ka spat deš,« njemi nazaj povej ata. »Vej pa če spat dem, me nej trbej nesti. Zakoj tak praviš? Vej pa ne idem, ti me v rokaj neseš,« malomi Petri glava dela, kak bi eške točkar sploj nej spau. »Peter, tou se samo tak pravi, « ga ata že šké na njegvo malo postelo doj djasti. »Zakoj? Zakoj se tak pravi, če pa ge sploj ne idem,« mali Peter ne more razmeti. »Peter, sin moj! Pogledni, ge te držim v rokaj, ge dem, tak obadva vküper deva. Razmejš,« ata šké svojmi sinej kak najbole tou dopovedati, samo aj razmej. Depa, mali Peter ne razmej. Niške bi si brodo, kak neške razmeti. Istina pa je samo ena, mali Peter vse vküper razmej po svoje. Tak ma za svojga ato nej samo eno pitanje. »Zakoj?« »Ge ne vejm zakoj. Depa, tou se tak pravi, se guči,« ata več ne najde rejči, kak sinej aj nazaj povej. »Zakoj?« Petrov ata rejsan brezi rejči ostane. Na postelo ga doj deje. Gleda ga, kak aj zdaj vse vküper zgotouvi. Mali Peter pa gleda njega, svojga ato, če njemi dun povej, kak je zdaj tou gé. Kak je zdaj s tejm, ka oba deta, ojdi pa samo eden. »Zdaj trbej spati! Zranja se od toga zgučiva, ti kaj več od toga tapovem,« ata se več nema velke vole od toga zgučavati. »Zdaj pa se lepou küšniva pa potejm leko nouč!« »Zakoj,« znouva pita mali Peter. »Ka, zakoj,«n pita njegvi ata. »Zakoj se morava küšnoti?« »Ka ge vejm, zakoj,« Petrovomi ati vse vküper že malo više pride. »Zatou, ka je takša šega. Cejlo nouč se neva vid-la. Lidgé, ka se radi mamo, se küšnemo, gda za eden čas raznok demo.« »Ge bi ti samo pravo, ka te rad mam. Ne bi se kišüvo,« mali Peter že na velke zejva. »Ge bi te pa küšno. Na lica,« je ata že prignjeni, ka ga küšne. »Zakoj?« Ata njemi še eške gnouk šké prajti, ka zatoga volo, ka ga rad ma. Že njemi šké prajti, mali Peter pa ga več ne more čüti. Ga ne more čüti, že spi, je že vcejlak nindrik indrik. Tam v tistoj njegvoj krajini sam sebe spitava: »Zakoj lidgé spati morajo?« Miki Roš Zimska pripovejst Stari borovi borič je trno lagvo volo emo. Preveč je trüden bijo pa ga je fejst glava bolejla. Najraj bi že spat išo, ka je cajt za spanje preblüzi bijo. Lejpi bejli snejg je vse pokrijo v gauški, samo vrekovje je vöstalo. Najraj bi že vsikši spau v miri. Dapa na tau so leko samo mislili. Vsigdar je nikšna rabuka bila v gauški. Geseni so najlepše boriče vöpodrli. Kak se je zima začnila, den do dneva je velka strelba bila, jagerge so prišli v lejs. Staroga boriča je trno bolelo srce, gda je vido srné pa male zavce lejtati ta pa nazaj. Zdaj je že januar pa več nišče ne sejka lejs pa strejla divjačino. V gauški je pokoj, dapa mladi boričke eške itak neškejo spati, vsigdar nika šaušnjajo. Stari borič je drugo nej čüjo, samo tau, kakšno čüdovito delo se godi po varašaj. Od mali krispanov so gunčali med sebov, kak lepau je gorokinčajo pa kak so njim deca veseli. Dapa gda so svetki mimo, njino lepoto z nji poberejo pa je tavö ličijo na ulico. Baug zna, sto pride kleta na red, so zdijavali mladi boričke nad lejpo pa žalostno usodo. Je že februar. Gospaud veter je prineso valas, ka se v varaši na velki bal nalečüvajo. Na obraze si maske dejejo, se notra zravnejo za vsikšefele figure, naj je ništje ne spozna. Mali boričke so se že vüpali, ka z njimi okinčajo velko dvorano, gde do plesali. Tak so se hujckali es pa ta, ka so ves snejg s sebe strausili. Stara sova je sükala glavau pa si mislila, ka s tau mladino ništje ne lada. Staroma boriča je više prišla larma, zdigno je glavau pa zmrnjavo: »Mir naj bau! Spati štjem!« »Spavaj, spavaj,« pravi mala ftičica pa glavau skrije za peraut. »Pššššš,« pravi veverca pa je s tejm vse tiuma gratalo v lesej. Globoko je spala cejla gauška, cejlak do marciuša. Do tistoga mau, gda so prišle sprtolejtne vile pa so z mlačnim vetrom zbidile gauško. Na domanjo rejč prejkspisala: Ema Sukič Jenő Horvat, rojen v Števanovcih, je 4. februarja 2015 praznoval v Švici svoj 80. rojstni dan. Za ta častitljiv jubilej mu iz srca čestitajo žena Marija, sinova Tibor in Robert, vnukinja Milena in svakinja Izabella. Želijo mu veliko sreče in zdravja ter še veliko let v krogu svoje družine. 2015. február 4.-án ünnepelte Svájcban 80. születésnapját az apátistvánfalvi születésű Horváth Jenő. Ebből az alkalomból tiszta szívből gratulál, sok boldogságot, szerencsét és egészséget kíván: felesége Marija, fiai Tibor és Robert, unokája Milena, valamint sógornője Izabella. Kívánják, hogy még számos boldog születésnapot érjen meg családja körében. PETEK, 06.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.05 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 RAZRED ZASE: PEJTE VI PO SVOJE, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: PLES, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 06.