Štev. 4.
jubljai\skis
Leposloven in znanstven, list!
V Ljubljani  1. malega travna  1890.
Leto X.
Iskarijot
Legenda.
)am — čisto sam! Tu nihče me ne vidi. Zakrivaj,  gaj,  me ti! . . . To bil je pot,  to bil je pot iz mesta, Izmed ljudij !
Gledaje k tlom po ulicah sem bežal Ven mimo znanih hiš
Skoz gaj mi ljudstva hrum in šum odmeVa!
Na — Golgati sem mar ? Cuj,  klddiv je"k — zabijajočih žreblje . . .
Za vdarom vdar! . . .
In hrumu bliže tihotapi Juda  — Prizor mu je odkrit:
Naprčj,  naprej   —  kot da bi bil podil   me       Glej, križ stoji .že tam . . .  A On na križi
Nevihte piš .
»O, Juda! kje" so srebrniki?«   vpije
Poulična dečad — »»Vse vrgel v tempelj . . .   pustite me! . . ,
Pojte
Si jih iskat!« «
Trgovec Levi sreča me na trgu,
Pomane si roke": »Čestitam ti na včerajšnji kupčiji,
Apostol,  he"!«
In Ahasver,  čevljar predmestni stari,
Pred hišoj mi sedi: »Kaj skrivaš v plašč se in bežiš ? Poznam te —
Brat Juda, ti!
»Mesija tvoj nesdč tod križ pred uroj
Počiti htel je tu; Odgnal sem Ga. A ti hitiš gotovo
Pomagat Mii!« . . .
Naprej, napre"j —no kam? Sedaj sem tukaj. .
Ne, ne !  Umrl ne bd ! On križan ?! Ne !.. . Pomiloste" Ga morda ..
Cuj, kaj je td?
Razpet, pribit!
In Juda zre v teld nagd, krvavo —
A On tam še živi ? Da!  Ni li zdaj naravnost vanj  velike
Uprl oči? . . .
Pod križ tja plani! . . . Ne! Zaman — prepozno ! . . .
Tu cedra močnih ve"j . . . In zadrgnivši vrv okrog vratii si   —
Visi na njdj.
Na  vetru giiga mrtvo mu  se  truplo,
Glej,  s kuštravoj  glavdj; Srca utihnil vtrip, na vek utihnil
Vesti je boj . . ,
Stemni se! Grdm! Potres! . . . Mrliči živi
Zdaj  vstajajo iz jam! Za hip i sam obdšenec v življenje
Vzbudi se  tam!
On vidi,  sliši . . .   Obletava črn ga
Roj netopirjev,  sov . . . Srebrž maši mu polno mošnjo v lista
Trop zlih duhdv.
Blisk piše v  črkah mu orjaških sodbo
Za ta, za dni svet . . . Vihdr mu tuli:  »Umri, Juda, dvakrat!
Prokldt, proklet!«
A. Aškerc.
LI