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 11.55 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS - SVETOVNI POKAL, 13.45 MEJE MOŽGANSKIH ZMOGLJIVOSTI - SVETOVNO PRVENSTVO V POMNJENJU, JAPONSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.35 AVTOMOBILNOST, 15.05 BIATLON - SVETOVNI POKAL: POSAMIČNE MEŠANE ŠTAFETE, 16.25 ZADNJA URA: ČERNOBILSKA NESREČA, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL: MEŠANE ŠTAFETE, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.40 STUDIJSKA ODDAJA, 19.00 SMUK (Ž), 20.30BARZAH - MED DVEMA SVETOVOMA, LITOVSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.30 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.00 KRIVDA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.50 POLICIST, IRSKO-ANGLEŠKO-AMERIŠKI FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 07.02.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 TIVANAKU – VEČNO MESTO, BOLIVIJSK DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.): MAŠČEVANJE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.15 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: JAVOR, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55 ZASEBNA VOJSKA – NOVA TARČA PREGONA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: DRAGO MISLEJ – MEF, 18.20 PRED PREŠERNOVO PROSLAVO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O SKRIVALIŠČU NA DREVESU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PREŠERNOVA PROSLAVA: SEJALCI SVETLOBE IN PODELITEV NAGRAD, 21.10 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 22.00 VAJE V OBJEMU, SLOVENSKI TV-FILM, 23.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.10 GEORGE GENTLY (V.): V KATEDRALI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.40 OZARE, 1.45 DNEVNIK, 2.10 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFO-KANAL SOBOTA, 07.02.2015, II. SPORED TVS 7.25 NA LEPŠE, 7.55 TV-POROKA, 8.30 POLNOČNI KLUB, 9.45 STUDIJSKA ODDAJA, 10.00 DESKANJE NA SNEGU: PARALELNI VELESLALOM, PRENOS IZ SUDELFELDA, 11.10 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS - SVETOVNI POKAL, 12.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (Ž), 13.45 ŠPORTNI IZZIV, 14.15 LETEČI ČLOVEK, DOKUMENTARNI FILM, 15.20 BIATLON - SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 16.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 18.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO 18.30 STUDIJSKA ODDAJA, 19.00 SMUK (M), 20.30 EVELYN, ANGLEŠKI FILM, 22.05 ARITMIJA, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.40 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 08.02.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 DANOV DINOSVET: RIBARJENJE Z DINOZAVRI; NA DINOZAVROVI SLEDI, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 ISKANJA, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - RADO PAVALEC, 18.40 MUCIKA: POSEBNA POŠILJKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK: IZ RODA V ROD, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.25 ZAPUŠČINA, DANSKA NADALJEVANKA, 21.30 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 22.15 INTERVJU, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.05 DNEVNIK, 0.30 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFO-KANAL, NEDELJA, 08.02.2015, II. SPORED TVS 8.00 PREŠERNOVA PROSLAVA: SEJALCI SVETLOBE IN PODELITEV NAGRAD, 9.20 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 10.05 SLOVENCI PO SVETU: ZDOMEC ANTON ALEŠ, NOMINIRAN ZA NOBELOVO NAGRADO, 10.45 OPERNA MATINEJA: LJUBA PRENNER – DANILO ŠVARA: SLOVO OD MLADOSTI, OPERA SNG MARIBOR, 12.45 STUDIJSKA ODDAJA, 13.00 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 14.55 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 15.30 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 17.30 STUDIJSKA ODDAJA,18.00 SUPERKOMBINACIJA - SMUK (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NA UTRIP SRCA 20.00 PROSTOZIDARJI IN GLASBA, 20.50 W. A. MOZART, KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU, K. 314 - IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN MATE BEKAVAC, 21.15 KAMILO MAŠEK, DAVORIN JENKO: VENDAR PETI ON NE JENJA ... (KAM? IN STRUNAM), 21.25 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO 22.00 STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 SUPERKOMBINACIJA - SLALOM (M), PRENOS IZ VAILA, 23.15 BUTNSKALA, SLOVENSKI FILM, 0.45 ARITMIJA, 1.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 09.02.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.05 OBZORJA DUHA: REDOVNIKI IN KULTURA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: KAM GREŠ, SLOVENŠČINA?, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: 75 PESMI OD DEKLEVE DO PERATOVE, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: PRAV ZARES LAHKO PAZIVA NA TVOJEGA PSA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PLATFORMA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE - 9. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA: JAZOO: BACK FROM REALITY (KATJA STARE, MATJAŽ MLAKAR, TOMAŽ PAČNIK, NEJC HABERMAN, DANIJEL HARTMAN), 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFO-KANAL PONEDELJEK, 09.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 PRAVA IDEJA! 14.55 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: DRAGO MISLEJ – MEF, 15.55 BARZAH - MED DVEMA SVETOVOMA, LITOVSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.50 TV-POROKA, 17.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO 17.30 STUDIJSKA ODDAJA, 18.00 SUPERKOMBINACIJA - SMUK (Ž), 19.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CLARA IMMERWAHR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 SUPERKOMBINACIJA - SLALOM (Ž), 23.15 ZADNJA URA: ZADNJA URA POLETA ŠTEVILKA 11, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.05 ODPRTA KNJIGA: 75 PESMI OD DEKLEVE DO PERATOVE, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 10.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.10 DUHOVNI UTRIP, 11.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 PLATFORMA, 16.45 EKO UTRINKI: BIOMASA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJA ZGRADI HIŠO, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 ZADNJA SKRIVNOST JALTE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: LJUBO SIRC, 0.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.10 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL TOREK, 10.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 ZABAVNI KANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 ZASEBNA VOJSKA – NOVA TARČA PREGONA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 16.45 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.20 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 18.00 POGLED V VESOLJE: BETELGEZA - SMRT ZVEZDE, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 EKIPNA TEKMA, 0.15 GLASBENI VEČER, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 11.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ZADNJA SKRIVNOST JALTE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU: JANKO KOS, 14.25 GLASNIK, MAGAZINSKO-INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETI, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: ZVEZDNA POKOVKA, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: CAMILLE CLAUDEL: DOBA ZRELOSTI, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: PREPOVEDANO OBMOČJE, FRANCOSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFO-KANAL SREDA, 11.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.35 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 ZASEBNA VOJSKA – NOVA TARČA PREGONA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.40 POGLED V VESOLJE: BETELGEZA - SMRT ZVEZDE, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.15 IGRALCI BREZ MASKE - RADO PAVALEC, 17.40 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 18.10 TIVANAKU – VEČNO MESTO, BOLIVIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PODELITEV BLOUDKOVIH NAGRAD; 50 LET, 21.00 O BLOUDKU, 21.20 ŠPORTNI IZZIV, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 CEZAR MORA UMRETI, ITALIJANSKI FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 12.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 VEM!, KVIZ, 11.05 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA: 75 PESMI OD DEKLEVE DO PERATOVE, 12.15 NAGLAS! 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO Z NAŠIMI KOSTMI ŽIVIMO 100 LET, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 BACEK JON: PINGPONG, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ALI LAHKO Z NAŠIMI KOSTMI ŽIVIMO 100 LET, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL ČETRTEK, 12.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.55 GLASNIK, MAGAZINSKO-INFORMATIVNA ODDAJA, 10.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL: INDIVIDUALNA TEKMA (Ž), 12.05 DOBRO JUTRO, 14.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL: INDIVIDUALNA TEKMA (M), 16.25 PRIČEVALCI: LJUBO SIRC, 17.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO STUDIJSKA ODDAJA, 18.15 VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 19.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KOPNO, ITALIJANSKI FILM, 21.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 22.15 VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 23.30 POLBRAT, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 0.15 AVTOMOBILNOST, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL