f
I Največji alarenald tf	T Združenih državah
I Velja za r»e leto . . . $6.00
i z
H Z
dnevnik I ah	&
. S6.00 1
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
enutro celo leto $7.00
TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. 94. — STEV. 94.
s fljp
GLAS

Ust: slovenskih ^delavcev t Ameriki*
Entered &i Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
telefon: cortlandt
!87G.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 21, 1923. — SOBOTA, 21. APRILA, 1923.
volume xxxi. — letnik XXXI.
NEMŠKI DELAVCI DOLZE W. WILS0NA
Pravijo, da je prejšni ameriški predsednik zakrivil invazijo Ruhr okraja. — Unije so informirale Boraha, da krši Francija doktrino, da vojna ni bila vojevana proti nemškemu narodu. — Wiisonova poslanica je blagodejno vplivala na ves svet.
OBNOVITEV PROCESA PROTI WARDU.
MADŽARSKA BAJE NE V KAKŠNIH RAZMERAH ŽIVE MAJNARJ!
Washington, 1). <\. 1<». aprila. — Značilna (»cona i m i-lilikc pn j^iu-iia predsednika Wilsoiia napram NVnu-iji je \X'bnViiiiM v ilnkiiiiKMitu fl«*hivskili razmlnv X ('Ilirije. Do-I uineiiT je i a\ tiokai dnliil scnaior William Km ah iz Itlalio. Namen dokumenta je. obrazložiti stališ«'«* nemškega delavstva ^lede demokracije ter reparacij, in poslan je bil1 ISoralm. ker zna nemško delo eeuiti njegov neodvisni boj! ?a sivnr navadnega delavea.	i
.M«<1 drugimi stvarmi objavlja nemško delavstvo, <la Ivljun vojiiemu razyolozeuju, katero je razplametela' fr.ui«'«'>kn «>kiipa«-ija Kiihra, ta skupina nemškega prebi-J v; i! > t v a nasprotovala vojni usvete in tudi vsem načrtom j v.i tako ivvjiumio vojno. Akcijo Francije opisuje doku-j^ m«nt U«»t kršen jr VVilsonove doktrine, ki je izjavil, da ni » ila \«>jna vojevana |»poti iieniškeinu imnwlii. temver proti* oniin, ki nm vladali in tudi kot kršenje versaillske mi-povili* 1'O^MIPM'.
I i k iiiiK-nt ♦•li'-f'L'ii v«-«- kot tri-tiv.,r. Iir-s. I. I'riš..l j.- ml ttplosne nemške strokovne zvezf. olienein s pov.'hriirn .sp<»r<M*i)<»m tajnika K no!!.!. Represent a t ivni značaj to j»a dokumenta j«* ra7.vMen i/, ugotovil, ki kažejo, da inu fetleraei-,jf« «--em milijonov elanov. k;ite-1 Hi i n l>a i.' .lo.liiti splošno fe- nulir (»kraj. <l« i .i<*i.|M tinliižliencev. ki ima —.	"
mkmmhi <*lanov; krščanski* strokovna Tinijt* t.-r Ilir.-M-h - J>unker • lelax«ko zvcm. torej v*e«rn sku-paj dvanajst milijonov <lelaveev, ki pre.Utnvljajo n svojimi družinami vre.l p dovico nemškega prebivalstvu. I ni ji- civilnih uradnikov mi tudi tesno spojene ž njimi. —
\* noheni d mg i deželi, — se «:la»i v dokumentu. — niso sprejeli fto«.!anjee Witsona j*LIsamo-i >< H i h -I k* naro«lov 7 holj simpatie-nitn /animarijem kol >*.. jo -.preje- Roljrarska s li v Wmeiji delavski razredi in , ž«-n»» držav«'
ra/tauali so ji, soglasno z ameri-( poslanika v Londonu. Ilarvev-a.
MISLI NA OSVETO Vlada je vprizorila obširno preiskavo v premogovnih o
krajih in v premogarskih naselbinah ter razKrila presenetljive stvari. — Komisija je dobila v zapadni Pennsylvaniji otroke premolarjev, ki so bili duševno zaostali vsled bednih razmer.
Tako je izjavil madžarski poslanik, grof Szechenyi, na banketu ameriško-mad-žarske trgovske zbornice.
New York, 20. aprila. — Ameri-ško-madžarska trgovska zbornica je priredila včeraj na east grofa
Vzgojili wad Združenih držav je »ivedel » r«- l . • mi
Dokument poživlja ameriški narod, naj vidi položaj Nemčije v pravi liiei in da naj se ne da zmotiti od francoske propagande, ki si na vse načine prizadeva predstaviti Nemčijo kot krivi del. da na ta način upraviči svoj vlom v
kratkem ho obnovljena obnav-nava proti Walterju S. Wardu. ki j«- ustrelil 1»!vse«ra vojaka IV-t.-r^a. Pri prvi (»Uravnavi je hi! (»proš«'-en. k«*r "ni mojrlo dobiti' državno pravdnistvo proti n je-i mu dovolj dokazov". Poleg je njegova žena. spadaj pa brat Halph Ward. Tudi pri drugi obravnavi bo najbrže oproščen. ' kajti v Ameriki nimajo navade j spravljati milijonarjev v ječo. J
GRŠKA ARMADA JE OBDOLŽENA MASAKROV
Grki so baje masakrirali ter odvajali bolgarske prebivalce v zapadni Traciji. — Protest pri ameriškem poslaniku.
SPRAVA MED CERKVIJO IN DRŽAVO V FRANCIJI
London, Anglija. 20. aprila. — je obrnila na Zdru-potom ameriške«?a
sko idejo, da zahteva samodloe- naj uporabijo svoj upliv. da na-l>a neodvisnost doma ter narodno pravijo konec deportaeijani. main . Ivisnost.	sakriranjn in grdemu postopanju N<*mšk: delavci zahtevajo 7.ase z bolgarskimi prebivalci zapadne k!*.••' /a ustanoviji\nje demo-j Tracije. kjer divja grška solda-
teska.
M. Staneov bolgarski poslanik \ Londonu, je navedel številne s.* p ,-i primere (»plenjenja in požiga bol-prične j garskih vasi v zapadni Traciji
kraeije po |>olomu »tart-ga režima in n.iravna |>oxIedica t»*ga *je bila n< t)iška republika. Iloknment razpravlja O problemih, ki so se pojavili v tem podjetju t»*r
nato primerjati francosko akcijo i ter izgona prebivalcev. \ Pornrju ^ politiko, katero jej Navaja nadaljne slučaje, v ka-oztian ial Wilson.	f , terih je vojaatvo oknito postopa-
- T- željo ameriškega naroda. I lo z ženskami in otr«>ci ter slučaje jasno izraženo. — se glasi nada-! umorov ter t rdi nadalje, da ob-!je v dokumentu, je pre-prečila po- staja vlada terorja v mestih, ka-litika I-' rane i je. Prihod Francozov j t era je zasedla grška armada. \ Porut je je brez dvoma aneksi-■ M. Staneov pravi, da je namen jo n stičnega duha in ker krši pra- deportacij napraviti zapadno Tra-
viee nemškega naroda, ropa tudi Ameriki sadeže njene zmage, k.-r uničuje cilje, za katere je stopila v vojno.
Nemški delavci vi se postavili za Wdsonovo politiko od prvega početka ter priznali dolžnost, da popravi Nemčija škodo, katero je |*>v7ročila v Belgiji in Franciji. Francija pa je onemogočila vse te načrte, ker je zavrnila vse načrte, ki so ji bili ponu-deni. Pa tudi če bi bili izvedeni, bi Francija ne mirovala toliko časa. dokler bi ne udrla v Ruhr.
— Nemški delavci, — se glasi v ugotovilu. — so bili uspešni v svojih prizadevanjih, ko so skušali zadržati boljševizem, ki bi se drugače razširil po celi Evropi, čeprav ni tozadevna nevarnost še minila. To nevarnost veča in goji francoska reparaeijska politika.
Ne mak o delo se bo še nadalje borilo proti narodnim socialistom katere dolži, da so umorili Erz-bergerja. Rathenaua in druge.
Nemčija je izročila Franciji izza premirjh pa do 30. septembra preteWega leta 2fl0 tisoč milijonov zlatih mark in polef? tega je še plačala več kot tritisoč milijonov zlatih mark za vzdrževanje leaveatiišikik okupacijskih siL *
Katoliki se bodo sedaj pokorili postavam dežele ter bo- i do zopet imeli postavni šta tus. — Uveljavljen je ver-< skega miru.
nika madžarske republike v Washington!!, banket ter poslu-|šala njegov govor ter nadalje go-
1v ore fina n«* nika Vanderlipa, bankirja Kalina, polkovnika Fried-
I sama t»-r predhodnika trgovske zbornice države New York. Mr. Iltisha.
«
Poslanik je označil gavortee in sporočila, da namerava pričeti Madžarska z vojno osvete ali re-van.še kot navadna obrekovanja ter rekel, (la dejstva To tudi dokazujejo.
— Zavezniška vojaška kontrolna komisija ni le ničesar našla, kar bi potrjevalo te govorice, — je rekel poslanik, pač pa je nasprotno dognala, da so vse misli Madžarske in njene vlade posvečene. delu in razvoju dežele. Povečanje produkcije, izvora, zmanj sanje državnega proračuna in u-vozov ter nstaljenje valute dežele. — to so za enkrat glavni cilji .Madžarske.
ki A ni i7ii iru 1-VTAif Polkovnik Friedaam je rekel, da
NA BLIŽNJEM IZTOKU amf>rižki trgovei vedno
j več svojih agentov na Madžar-| -ko. Madžari pa se morajo pola-Leslie Urquhart, londonski! goma navaditi izdelovanja stva-finančnik, se hoče baje ri. ki so v Ameriki zaželjene.
preiskavo v okrajih niebkrira i>!«'inot»d /ap.tdi!'4 i' vanije ter razkril presenetljive stvari.
V najboljših okrajih mehkpini i n-ni*'-.-Laslo Sfeehenyi-ja. prvega }K>sla- otrok šole do osnieua razreda.
\ !-
AMERIŠKE KONCESIJE
udeležiti Chesterjevih koncesij. — Francija pričakuje dogovora glede železnic.
London, Anglija. II). aprila. —
Pariz,»Francija, 19. aprila. — A'erski mir je bil uveljavljen v Franciji po osemnajstih letih odločnega, čeprav pasivnega sovra-f štva med cerkvijo in državo.
Novi Statut, ki j«' bil izdelan na ; Soglasno 7 n«-kiin poročilom, kate-temelju pogajanj med Vatikka-Jro j.' dobil danes poročevalec — n »m in francosko vlado, katere ; World a. se pogaja dobro znani sta vodila v glavnem papežev! londonski finančnik. Leslie 1>-nuncij. monsignor Ceretti in fran »juhart za finančni interes v Che-eoski poslanik pri Vatikanu, AL sterjevih koncesijah, katere je
»Jonnard. pomenja. da je Rim sprejel francosko separacijsko postavo iz leta	katere dose-daj niso hoteli priznati od tedaj vladajoči papeži.
Od sedaj naprej se bodo katoliške cerkve v Franciji pokorile francoski postavi ter uživale postavni obstoj in status. izjemo izključno moralnih posledic, bo važna posledica tega dogovora ta, da bodo cerkve postavno upravičene pobirati darove ter lastova-ti zemljišča.
Dosedaj se francoski duhovni-
cijo za izključno jri-ško provin- ki. na temelju navodila iz Rima,
co v slučaju, da bodo zavezniki sklenili, naj se vrši tam ljudsko glasovanje. Ti izgredi, izjavlja poslanik, predstavljajo neprestano ogroženje miru na Balkanu.
— Bolgare so na sistematičen način internirali na Grškem in po grških otokih, — trdi poslanik, — dočim je bila njih posest v za-
nlso hoteli pokoriti določbam postave. naj se združijo v škofijske zveze, ki bodo postavno priznane. Postava iz leta 3900 jim je dala eno leto časa storiti to ter zahtevati povratek zaplenjenega cerkvenega imetja. Cerkve pa niso hotele storiti te^ra ter pustile, da je rok potekel. Na temelju novega dogovora ne bodo zahtevale se-
Vanderlip je imel govor slede dobre prilike, katero ima Amerika v Evropi, da pomaga financi-jelno. Bil je mnenja, da ni Amerika v primernem obsegu izrabila te prilike.
Glede Madžarske je rekel, da gn n i naroda v Evropi, ki bi bil tako slieen dobrim Amerikaneem kot so Madžari. (Uši kašijajo. i
padni Traciji zaplenjena ter izročena grškim priseljencem iz Male j daj nazaj zaplenjeno lastnino. Azije. Povsod prevladuje sistem [ Journal des Debats
samovoljnih aretacij in Grki izvršujejo šfevilne zločilie. Bolgarski podaniki so bili deportirani na Kreto, kjer morajo živeti v skrajni bedi in skrajnem pomanjkanju.
V svojem protestu, naslovljenem na poslanika Harvey a, o-pozarja Staneov na dejstvo, da je Bolgarska na temelju člena 40.
mirovne pogodbe, sklenjene v
Neuillv, izročila zapadno Traci jo *. .. 1 zavezmkom ter z njimi zvezanim
silam, ne pa Grški.
NEMŠKI KABINET ZELO OSLABLJEN.
Berlin, Nemčija. 19. aprila. — Ker je marka veeraj znova zelo padla, je bil precej omajan kabinet kaneelarja Cuna.
posveča
svoj uvodni članek temu predmetu ter pravi: — Načrt nudi francoski cerkvi možnost organizacije v okviru francoske postave. V praksi bo vrednost tega dogovora odvisna od duha, incijative in volje posameznih škofov.
MSHI&KO-EVBOP8KA DELAVSKA KONFERFENCA.
Amsterdam, Holandsko. 20. aprHa. — Ker je političen položaj v Evropi sedaj skrajno zapleten in kočljiv, je sklenila mednarodna federaeija strokovnih unij, da bo nameravani sestanek federacije z zastopniki mehiške delavske federacije, preložen od maja na september. Sestanek se bo vršil v mehiškem glavnem mestu.
zajamčila Turčija nekemu ameriškemu sindikatu. Mr. Urquhart je bil izvanredno aktiven preteklo leto kot načelnik velikega sindikata. sestavljenega iz soudeležencev neke predvojne ruske koncesije. ko je skušal doseči dogovor s sedanjo rusko vlado za ob-novljenje tamošnjih operacij.
To je prvo poročilo, ki omenja kako angleško ime v zvezi s Che-sterjevo koncesijo, a newyorski list World je bil informiran, da >e je mudil pretekli tedeu major Clayton Kennedy, zastopnik Chesterjevih interesov v Carigradu, v Londonu, baje v namenu, da zainteresira angleški kapital, ki naj bi se udeležil izvedbe Chesterjevih koncesij.
Pariz, Francija. 19. aprila. — Danes je bilo tukaj objavljeno, da je bi lizročen turškemu zastopniku v Parizu, Ragib beju. francoski protest, ki je v zvezi s koncesijami, danimi nekemu ameriškemu sindikatu v namenu, da razvije Anatolijo, zgradi železnice itd. Protest je sličen onemu, ki je bil pred kratkim ]>oslan v Ango-ro. V Washingtonu so bili tudi predloženi francoski protesti in sicer v obliki izmenjave mnenj in ameriško poslaništvo v Parizu je neprestano informirano glede tozadevnega položaja.
Tukaj je pričel splošno prevladovati vtis. da bo najbrž privatno dosežen sporazum med ameriškimi in francoskimi interesi glede Samsuu - Sivas železnice. Clayton Kennedy, eden organizatorjev ameriškega načrta, se vrača v Carigrad ter se bo najbrž ustavil v Lausannu. Ce ne bo dosežen privaten sporazum, bodo Fr ancozi najbrž zahtevali odškodnino za že ovrieao delo ali pa obnovlje-nje koncesije.
AMERIKA NE ZAHTEVA DffU NITETE ZA SVOJE LADJE.
Washington, D. C.. 20. aprila. Združene države ne zahtevajo nobene imunitete, katere so deležne ponavadi ladje narodov, zapo-sljene v trgovini. Vsi mornariški narodi so bili o tem obveščeni. Obvestili so jih ameriški digj^-matieni zastopniki, ko .so nekate^ re inozemske vlade vprašale, če zahtevajo vladne trgovske ladje isto imuniteto kot so je deležne ladje drugih narodov.
!"1 »'lil
ni
Otroci prirno zapnšrnii ><»lr /«• v h i < n . 1 petem in šestem razredu.
180 neiteljev v nekem majnarskem »»I.ni.n! j' pomanjkljivo izobraženih. l-v h-ii u« in l.i* skovalo šole več kot štiri leta. Tudi "krn.ina	;»<
ja so borrra, slič-na ostalim hišam. To lm.v i » kajže, nikdar popravljene in dostikrn* nozakur.jcti«-.
Taka šolska poslopja so se že ]»o£(>st(«	'i \r
zemljo, ko se spodaj sesedel izpraznjen n»v.
Pri no4»eni »oli ni igrišča. J
Šolski otroe.i in otroci, ki	1-o rešil, je v/ la! i
že zapiLstili .šolo. so jako pom an j- (dolarjev /.sm.i'iiu ki*--, kljivo izobraženi. Več kot tride-j /»-l*. trpko j. set odstotkov jih ne zna niti či-tati. niti pisati.
Vzemimo na primer mesto Shenandoah. Na vseh straneh mesta so prem o porov i. Prebivalstvo narašča, stanovanj pa primanjkuje. Takrat ko je prišlo več ljudi ter z,.niljišča. ni-o je bilo več dela v rovih. >» po-iH,; <lru^eu'a k-.? stavili na dvoriščih nove hi>»*. ,:„,	.<Tt-/i;
Dvorišča so se slednjič izpreme- j, nila v ozke ceste.
Leta 1920 je več kot 24.000 1 ju- • , t , ,
I pri ti: co j. k'
di živelo na oeemlju. ki je znaša- ,, , .
J	i i re<l scv? .m!
lo malo več kot pol kvadratne
1)!
merah ter r«-k.-!. da n d je. kam naj »it i premogovne ko?rr • naj zapuste sv-»je !. • lja podminirana.
Ker ni mot' ••• •!.
11i!*;i neivejfii }■! I la na robu i>r<*i>;
nja v prepa«
hiš » (.gledala k< :n -groženi že Tri;>- vog:
IRSKI USTAŠI NAPADLI LADJO.
KONDUKTOR SE JE IZPREME NIL V NAPOLEONA BONA-
milje.	j
V S4 slučajih je živ.-to p.» dem ljudi v dveh -obah. v ."»0 -.lučajih po 10 lju<ii v Treh sobah in v 40 slučajih po to ljudi v dveh sobah.
Kompanija ni ii..T *a popravljati hiš. V pretežnem delu t^ira mesta so stare rove zasuli z gramozom. Povsod j*■ -■'	storili, in vsled tejja se j • '.« lalja pogosto ' vdala, vsled če*»ar - -»e jM»javilei glaboke razpoke.
Xeka družina '/javila, da >*•* je morala iA-*-lit!. k>-r je vdala zemljo pod hišo. v kateri j-' v vela.
Tla p<m1 kuhinj i in obednieo izginila, pod >.«• je p • !ri. pohištvo je šlo v zemljri. i><••'■ >.» pa š»* pravočasno rešili.	»	Indianapolis,
Xeki premogar j - plačal že 2850 Vrhovno so !:.š- in dolarjev na hiš", koje kupna ee- lo danes >kra - v.: na je bila iN.">0 dolarjev. Naen-1 ko j.« ]»r.>i:la krat pa se je začela hiša pocre- povest opr»jnih j. . a.-zati. Ker je še vedno upal. da jo I žavnih pr<«h !v ijsk :■
London, Anirii.i;i. "_'(
Ij-vk.- Ll^taške »'-rte -padle potnišlzi par: \V.-vf. ruki j- : • n»-ki r**ki. prihaja < I ford a. Prič. > i ... a nihče ni f. i ran ■ n.
VAŽNA ODLOČITEV PR0HIBICIJE
GLEDE
•ju.
Chicago, III., 20. aprila. — Donald Con n el IT konduktor poulične železnice, je imel veeraj prost dan. Izval je vse prohibieijske postave ter se pošteno napil. Nato je skušal pobirati vojni davek med delavci, ki so barvali poulične kare. Rekel jim je, da je Napoleon Bonaparte. Delavci so se mu smejali, a smeh jim je prešel, ko je prijel "Napoleon" ka-no rdeče barve ter jo pozveznil na glavo.
Par minut pozneje so ga aretirali. Popoldan je preživel na policijski postaji.
INŠPEKCIJA ŽGANJARSKEGA BRODOVJA.
Vrhovni prohibicijski bos je in-špieiral žganjarsko brodovje, ki je zasidrano nekako dvanajst milj od obali države New Jersey. Po povratku je rekel, da je kaj slabotno ki da se tihotapstvo naj-brže ne izplača vež.	\
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj so liile naše reue slnlne:
Jugoslavija:
RaziKJ-šilja nn 7-;4«!i:je poite in izpla«*tije Kr. jM.itni .••k«.' "Jadranska l nnka v IJuMjani, Za^n-I.u. i^i.^ .hjm K: i/ i » ■•! i '•! rllK«riJ. I)ul«iovnikii. Splitu. Sarajevu ali ilrir/i«]. kj«-r j«* t-: /.a hi'io Iz|>laeilo mijiigrtilnejp.
100 Din.	.. $ 1.30. .. K	400
200 Din.	.. $ 2.40 ..	K	800
500 Din.	.. $ 5.50 ..	K	2.000
1000 Din.	.. $10.90 ..	K	4.000
2000 Din.	.. $21.60 ..	K	8,000
5000 Din.	.. $53.50 ..	K	20.000
Italija in zasedene ozemlje:
Razpošilja na 7.a<)uje )m>št<» in	Izplačuje	"Jmlran-ka 1 ji.ka . 'listu. Opatiji in Zadru.
50 lir	................$ 2.95
100 lir	................$ 5.60
300 lir	................$15.90
500 lir	................$26.00
1000 lir	________$51.50
Za poSiljafve, ki presegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dvaliw lir
4«Tflljajeaio po mogočnosti še posebni popust. Vrednnrt dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja xe vr^krat in nepričakovano: iz tega razloga nam ni mogoče podati nman<'ne cene rnnprej. Raftuiamo po eeni onega dne. ko nam d«;spe poslani denar v roke.
Glede izplačil v —uri'kih dolarjih glejte poseben oglas v tent li»tn.
T>enar nam je poslati najl*oije po Domestic Money Or<l«T ali j.a New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Glavno astopniitvo Jadranske Banke.
IAU » uncut-all
GLAS STAROtSX, 51. APT*.
"GLAS NARODA"
•CtVINIAM MILV)
Fabliihinj
(A Corporation)
* • r « »ri»M»«l
U0UH SCNCDIK,
Iz Slovenije.
m cohicimt ittmt.
o* Corporation an« ASSrssss* Of Absvi OfTI—r<l
|| MinhitUn. Nwr Yarfc Cltr. »I. V
At NARODA"
Cv«ry Day Except Sundays and Holiday«.
'a *•<• «!• Mtja IM
In C«M«I «..............
I« M' WU _ . -•
ta Wtfi m%»
Zm N«w York u c*i* lata
u pol Iota .w.
Za Inmmiln s
11 J«	ta pol lata
_ 9Tj»0 97 MO
Subscription Ytarty |«.CC
AS»erti»*(rent en Agrttmmt.
G.ss N»."da"* !s»-*Js vaakl dan Ixvzsmil n*4stj In pruilhw.
Uoaia. oraa podplat ta oaebnoatl M ca prlob£u>Jo. Denar at i JatJ 9» M o tiar Ordrr Pri iprem*mb! kraja caroCnlkor.
tudi prsjtajs bivali«1« naana.nl. da hltrej« najdaao Boalondka.
Velika tatvina usnja.
L.ansko jesen je bila v TVosch-naggovi usiijarni v Š Stanju ukradena večja množina. usnja. Skoda
je znašala na J 20,000 kruci. Sedaj 1 je orožništvo v Mislinjah izsledilo kot storilca tovarniška delavca .Josipa Majd j a in Alojzija HeHa-■ ha. ki sla v najhujši zLmi krošnja-rila z usnjem po hribovskih vaseh Kozjak in S mik la vi.
Nova telefonska postaja.
V Apačah je bila dne 2ts. marca ' otvorjena nova telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet.
ženeev prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Več ranjenih je v domači oskrbi.
Predrzen vlom.
V Tomačevcm pri Ljubljani je v noči 2S. marca dosh j neznani tat vlomil skozi okno v stanovanje železniearske	Srakar-j«.-ve. -M<»2 je bil ponoči v shiii»i. doma je bila'le žena s petimi ne-d o rasti i mi o t roe i. Tat je pobral v stanovanju vso obleko in kar mu je prišlo pod roke Ter je pod cm pobegnil. Orožništvo predrznega vlomilca rasleduje, a brezusjK-šn
-O L A • NAHODA** —	nract, lortugh of Manhattan,
T*l«phon«: Cc»-tlandt 11*1
V.
PENZIJE JEKLARSKEGA TRUSTA
odloča klerikalna večina, je pre povedal avtoinobilno vožnjo na cesti Lajtersperk—Sv. Lenart. Zaradi te prepovedi bo nastal zanimiv spor meti okrajnim zastopom
in avtoinobilno družbo, ki vzdržu-. . . •
»•ti it j.	i i .	ii*	je na tej cesti avtoinobclni pro-
J JIm rt H. Uarv, oredsislmk sveta ravnateliev teklar- *' _ , ..	_. 1
* , .	,	...... met med Mariborom 111 Sv. I^enar-
skeKa triLMa. ..e p.voi il na letnem zborovanju delničarjev, j tom Družba	da
ki je vršili* v J I< »bokenu. <» različnih stvareh, —priselje- ne !>r> ozirala na prepovedi okraj-\i ijll. odln .-a jih med delavci ill industrijo, kontroliranju nega zastopa, ampak vozila nail 11. J-I'oliil kill. dividelldah ter premoŽenju trtlsta.	I rt- j. ker ima koncesijo od mini-
Slo\*enske gorice obdrže avtomo-bilno zvezo z Mariborom?
Tatvina v brzovlaku.
V nedeljo 25. marca je bil v brzovlaku na vožnji med Mariborom Mariborski okrajni zastop. kjer m Poljčanami ukraden nekemu
upravičeno ustaviti promet. Ncvo avtomatsko brizgalno
S;»m«»i'ost oi je umevno, da so bili prebitki in divideu-j	711 P0**0* ki i« ba> ^iiio
tie j^liivna t(M*ka, kr«»g katere seje vse vrtelo.
X.niiiiii\ j«\ kak<# si predstavlja <»ary stik delavca z obratom, % katcivin fje zaposlen ter njegov vpliv nanj. je dobila požarna bramba v .Ma-Kdina pravilna pot, kako nuditi uslužbencu možnost,; ribo*-u. Za to brizgalno so spodila so udeleži zadev k« »li i J »a Ili je, je potom last O vailj a akci j. i nještajeisiki Nemci nabirali ob
On se eliti nato spojenim Z družbo ter postane boljši de- I)rlliki kraljeve poroke namesto, Gorenjskem Ivan Kni^v si j,
Doročneffa dam kot izrecno nem- ll'- januarja letos pri Pore/.m
Alojziju Friedmauu iz Sofije usnjar potni ko v č eg z belo platneno prevlako. V kovčegu je bila bančna knjižica, glaseC-se na mi-ljtiiiov avsti-ijskih in 3 70 tisoč ju-
slovjuitskih kron. Tatvine je sumi jen neki kmetski fant.
Poskusen vlom v Ljubljani.
V trgovino Schwab na Dvorskem trgu so skušali vlomiti neznani zlikovci. Na rezal i s<» pri zadnjih vratih okvir, da bi na t;i način odstranili d«-ske. j»a s<> bili iii^d "deloiu'* pr»-1 »O« tt-!i i.
Peter Zgaga
Zloraba uradne oblasti.
lavee.
Vsled tcija jo jeklarski trust že vcČ let pf»zival svoje delavee, naj kupujejo akcije.
Delavee, ki ima eno delnico, se smatra solastnikom
poročnega dai*u kot izrecno nemško zbirko.
Dobrote velikonočnih praznikov.
Na mariborskem trsru so se na
('ariinski pripravnik v Sorici na
dne
januarja lett/s pri I'ore/nii pi'i-
1000 egiptovskih cigaret, katere je sprejel v svojo .shrambo, ker jih je bil zaplenil tiho-tapki Angeli Jpnst.erlo. Deželno sodišče v Ljubljani jo Knisova ob-
jeklai-kih lia]il*av ter l»Ostaue svoj lastni pri^anjač. Za velikonočni teden vsa živila z u- s;
Vsak dolar, katerega dobi kot dividendo, - - - ' ----v^Knifik«	na b tednov jece.
[>, zasluži S svojim 1>rav	metodo navijanja
po v i ranim delom večjim akcijonariem na stotine dolarjev.! "d f,edo dn* dra^a' sk,rhno
. .. '	_ . .	. * spodinje so na trgu izzvale ze nc-
Lahko si mislimo, koliko dninarjev, navadnih delav-^teto dramatičnih seen, ko ba-
Portugalski konzulant v Ljubljani.
cev jeklarskega trusta, katerim so potisnili plače navzdol j rant ale za jajca in mleko, cigari Vlada portugalske republike
f]<» triueset h rento v na uro, je akrijonarjev. Nadzoroval- <*ena s»* je ta tc*len dvigala od IG ustanovi za slovenski dol Juguxla-
lli uradniki, pr« drlavri in visoko ]daraili posebni delavei,'na	Pri litru, na veliki petek Vije svoj konzulat v Ljubljani in
SO si najbrž nabavili akrije in k<-r l»ričakujejo večjih di- Pa kar na 35 K Te anarhije cen j« imenovala Dragotina Št racija.
^ idend, , ribanja jo navadne delavre k šr večjini napo'rom in| ^ 'naril.orskem tr»u je predvsem ; ravnatelja delude d.-užbe -Bal-
...	knvo iKiman tkanje tržnega nad- kan . za honorarnega konzula,
lntre hfliill delu,	, ......	. ... i
/.(»rstva. ki obu-ajno ne tunkeijo-	- f
Niso l»a lr dela\ei v t\*omi<*;iJl jeklarskega trusta, ki nira. (ievore. če bo nri«'a ŠO kle-!
pa Ir <!ela\ei v t V« »mil-ail jeklarskega trusta, ki Ilira. <Jov«>re, če bo prišla se kle-i Jlostal rjo V upanju na drobtino ]»i'ebitkoV zanesljivi sode- rikabm večina na mavr.strat, da lavei ter iuivezniki uprave **dobre^t 11 usta".	1,0	^ alabše.
\ seznamu ;ik«-ijonarjrv jeklarskega ti*usta so tudi	,
1 - 1* 1 •	*	,	*»	...	i v	VISOKu Sv3u CSt.
mo na I udi. ki zavzemajo visoka mesta ali so 11I1 uekoc	..... . . ,
. .. ., ,	iiii-i	- Lespa Marija Lagander v Zab-
zavz. mali, katrnli nikdo ur prišteva k drlodajalcem, par ^ je J)raziloval:l <lne nuuva
]>n *'nrpi istranski mu obnnstvu, eeyirav izvirajo vsi njih,v krogu svoje družine stoletnico h len-i. vsi njih rnatrrijalni dohodki iz izkoriščanja de-'svojega rojstva. Lepa starost, ki lavstva.	jo le redki dočakajo.
Tekom o v našem
.Med lastniki akeij najbolj delavstvu sovražnega trusta. kar jili jr v deželi, je tudi ime Woodrow Wilsona,! prrjšn« predsednika Zdniženih držav, ki je baje prija-i
telj orgai izirnnega d« !a.	• trgu nič manj kot r, večjih vlomov
J > 1 -11 i ljuiiie, ki nimajo sredstev. Ha bi si nabavili več- v razne trgovine. Nazadnje so ne-; • št i'vilo akcij, so vpisani v prnzijski seznam jeklarskega X,U1JU storilci vlomili v rudniško trusta	'	k« neumno skladišče ter odnesli
,, ,	...	.	, _ . .	_ j raznega blaga za nad	Din.
I red par dnevi jr postalo znano, da dobiva predsed-f jz Ta21liu ,Polnosti se Oklepa, da
i:ik najvišjega sodišča Združenih držav, Taft, od jeklarske-; morajo biti vlomilci domačini. O-
^a trusta letno penzijo ^10,000 iz prebitkov trusta.	t rožništvo se pi-idno trudi, da izsle-
Taft ne dobi tc^a denarja direktno od uprave jeklar-ldi stoli,c«- d^zdaj brezuspešno.
skr^ra trusta.	|
i,	- -.	, . -s ^ . .	Krvava bitka
IVnzija jr zfii]>u>cina zamrlega Andrew Carnegie-ja
opis
se je vršila na Lačni pri Novem mestu v večernih urah dne 26. marca med možmi in fanti, ki so
ter jo garantirajo upravitelji Carnegie-jeve zapuščine.
IVnzija prihaja iz vrednostnih papirjev jeklarskega trusta ter bi seveda prenehala, če bi se iz tega ali onega se> i**1'«1' ,z vinograda na Trški
gori domov, tor med fanti, oboroženimi z mofikami in noži. Ilitka je končala s temda so !♦ udele-
vzroka izdatno znižala dobirek in vrednost jeklarskih podjetij.	:
Sodnik Taft je dobival t openzijo, ko je bil imenovan i.a svoje sedanje mesto ter ga tudi sprejel.
Krivično bi bilo reči. da je bil Taft 4'kupljen".
Sedanji predsednik najvišjega sodišča je tako reak-rijonaren in prdantičen. da ne potrebuje nobenega podkup-Ijenja, ki naj bi ga ]>ridobilo za obrambo interesov vladajočega razreda.
Boljše bi bilo označiti to darilo kot priznanje za zasluge. katere si je stekel v tem oziru. To darilo je Taft Taft v polni meri zaslužil tekom svoje dolge kari j ere kot sodnik 111 uradnik, ki 11111 je pri našla v prejšnih letih pri-! imek "Injunction Bill*'.
Bedasto pa bi bilo seveda tudi domnevati, da letni, dohodek čIO.ihm) ne vpliva na mišljenje, čustovanje in si tem tudi na dejanja dotičnega.
Da je sprejel Taft kot penzijonar milijonarja mesto! najviš jega zveznega sodnika, ne priča o posebnem taktu I in tenkočudnost i. Tudi če bi ne sodil v tožbah, ki se ti-j cejo jeklarskega trusta, ostane vendar v vseh svojih dejanjih, vsem svojem mišljenju penzijonar Carnegie-ja in jeklarskega trusta.
Carnegie je prej nastopil kot Gary.
Praktično se je zavzemal za to, da spravi kar največ ljudi, ki lahko koristijo trustu, v službo trusta.
Ti pomagajo nato tlačiti mase delavcev ter preprečiti, da bi se polastili resnične kontrole nad svojim delom i in svojo usodo.
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
MAGNOLIA
JIN
STAR MLEKO
uporabljajte, kjerkoli je treba mleka in sladkorja.
LABELNI VAM BODO PRINESLI VRED-NA DARILA ZA VAŠ DOM. PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
Greensburg, Pa.
Ker že več časa ni bilo nikake-ga dopisa iz naše naselbine, sem se namenil prvič opisati tukajšnje razmere ter s»* obenem zagovarjati oziroma pojasniti moj dopis iz me-.veea julija 1(J±>.
Kar se tiče delavskih razmer, so mislim enake ostalim naselbinam z edino izjemo, da so v nekaterih naselbinah premogarski baroni še prikrajšali plačo delavcem, česar se še tukaj ne čuje. Seveda to je sad delavske nezavednosti in nesloge. Kar se pa tiče sloge na društvenem polju, mislim, da je sko-ro popolna. Tudi sloga med Slovenci v splošnem j«* dosegla svoj višek tor takoj {^kazala svoj sad, namreč Narodni Dom. Suša jo pa vedno hujša kot povsod in kljub vednemu deževanju ne sme biti v kleti nič mokrega. Kdo pa temu kriv, je tožko uganiti; je li Volstead sam. ki je prvi sanjal o suhih nebesčh. ali je še kdo drugi.
Glede omenjenega dopisa meseca julija	imam pa govoriti le z eno osebo, namreč F. P.-Torej, prijatelj F. P., ti si dobro vedel. da sem jaz pisal omenjeni dopis in da F. in I. D. nista bila temu popolnoma nič kriva. Zakaj si ju tako nesramno in lašnjivo o-pravljal v domovini, kamor si se podal takoj, ko si prišel tukaj v javnost kot stavkokaz? Glavni vzrok dopisa pa ni bilo dejansko očitanje stavk<<kastva pač pa tvoje norčevanje in nesramni izrazi, namreč, da bi le še dolgo štrajka-li, da sedaj delaš denar, kako*- si rek««d. To mi je razburilo živce, da sem te objavil. Kar si pa govoril v domovini na Prečnem o poštenjakih F. in J. D. ter A. J., bi ti svetoval, da javno prekliče«, kajti pismo, vsebujoče tvoje laže in ne->Tamno obrekovanje, se nahaja v arhivu prizadetih, kakor tudi dopisnica, katero si pi<sal po povrat-ku v Ameriko dne 16. februarja lf>23 iz Indian p, Pa. Svetujem ti v prihodnje malo več misliti, pa se ne bo nihče javno prepiral s teboj. Vedi tudi, da sem jaz pisal dopis ter ne žali neprizadetih.
IY«drav Slovencem in čitate-Ijem Glasa Naroda.
! Frank Novak.
Vesela družba	je zbrala.
Kden kunšten bolj ki.: drugi. Ko so š.t> v>o politiko požvcčili, >o
lotili družinskih razmer, za družinskimi razmerami so pa pričeli razmotrivati o domačih živalih. Vsak je svojo robo hvalil, vsak je hotel imeti boljšo živad.
— Na svetu so p-i — je pripovedoval premetenec — ki -.«> bolj pametni, kot njihovi gospodarji.
Širokoustnež je prikimal, ter u rezal rekoč:
-— Da, jaz vem, jaz imam takega psa .. .
* * *
V listih Sem čital razpravo velikega učenjaka, ki je pa. žal. velika prismoda.
Razpravljal je taJ<ole: 3liljon ni nič. miljon tlolarjev je malenkost. Ce tlela človek miljon dni in prištedi vsak dan en dolar, pa ima miljon dolarjev — približno
v tritisoč letih.
* *
*
To je jako lep 111 dober nasvet — hvala zanj.
Kol j praktični in enostavni >»n pa ameriški kapitalisti.
Volekapital. ki ima na dan za-po-djenih pol miljona delavcev, cvrkue iz vsakega pr^aineznoga (b-lavca dva <lolarja dnevno, jui ima v ent*m sainem dnevu miljon.
Da, njemu je to malenkost. * * *
C'e ženska opravlja hišna dela ter dobi za to po ">() dolarjev na mesec, je .slnžkinja.
Ce ženska opravlja hišna de-, la ter ne dobi za to nobene plače
na mesce, je poročena.
* * *
1. maja bo v New Vorku veli-kla slovenska poroka. Menda največja, kar jih je bilo dosedaj v našem mestu. Povabljenih bo menda 1.70 oseb. Kot se spodobi, bo vsakdo prinesel nevesti poročni dar. Potreba je. da se prej ljudje domenijo, kaj bo dal ta ali oni.
Pri nas v starem kraju je bila nekoč slična poroka. Nevesti so nanesli na stotine kosov porcelanaste posode, dvoje žli<- je morala pa sama kupiti.
* * *
Moderen človok ima vedno eno nogo v grobu.
Eno ima pa na avtomobilskem pedalu.
* * *
Dom je ti-.ti prostor, kjer zakonski mož najmanj po stokrat na dan zavpije: — Tak, dajte 110 mir!
* * *
Mladi Rockefellerr je plačal to leto šest milijonov dolarjev dohodninskega davka.
Ne bo dolgo, ko bo galona ga-
zolina ]>o dolarju.
* * *
<_'e bo Radič še kaj časa očital "Kranjcem" rinčieo v ušesih* mu bo treba vtakniti za par trenutkov rinko v nos.
Kot politični skopljenec bi bil navsezadnje št* precej pohlevno živinče.
* * *
Med Benitom Miissolinijem in Kinaldom Rinaldinijem ni prav
posebno velike razlike.
• * *
Ko se dva prijatelja ločita, naj zakleneta vsak svoje srce ter naj izročita ključ drug drugemu.
Statistično poročilo pravi, da so ameriški izletniki zapravili lansko leto v Kanadi petinsedemdeset milijonov dolarjev.
Presneto, so žejen narod — ti Amerikanci.
• . •
Starost je najboljše zdravilo za mladostne neumnosti.
Sttgnsimmttaka
Ustanovljena 1. 1898
3CatnL Skltaota
Ir.korporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. ivi*NN.
Glavni coD-rnlkl.
R.tTl>OI-F PER"AN, 1st E. 185 til St.. CleT*l»A«. O
Podpredsednik. LOUIS KAJLANT. Box i9f Petsl A*«.. Loralm. O.
V&jnllc: JOSEPH PltfHLER, Ely, *lnn.
Blagajnik: ^EO. L. BROZICH.	Mina.
SlmctOnlk nelzpl^^&ntk amrtric: JotAN MOVjbRN. Ill — lllk at«-DuluUu Mina.
Vrhovni t4ratrilk> Dr. JCX. V. GRAHEK. «41 ■ Ok>j StrMt, N I.. Flttsbarfh. Pa
Natfxornl Mb«r: ANTON mBA_$NTK, Roc m III BakeveU Bid*
S tree te. Plttsbur*h. P«. MOHOR MLAUIČT, 1334 W. II Street, Chicago, m. fRANK BKRABEC. «S2S WtaUnstoc 8tr«et, i.'fOMr, C*l»
•or. E>U aaoa« aa4 Oraat
Porotni o«t>c-. LIONARD BLABODN'tK. Boa 410. »rjy. Mina. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. flANK CORICH. «217 6t. CIadr At«.. Cl«<*iu(. O.
Zdruitvainl sOoor.
VALENTIN PIRC. 7«t London Rd., N. E., CUralanC O.
PAULINE ERMESC. 6S» — 3rd 8tr«ret.	ealle 11U
JOSIP STERLE, 40« E. Mena Avenu«. Pueblo. Cola
ANTON CELARC, 638 Market Street. Wmukemn. UL
Jedcotlno aradso KUilIo: "OU* Ktro4k'>.
V»« stvari tikajoč« m~> ura.lnlh madev kakor tudi denar«« aollljatT* ma] •• pošiljajo na glavnega tajnika. Vee pritožb« naj a« pošilja u »r*«s •ednlka porotnega odbora. Profinje ta »prejem norlfc eianoT in bolmllka •plčevaia naj ae pošilja na vrhovne««, zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota priporoma vsem Jugoslovanom sa
obilen pristop. Kdor *eli postutl Clan te oncanlzr-clje, naj se Bfflazl tajnika fcllžnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev s« pa obrnit« na »L tajnika. Novo društvo s« lahko vstanovl s t Clanl ali Članicam!
Iz Jugoslavije.
Statistika stavk v Jugoslaviji, lsiirj.-n.i mrtva na ib-h. Kakoi- se V preteklem letu je ;»da slav:-:a je d' irnal". ju je unuuil j i. i ■ i > i pri 1JT ]>o Ijetjih, j>ri kat«-! i!i j'*j\ . ik .Mate llidjina v s\tL >, da V»i bilo za]H;sleni> .-kupu ■ "JO	•!•..•-i nj«-»isva mati — Že«ferjfva li»"*i -
lavecv. Z.H e;>s:i. stavk izjrublj«*:u p. il-d..\ala !:jim<» lejx> ]><»- sl\'>. »odav-ki zaslnifck j-* znav:il 11 i.i M rile<-. 1- l« ? sr. r. j«- ]nil>ejrnil, pol milji na dinarjev. Najve- . vendar v., «.i-> >žii i k i kmalu iz-Ktavk je bilo avjru>ta :{> . i .»j - <].-d:ii ji izn-eili sodiš.'-11. manj j>a decembra '•» . V posa-
mt-znih industrijah je bib»: v b-sui Štirikratni morilec aretiran. :;:{ stavk, v -pekarski in kamn- - 1 Kij.^ka p-licija je aretirala te. lomski 1!». Najmanj stavk pa j - dll (lt.|JlV(.a .f<1.,;pa T(,tha Madža-hiio v predilni industi i ji, in sieer ; ,.a u s,„ltt._ Uaterejra /,• dalj siuiio ena z is delavci.	j	,-..]; tira|;,.i. T^ti a
i di»|/e. da i<* izvršil š' iri r>»pai*ske
Osebni vlak skečil s tira. i timi>!,, v S(.!ltl 5ll s ll)ol:1.i Na pro<ri Viiikovei-Osijek je tik j pred j h-staj o" Novi Dalj skoeil o-i napa(j na pQ-tni avtcmobil sdbni vlak s tira. n'i a'i Twiinili i ' .	, . .
. . .	• 1 -i	i I)!'*' 2o. marca s> doslej neznani
oil ranjen, sieer pa 111 m:■« eio.e. .....
-, ...	,,,....	; razb ,;ki nanadi: poslu avlHie-
svili žrtev. 1 ra alo je dve u.-i, ... ..." .	...
, . . .. . M K"Toro'u 11	( >•! in n- n. pn-dno je bila pr«»«ra zopet u.e>"- ...
'1 Sprevi diuk a\ t<-m«)biia	je bil ubit,
na za promet. : . „	. ,
I avti m 'i! '»p ••njen. Za-ledo\anje __	.	1 H/.lH jllik \ je : 1 i 1' 1 brezuspešno.
Nova spekulacijska aiero..
Vsilil odredbe nov-,sadeče-, *	. t	, ,
,	, ..	. .. 1	Atentat na vlak.
]/ieisk( vaiin ^a sodnika ^ta bila v
Novem Sadu aretirana Žaki.. I>ne o. ajniia zvet-er s<> ne/nani
Izrael Kalef, ki sta lansko |ei ,
•:i:ki>vei !:avalili a;« l>ro«r.i	-
falzificirafia carinsko deklara.-i jo j si,l:T v trmntkn, ko jc hnei prit. ter na ta način - škodovala dižavo | t"v"n" vi;" - kamenje. \ lak-vod-za približno o<> tidinarjev. Ne-Ma & ' P««™eaBno nevarnost,
ki drinri soiideb-žnee , • afere i- :::v:1	,l	V'"	" -
(pobegnil v Nemčijo. Aretacija ie[Hre6°- O™*}™* je preiskava. _
i noVKsatbkiii tri^ovvkih krotr:h #4« 1» ■	'JI
vzbudila veliko s uzaei j ,	Streillljeilje PO 1063111.
Avtomobilska nesreča.
! Dne marca j»» kapiian fk.-| zeljsko vozil iz Sarajeva j»o eesri ■j-r- ti fiu<ovaei. Ko je bil š.- kake •'{ kilometre oddaljen od Uiis >va-ee. je ]>< eila na kolesu iruiu jeva I eev in avt^miobil je vs ed liable j vožnje dva* aH trikrat prevrnil. Kapitan je bil na mestu mrtev, te-ško ranjeni - > poroeiiik. tfozdar In njegova heerka t«-r ši fer.
I
Pašičeva smrt.
i I)ne 2S. marea se je or-žtrk Va-s> Pašie v liitoljn vrni' i/, "sln/.-l>e" d<> >:iirti pijan. Zakuril je p. -. )»u-.til vratiea idiota, položil i»o-ieo- vhinu!«.,, in kmalu trd- zaspal. s<i prieele šviirati iz p<-<"-i in Uo že v nekaj trenutkih zapalilc slamnico. Pijani 1'ašie je spal ta-\ ko trd", da je prebudil šele. ko , jra je plamen pi^polnonia objel Ke-j^itev je bila izključena. Zgorel je ) s .slamnico vred in >•» jra našli še-»le naslednjega dne.
, Dvojni umor 181etnega mladeniča.
V sel u Misija viea }>ri Karloveu ji"* bil te dni izvišen krvav zločin. : Dne 27. marca zjutraj vi našli vi-I sed je 621etnega po<»-stnika lijura Zeirerja in njegovo ženo Rozo v njuni sobi vs^i krvava in razme-
K.jfeiliala Notre D.t.'ie v I'ar'zu ni i.uio ena najstarejših, največjih in najbolj zanimivih eerkva na. svetu, p:.'- pa tudi eno Izmed p-.-' -pij. ki n<ipra vi ja jo na e!i»ve-ka najve '-ji vt is. T > je vsled nje-!H-Lra iiei>'»p:sneu:a »"-ara. Sveti IV-tes* v Rimu in Sveti .Marko v Ie--iieikah liti približno i:e zadoščata najvišjim verskim in est etičnim ■ •i! i 11. Predstavlja ene*ra najvee-j ii pi !:i:'-! '»v us{H*šii«*ga hrepenenja po idealu. To >tretiienje je najvažnejši eiiiilelj v človeškem iiaj>redku. Kdinoh- ,*-e hre]>eiiiš p » najve'-ji dovrš«'!iost i. lahko dos /eš velike stvari. Trinerjeva zdravila i:i izdelki tudi uspehi t:i-k ena streuienja. .l<»^»-pli Triner I'oinpany. ('hieairo. 111., ni nikdar prenehala izboljševati svojih iz-delkov. Triner.jevo (Jrejiko Vino nima danes vrstnika kot zdravil > j /■ per želodčne liolezni, Trinerjev .Liniment (zo-per revmatizem in j oevniljrijo) in Trinerjev .Mirilec j kašlja nimajo vrstjiika. Trinerjev i izdelki, kot Trinerjeva Ročna raz-stopina, Trinerjev Tekoči šampu, Trinerjevi Praški zoper glavobol, so izbi rni. Dobite jih pri svojem lekarnarju ali prodajalcu zdravil ter se sami prepričajte!
(Advertisement i
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Matičič
Cen* 1 požHiino
$1.50 , -
npRPLEXJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega ])olka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkoveni uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebnje 270 strani in 25 slik iz vojne.
'GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. 7.

GTJU5 S'AROT>A. 21. XPR. lf»23.
Ljubice Habsburžanov.
(Nadaljevanje.)	Tudi z drupe strani se potrjuje.1 On je bil radi neprostovoljne lo-
--kako je pape/. obljubil grofici čitve zelo vznevoljen in se je gro-
Že (»d ranega jutra prihajali Lonyjvevi, da bo zastavil ves fiei neštetokrat opravičil. Kmalu po /t! /n.ri v grad krasni cvet- svoj vpliv, da pride med njo in nato sta se grof in grofica odpe-]i«Mii darovi, k iso bili na roe eni njenim očetom do zaželjene spra- Ijala v Verono. od tam pa v Bo-ilel<»ma v Trstu, <b-loma na Ki-ki. ve.	zen-Gries.
Ob Tr . Trt na enajst se je pripe- Papeževo posredovanje ni osta- Vilo Ziehv v KahLsburgu, kjer lj.il /. lr-r.t ^rof Elemer Lonyayj ]0 brez zaieljenepa uspeha. In ta- je prebivala nadvojvodinja Eli-spr tnstvu svojega brata Ga- ; ko je bila Izpolnjena goreča zelja zabeta. sta si izbrala za letovišče 1 urja. Pričakoval jn je najvišji jrrofiee, kar je njeno novo srečo zaradi bližine Laxenburga. Ta vi-«	upravnik grof ChoJoniew- izpopolnilo.	la je samo enonadstropna. ima pa
^ " 11 "preinil v grad.	t y začetku velikega travna sta obsežen, krasen Jpark; notranja
n ,r • 1 s.- je izvršil v mali graj- dospela grof in grofica Lonvay oprava je odlično preprosta. Ker ► xrfpfli. ki j.- fx.snela i>o kape- v Kahlsburg. kjer sta namerava- ima vzvišeno lego. je iz nje krasen K r ist ov •'_*.» rojstva v lietlebe- , la ostati par mesecev. Xa potu iz' pogled na pokrajino, ki je eudo-,! 1 in znamenita /ato, ker je bil | Italije se jima je primerilo še pre-j vito lepa. Posamezni prostori, ka-
nesreeni e»-sar
s a«lnjikrat [tri maši. pre«len se je ii.ipoti! v Mehiko. kj»*r so ga Mehikanci zapuščenega od ]x>vzro-
Mak«miljan tu,r,-j čudno nesporazumljenje. — tcrih je vseh skupaj petnajst, ni-Potovala sta v salonskem vozu in ' so veliki. Pohištvo je bilo deloma rabila brzovlak Bologna - Modena , staro nemškega sloga deloma ro-Milan; nista se pa namenila iti iz j koli o. tako da je bil ta novi dvor » iteija avanture ustrelili če/. cnojModene v Milan, nego v Verono. kar najele ga ntnejše opremljen, leto. Kapela je bila (Mleta v kras-i Medtem, ko so njun voz odpen-! O sedanji usodi grofice Lonyay lie rvetliene dekoracije, med ka- j jali v Mod en i od milanskega via-j bivše avstrijske prestolonasledni-lerimi ><• lyje p<»s«-bn<» bele rože ^ k a in ga pripenjali k veronskemu j ce, je prišlo v javnost malo vesti, n . \iitjo zastopane.	vlaku, je odšel prof Lonyay na j lahko torej smatramo, da je sreč-
brzojavni urad. da bi oddal Erzo-' nejša. nego je bila njena prejšnja J javko. Naenkrat je bilo dano zna- usoda.
Prva j»- stopila milu-na nevesta, spremljana pd najvišje dvorjani-
ce gr«.fk*e <'ondrecourtove in še dveh dvornih dam. Takoj nato se j.> pojavil grof Lonvav s svojim bratom, /a njima pa so šli ostali povabljeni gostje. V ozadju se je zbrala slu/in čad. Cerkvene obre-
menje za odhod. Grof Lonyay je mislil, da to velja njegovemu vlaku. skočil je hitro in s pomočjo uslužbencev je še prišel na vlak. i ki se je začel že premikati. Toda to ni bil vlak v Verono, temveč
(Dalje prihodnjič.)
Mož z iglami.
V Parizu na bulvarju Poissoni-de je izvršil po kratki maši škof brzovlak v Milan. Komaj je gro- ere je vzbudil te dni splošno po-Mever. l'o kratkem, duhovitem, j iiea izvedela, kaj se je pripetilo, zornost mož, ki si je zasajal v te-a toplem nagovoru je bil zakon je ,la!a svoj salonski voz od vlaka lo igle. V roke, v noge, kratko-biairoslMvljen m prstani zamenja- v Verono odpeti in se odločila ča- .malo, kamor je mogel, je vtikal ig ni. Štefanija .ki je bila Zelo ginje- kat i v Mod eni svojega soproga, le, ne da bi trenil z očesom. Okrog na. s,- ni mogla vzdržati solz. Nje- <\v ,,0i Ure je dobila telegram iz se je zbrala ogromna množica na-na priča je t»il grof < holoniewski f Keggie, da je njen soprog na tej roda. ki je občudovala to živo bla-/eninova priča pa njegov brat. postaji izstopil in da se bo s pri-j zinieo za igle. Ko pa je mož hotel Po I*.roki je bil preprost obed hodnjim vlakom vrnil v Modeno. i za svojo produkcijo dobiti na-brez Ti.ipit n ie. Izmed došlih če«-'Medtem je prihitel na kolodvor i grad o in je začel pobirat i s čepita Iv > p. sel.no Ugodno vplivali modenski prefekt in ponudil gro- j co denar, se je vmešal v zadevo i -'r 11	!-»nasle<Inika nad- fiei. ki je marala čakati na po- stražnik, ki ga je odpeljal na po-
v jv ■! Kraiiea Ferdinanda, in vrni. k v.jiroira do 3. ure. svoj voz' lieijo. Pri njem so našli 221 fran-r ■	svakinje, nad vojvod in je /;1 v../njo po mestu, lirofiea je po- kov. o katerih je dejal, da so nje-
Mar e V.,!, ■• ... |, P.ruslja je pri- imdbo sprejela, obiskala v sprem- gov dnevni zaslužek. Nekoliko ► "-'ram nevestine matere; o- >t v prefekt a kraljevski grud in | mesecev bo poteklo, je dejal u-Kr,,:J L" I* 1 sP,,,h ni '-est i nekatere trgovine, kjer si je ku- metnik komisarju, in zaslužil bom t t! T : ' "	»"»I« nl P">'a-jjw!a razglede na mesto in njego- toliko, da bom lahko živel celo
U ..-r -k. ; je.uU s- je na sina.' ve znamenitosti. Ob :{. uri se je leto in si bom celo lahko privoš-k r J M : p'""*es! tntsko vero f s. stala na kolodvoru s soprogom.' čil poletni počitek na morju, jn pr< -.t pil h katoliški, da bi s	"
te*u omogočil poroko.
Par dni j>ozneje sta se novopo-
ročenča podala na zenitovanjsko
v	.	, * * si-»venski Narod" je objavil
potovanje. Najprej sta napravila
./Jot na Riviero.
Izpred sodišča.
* * SI< »vensk i Narod I Hvojf-.-asno »k! dr. Windisebgratza ;ti-.|»ii i ran o *• P««sJ.-mo*\ v katerem Dne suš, a sta do-sp-la na S(, bivšemu upravitelju Wiu-rt MartinskL Toda samo komor- d i se h-rat zrnih pi^stev na Plani-Mk m hišna sta se pripeljala z< nI. K,diču. očitale razne nekorekt-hrzovbhkom v Mentone. n<»v»poro-|u««ti: da je devastiral zgodovinski čenča st.i pitovala v Vntimiglle j park da so njegovi ljudje ogrf>-x \.»z .m .n ^ta se ustavila pred ' žali « v4m<i varnost tamkajšnij#ga hotelom ravno, ko je h«»t«lir 1*1- pr»«h; valstva in da »je reduciral da-Irieh /. gosti se»lel j«ri večerji. — jatve za WindiM-hgratzovo iykIIh-Vojv-.da Meining«-nški, kije sta- T1" Za.slišaruh je bila cela mta ji .\al v sobanah, katere je rabila , P*"'" ki v' zanikale v^e r»Čitke. No-druge krati cesarica Elizabeta, je drugi ilan novoporočencema napravil obisk, kar .sta onadva popoldne povrnila. Ol tega časa ata zakonca oludovala kakor drugi gostje pr itnalih mizah v hotelski jedilniei. Štefanija se je peljala farna k nekdanji cesarici Kvgeni-
vi upravitelj inž. Kosame, ki je bil b; 11 eno van po Rističevi od<«ta-
tek<»č račun pa se je vo<lil na iine pretl^nlnika Pirca. Izdatki za nakup funtov so zuašali do 31. decembra 1922 skupno 1>83.588 DIji. Svota je bila poravnana 12. januarja t. 1. Vlada je dovolila za vseh f»0 vagonov carine prost uvoz, ki se je tudi izvršil imenom Kmetijske družbe. Prvih 10 vagonoy je bilo deloma vskladitičenih v Kmetijski družbi, 4 vagoni so bili oddani trgovcu Antonu Volta, po en vagon pa je odšel v Zagreb in Beograd. Nabavni stroški za galico so vnašali 34 K za kg, prodana pa je
vit vi. je celo izjavil, da je prevzel t bila j>o 52 K in je torej ravnatelj upravo v najlepšem redu in da tu-'
j tli direktor dr. Lukan je odklonil ji, k. ji je vrnila ob.sk. pri pate- izpoved, češ. da ga veže uradna rem ji je bil grof Lonvav pred- tajno>t. Razprava je bila prelože-M a vi jen. Tudi nadvojvoda Lud- i na hi l»o vwlišče j»r«»silo. iuij se dr. vik Sal vat i »r, ki je stanova! na Luknu in tir. B ročic odvežeta za 2.*« 1 j i. je obiskal gndovsko zakon- ta slučaj uradne molčečnosti.
fcko dvojico. Sicer pa je dala gro-'	_
fiea veileti, da jKrtrebuje počitka!
in obiske 7. zahvalo odklanja. —j IV d ljubljanskim deželnim kot V novih razmerah je grofica ti>ki vnun <i(xlli'eI11 zanimiva ob-L>ny,iy«'va s,»et oživela, tako da Iavniva 0 toAhi ^n^ralnega rav-
di 01. ni zvišal tlajate\- W'indieh-jri iit/ »vi rodbini, ker so odgovarjale predpisom pristojnih oblasti, s-da iji veliki župaji, bivši agrar- dni	inkriminiranem članku
"Slovenca*' in pozneje sklenil z družbo novo pogodbo, g>o kateri je
Pire zaslužil pri kg čistih 18 K. torej pri vagonu 180,000 K_ Tri še nepn dane vagone pa je tožitelj odstopil Kmetijski družbi šele 5
nate] ia Kmetijske družbe UiLstava
«l»et oziveia,
m? je z«lelo, kakor se ji pola go-	.
, -- • .	iiiea proti odgovornemu uredni-
jna vra.-;da prejšnja vesela natu-	, '
n . ., ^	..	ku 'Slovenca ra<li članka, nrj-
ra. Dobda je tudi spet cvetoče li-	. .	„	,, , * 1 .
. . . , ,	' been«-ga v "Slovencu dne 0. leče m sveže barve obraza z lahno	1	, ,	. «- ^ - 1
, ..	broa»-ja pod naslmom Kmetijska
rdeeieo.	. ., .	.. .
druzoa m Wustav Pire , v kate-
Z Riviere sta se peljala novopo-	rem -e t<«žntelju očita, da v- je pod
ročenea v Rim po papežev bla^o-	imen. m Knietijske družbe okori-
slov. Vsbvl jrrofičine žflje .so opa-	stil s pr»xlajo palice za miljon
•»tili v dvoru vojaške časti, ki ko	kron. Zagovornik obtoženca, dr.
predpisane za knežje «>sebe. V pa-	Natlačen, je nastopil dokaz resui-
peikih sobanah j»a je biLa grofi-	«'♦* za očitke in je izvajal: Gu-
ca sprejrta z obredi, kakršni ji	sTav	j«' bil kof predsednik
gredo kot belgijski pr neczinji:	Kmetijske drožbe za Slovenijo
lan>'(o p<>mlad z zastopnikom firme Mettal & Erz M. G.-Wien v do-p»voru glede nakupa galiec. Tvnl-ka je 12. junija lft22 stavila nudbo za 40 do 50 vagonov po 25 funtov, 11» šilingov in 9 pene s
. . , %	•	• klavzulo, da mora pogodbo odo-
je .zrazala trdno upanje, da se bo hrif. ^^ ^^ družbe ^
ceremonija rin službo vršeči ko-niornik sta jo pdjala v sprejemno dvorano, kjer jo je papež sprejel z očetov s Ido prisrčnost jo. — Grof tea se mu je Ukreno zahvalila za izkazano naklonjenost in
njegovi očetovski modrosti in vplivu posrečilo doseči izpolnitev
bor je sklenil, da se nakupi 40 vagonov, toda naslednjega dne je
aelje, katera ji neizmerno leži na pilv ^kb-nd kljub temo pogodbo aren. Papež je obljubil zažeijeno^ 50 vagonov. Za novih 10 vago-lovanje in je dal obema no-j nov galice je Kmetijska družba poaeben blagoslov1 kupila funte s lastnim denarjem,
prevzel na.se najdražje plačane funte in se pustil obremeniti tudi za carino glede 10 vagonov. Steni da se je tožitelj že sam obsodil. Ravnatelj Pire je dalje pod imenom Kmetijske družbe prodal na Hrvatsko oziroma v Novi Sad 10 vagonov galice od Handelsgesell-schaft Graz in d<»eiegcl čwti drkbi-ček !»50,000 K. I>eta 1920. je Pire naprtil Kmetijski družbi nemške marke po 2.05 K. dočini jih je bilo povsod lahko dobiti po 1.95 K in je l>ila tako družba v nj€govo korist oškodovana za 90.000 K. Tudi najtežja obdolžitev, da je tožitelj pri uakupih emajlirane posode Jz«r«*voril lr'r provizijo, je baje re-sn-H-na. Dogovoril se je namreč z družbo ' Triglav*' v EVraždanih, da se mu izplača provizija na bančni zavod, ki ga bo on nakazaL Zagovornik je končno predlagal, naj se z oziram na javnopravni p »loža j ravnatelja Pirca odstopijo vsi tozadevni akti državnemu pravdništvu, carinske zadeve pa finančni oblasti. Zastopnik ravnatelja Pirca dr. Tekavčšč je v svn-jih izvajanjih zavračal očitke in izjaiil, da je Pire vse očitane kup čije sklenil na svoj lasten račun. 10 vagonov je prišlo slučajno na račiui Kmetijske družbe, ca kar pa tožitelj nič ne more. Razprava je bila v svrho zanimanja prič preložena na nedoločen čaa.
Zagonetno, toda resnično
ično. j
v»
Žepni tatovi.
Marsikaj doživi človek, ki ima odprte oči in odprta ušesa. Tudi naslednje ni oseben doživljaj, pač pa temelji povest na zapiskih nekega nemškega kriminalnega u-radnika. ki je soisal že več dobrih kriminalnih povesti in razprav.
Tiče se karijere. proslulega žepnega tatu. ki je dosedaj še vedno ušel iz zanjk. ki mu jih je nastavila evropska policija, in je skrajno spreten. Seveda najdemo lahko tudi v tej deželi take vrste ljudi in prostodušne izpovedi takih zločincev. imajo to dobro plat. da služijo kot svarilo, da naj bo človek vedno pozoren in čuječ. Nikdar ne more namreč človek vedeti, kedaj je kak dol-jroprstnež v bližini.
Škorpijon, to je ime dotičnega žepnega tatu. je pripovedoval naslednje ;
— V Londonu mi je postalo bivanje skoro nemogoče in radite-ga sem se poslovil od Anglije ter se .vkrcal s svojo ženo. Bolgarko. s katero sem se seznanil v Londonu, — bila je plesalka in poleg tega izvanredno spretna žepna tatica, — na parnik. da odpotujem proti Norveški. Še predno pa sva dospela do cilja najinega potovanja, nas je -srečal parnik. ki je vozil proti Danski. Vsled tega sem izpdemenil svoj načrt. Zapustila sva norveški parnik ter se vkrcala na danskega. Čudno pri vsem tem je bilo, da sem imel jaz, ki sem se vkrcal na norveški parnik brez vsake prtljage, pet velikih kovčegov. polnih najfinejša moškega perila ter najbolj elegantnih oblek. Ti kovčegi so bili last nekega diplomata, ki je potoval z istim parnikom. Postali so moja last s pomočjo ponarejenih deklaracij.
Zdrava in varna sva dospela z ženo v Kodanj, kje sem doživel nato dve najbolj dobičkanosni leti svojega življenja. Da vam dokažem. kako solidno je bilo moje življenje in obnašanje na zunaj. vam hočem povedati, da sem živel celo leto v misijonskem hotelu. Delala sva Jiajprvo v Tivoli in najini dobički so znašali tekom poletja tri do petsto danskih kron na dan. Najine žrtve so bile ponavadi Angleži in Nemci. Tekom poletja sva zaslužila toliko, da sva lahko preko zime počivala. Končno pa je postalo tudi v Koda n ju bivanje precej nevarno. Odpotovalo sva na Dunaj. To mesto pa ni moglo nuditi nikakih posebnih ugodnosti. Poslovila sva se ter se odpeljala preko Mona-kova v Berlin. V Monakovem sva bila popolnoma suha. Dobro, da
sva že kupila železniške tikete do Berlina.
V Monakovem sva torej sedla suha kot poper v železniški voz. V D-vlaku sta bila neki Amcrika-nec in neki Švicar, ki sta Ia malo pazila na valuto. Srečal sem oba v koridorju železniškega voza ter .se ju le malo dotaknil, in posledica tega je bila. da sem bil lastnik petih milijonov nemških mark.
—	V Berlinu mi je žena umrla. Stopil sem v zvezo z mednarodno skupino, ki je delovala na vlakih, vozečih med Berlinom in Parizom ter Berlinom in Varšavo. Ko pa sem zapazil, da delajo ti ljudje preveč neprevidno, sem zapustil njih družbo. Kako zelo sem imel prav, ko sem storil to, mi je dokazalo dejstvo, da so kmalu nato zajeli celo tatinsko bando. Med tem pa sem se seznanil s par drugimi voditelji in posvetil sem se organizaciji društva, katero sem tudi ustanovil. To društvo je sprejelo v svoj krog vse zločinske organizacije, in klube, ki so se strnili v velik in bogato založen Kol and klub.
Tukaj se končuje povest Škorpijona.
Zgoraj omenjeni kriminalni u-radnik pripoveduje, da je sedel nato še dalj časa skupaj s Škorpijonom.
—	Kaj bi rekli, — mu je rekel Škorpijon. — če bi hoteli delati zameJamčim vam. da boste zaslužili desetkrat toliko kot s svojim pisarenjem. Dosedaj imam pet učencev. Ali hočete biti šesti? .. .
Uradnik je izjavil Škorpijonu, da ne more sprejeti njegove ]»o-nudbe. V prvi vrsti ga vežejo gotove družabne .obveznosti in drugič je že prestar za tak poklic.
—	Prav imate, — je odvrnil Škorpijon. — Za naš posel je treba mladih, ljudi, kajti človek mora imeti gibčne prste, dobre oči.
eneržijo. občutljivost, amožnost hitrega sklepa, samozavest ter poznavanje človeškega značaja.
Na vprašanje, kako veliko je po njegovem mnenju število žepnih tatov, ki operirajo v sedanjem času v Berlinu, je odvrnil Škorpijon:
—	Dobro izurjenih in uvedenih žepnih tatov je komaj šeststo ali sedemsto. Nekako polovica teh deluje v prodajalnah. Med temi je nekako petdeset odstotkov ga-liških Zidov, trideset odstotkov avstrijskih in ruskih Židov in le dvajset odstotkov pravih Berlin-čanov.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-

Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledečo:
Prvi del: GLASOSLOVJE.	_
Drugi del: OBLIKOSLOVJE.	s
Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja.
» Vse angleške besede so navedene, kako se piSe-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, 50 cena s poftnina	™ ■■ I
Slovenic
Oortlandt Street
few Task, W. T
—	Ali mi morete povedati, kakšen je navaden žepni tat i
—	Gotovo. Žepni tat je ponavadi spodobno, a priprosto oblečen. Dosti ima vzroka, da mu ljudje ne posvečajo pozornosti. Zelo važno je. da nima na svojem obrazu ali v svojem obnašanju nobenega znaka, ki bi kazal kakšen je njegov posel. Povedal sem vam že. da more žepni tat le v svojih mladostnih letih izvrševati svoj
posel. 0e je bil uspešno zaposlen v njem pet do deset let in če ni zaj>ravljivee prve vrste lahko nabral v tem času toliko, da lahko živi od svojih obresti. V Berlinu sem imel dva tovariša, kojih eden je danes lastnik velike tvor-nice, drugi pa lastnik lepe vile v Grunewaldu ter špekulant na borzi. Poklicna žepna tatvina se brez dvoma dobro izplača.
—	Kakšno orodje pa potrebuje žepni ta-t za svoj posel.
—	Najbolj izurjeni ne potrebuje ničesar drugega kot klešče, da odreže verižice ter oster žepni nož da prepara obleko.
—- Ali ste videli moj film: "Žepni tatovi"* _ ?a je vprašal uradnik-pisatelj.
—	Gotovo, bil sem pri otvoril-ifi predstavi. — je odvrnil Škorpijon. — Dobro se spominjam. Pri predstavi sem zaslužil 350.000 mark. Poleg mene je sedel star gospod, ki je zasledoval dogodke na odru s tako pozornostjo, da ni zapazil, kako sem mu tekom petega dejanja izmaknil zlato uro.
S tem je bil končan pogovor.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH

SEVERA 5 JE: 5 K O
tijfi»epfitl|0 ITjdzilo
Pfiporočljivfo 2d odpoft]oč pri zdrdVljerjjli srbečice Irj raznih Kozqill bolezqi.
CENA SOc VprdSdjle pri \4i»eiT| lesarju
W. F. SEVERA C0.
CČDAR RAPIDS. IOWA
POTREBUJEM ŽENSKO
za p< moč v kuhinji v kampi. tudi ima lahko enega otroka. Plača p<> dogovoru. — Frank šain, ramp
Cl. I '»eniis. \Y. Vii.
Kje je moja polsestra Mk FAXY DIKES' Med vojno je imela na .lov c o S. S. Prinz August Willi el m. Hamburg - American Line I'ier *>.">, New York. N. Y. Ce k<lo kaj ve o nji. naj mi poroča. — »Jože Loirar. Kadeče it. -lb pri Zklanen; mostu. Slovenia, J u jtosI a via.	i 1!) -20—4)
Pravljični grad.
Dunajski žurnalist Wittman piše o dvornem bankirju baronu Braunu, ki je začetkom 19. stoletja zgradil v Leobersdorfu grad Schoenau in izpremenil svoje bivališče v fantastični pravljični grad. Nad jezerom v parku se je vzpenjal most v barvah mavrice, potok, ki je tekel okoli gradu, pa ni imel mostu. Oe je hotel grajski gospod oditi na izprehod. je potegnil za žico in takoj se jt* razklal ogromni hrast v mnogo kosov, ki so se sami položili čez potok in napravili most. Največje presenečenje pa so povzročale premikajoče se punčke, ki jih je gonil potok. Med njimi pa so bili moleči menihi, kopajoče se nimfe in plesajoči derviši. V parku je bil tudi hram noči: iz groma in bliska se je prikazovala Hekata, boginja pekla, prestrašila je goste, takoj nato pa jih je pomirila z godbo in omamljivimi dišavami. Za te igrače je baron trosil milij« ►ne. Neizmerno bogati bankir je postal nazadnje berač in je bil vesel, da je našel kupca, ki mu je plačal za pravljični grad samo neznatno svoto. Ta kupec je bil Jerome Bonaparte, bivši vestfal-ski kralj, ki pa ni imel smisla za te igrače in je vse razbit.
Nove zaroke na laškem dvora.
lttletiii laški prestolonaslednik Humbert se baje zaroči s liletuo belgijsko prices« Marijo. Dni ga hči it al j antike kraljevske dvojice, Mafalda. pa se zaroči z belgijskim princem Leopoldom.
NAZNANILO.
FARMA ZA KOKOSJERE-JO IN S00IVJE.
Proda.a jo lastnik blizu New Yorka ob glavni progi Central železnice. Blizu Sole. 7 akrtv najboljše zemlje za sočivje, tekoč petok, dober sadni vrt. dosti vinske trte. Hiša s šestimi sobami in kletjo. Dvonadstropni skedenj. Velik kokošnjak in garaža. Cena $4000. Na roko $800. osta-nek po $20 mesečna.
Oglasite se vsak dan. tudi ob nedeljah med 10. in 1. uro popoldne ali pišite na L. J. KIERZNICKI, 126 Liberty Street. New York City. Dept. C.
Prežen i te bolečino!
Okorelo rame, otrpljeua mišica, nategnjen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko
PA1N-EXPELLERJA
na bolečo povrfiino, i L- bolečina bo hitro izginila. Fain - Expeller ia bolečina sta si smrtna sovražnika.
Dobite fce danes steklenico pri svojem lekarnarju. 35c. in 70e. Glejte, da bo na zavojčku tvorniSka znamka SIDRO. Zavrnite
vse ponaredbo.
F. ad. RICHTER Sl CO. 104-114 Soutb 4th St. Brooklyn. N. Y.
TPADp
H
V nedeljo zvečer pri veselici bo rojakom v New Yorku predstavljen po Rev. Snoju na* rojak Alojzij Vre« i mak, list an ovni k Adria Motor Car Corporation, o kateri wte že podrobnosti čitali v našem listu. Ta dan se bo določilo, kdaj se vt ši zborovanje. Rojake bo gotovo zanimalo slišati o poslovanju edine slovenske avtomobilne industrije v Ameriki.
POZOR ROJAKI
Precejšne število rojakov se je zgla-silo in poslalo aro za parnik
"Paris"z*16 ""j*
in ako je še kateri, ki Seli tedaj potovati. naj nam nemudoma pošlje $50-00 aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker bi želeli dobiti poseben oddelek, čisto zase na par-niku za naše pomike, zato je skrajni fas za priglasitev, posebno za one, ki iele potovati v <fcuif razreda.
Frank Sakser State Bank
Nnr IMi
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji ln najnovejši parnik francoske pa robrodne družbe, ki odpluje la New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije zelo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po fran* coski progi, zlasti pa de s parnikom "PARIS'* in se pride ▼ devetih dneh ▼ Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do IJubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
V*i potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 r eni kabini; kedor želi potovati takrat na tem par-ntkn. naj nam dopošlje čim prej $10.00 are za III. razred ln $50 za drugi rszred. da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Framk Sakser State Bask New York. N. ¥.
RAVNOKAR JE JZŠUL
NAJVEČJA ARABSKA
SANJSKA KNJIGA
Najnoveji« ilnatrovana izdaja Vsebuje 808 strani. BT Cena $ poštnino $&—
BL0VENI0 PUBUBHDIO 00« M Cortlaadft ItrMi, Mew York Hf. T.
AOVKRTIM IN "ALAt NARODA".
GLAS NARODA 21. APR. 1923.
SKARAMUS
Bpfcal
Z* "Oat Naroda" poilorsafl O. P.
80
(Nadaljevanje.)
—	V Bo i s de Boulogne, preko Couers la Reine. Vozi tako hitro kot more«. Deset pistol dobiš, ee bomo dospeli pravočasno.
Potisnila je Alino v kočijo ter sama skočila vanjo z urnostjo mlade dekliee. Težki voz. preveč težak za tako tekmo s časom, kf je pričel premikati ie predno je sedla.
Madama je obledela z zaprtimi očmi in ustnici sta se ji tresli. Njeno liee je bilo zelo bledo in izmučeno. Alina jo je molče opazovala. Zdelo se ji j«-, da trpi madama <ie Piougastel skoro prav tako kot ona Kama.
Voz ji- priilrJrul preko trjra Louis XV. ter konečno na Cours la lteine. Po krasni, z drevjem obmejen i eesti med ('hamps Elvsees ter Seino je kočijnž lahko pognal konje, kajti cesta je bila skoro prazna in kočija je puščala za seboj eel oblak prahu.
Naglim. > katero so vozili, je bila skoro nevarna, a premajhna za obe /••nski. Ko so dospeli do mitnice na koneu Ooiirsa, je bila ura ravno devet in obema se je zdelo, da je to mrtvaški zvon»*ek. ki p«»je Andre-Louis Moreau-ju.
Pri mitniei so se morali u>»t;* vit i. Alina je vprašala seržanta, ki j«- načelovai straži, koliko rasii je poteklo, odkar je prišel mimo tak in tak vo/. Dobila je odgovor, da sta prišla pred dvajsetimi minutami mimo mitniee poslanee M. le Ohapclier ter paladin Tretjega Htanu. Al. Moreau. Servant je bil zelo dobro informiran. Vedel je. zakaj je prišel Moreau tako zgodaj v P»ois.
Odpeljali sta se naprej te zavili s eesie proti gozdu, katerega »ta že zapazili na obzorju.
Alina je konečno prelcinila molk. ki je vladal med onema. odkar sta zapustili mitnieo.
—	Nemogoče je. da l>i prišli pravočasno. — je rekla. — Nemogoče.
—	Ne reci tega, ne reci tega. — je vzkliknila madama.
Deveta ura je že davno minila, madama in Andre Je bil pravočasen. Taka stvar ne traja dolgo. Mogoče ... je sedaj že vsega konee.
—	Aladaiua se je stresla ter zaprla oči. Naenkrat pa jih je zopet odprla ter se zganila. Pogledala je skozi okno.
—	Rliia se kopija. — je rekla.
—	Ne še, ne še. — Na ta način je dala Alina izraza molee sporočeni misli. Težko je dihala kot da ji je naenkrat zmanjkalo sape. Nekaj jo je dnšilo v grlu in preti njenimi očmi se je pojavila megla.
Kočiji je prihajala nasproti druga kočija, naravnost iz Bo is. Obe sta jo opazovali, bledi in nemi in Alina bi sploh ne mogla govoriti, tudi če bi hotela.
Ko se je kočija približala, je pričela počasi voziti, da se izogne koJiziji na ozki eesti. Alina je bila pri oknu z mad ara o Plougastel in s preplašenimi očmi sta zrli obe na voz, ki se je bliiaL
—	Katere im-d obema je, madama* Povejte, kater>? — je stokala Alina, ki je bila le še napol zavestna.
Na eni strani je sedel črnolas mlad mož. katega nista poznali. Smejal se je. ko je jfovori! s svojim tovarišem. Trenutek pozneje pa sta zagledali tudi .slednjega. Ta .se ni smejal. Njegovo liee je bilo bledo, — liee markija de la Tour d'Azyrja.
Za trenutek sta zrli obe ženski nanj v nemi grozi, dokler ju marki j ni zapazil, v svoje veliko presenečenje.
V istem trenutiku pa je tudi padla Alina nezavestna na tla, poleg mndarne de Plougastel.
Enajsto poglavje. POTEK DVOBOJA.
Ker se je hitro peljal, j«* dos-pel Andre-Louis na pozornieo par minut preti določenim časom. kljub majhni zamudi pri odhodu. Tsm je na.še! de la Toor d'Azvrja, ki je že eakal nanj v sprem-*t\ u nekega črnolase^a mladega človeka. M. d"Ormesson. v sinji uniformi kapitana gard.
Andre Louis je molčal tekom eele vožnje. Vznemirjal ga je ta iadnji sestanek i gospodično de Kercadion in razmišljal je o motivih, ki jo napotili, da je prišla k njemu.
—	Bro/. dvoma — je rekel j»la*.no.. — je treba ubiti te«ya človeka.
Le (.'hapelier mu ni odgovoril. Stresal ga je mraz. če je mi-fclil na hladnokrvnega svojega tovariša. V zadnjem času je pogo stn mislil, da je ta Moreau komaj človek, ker nima nobenega srca.' Smatral ga je tudi povsem neumljivo nedoslednim. Ko so mu prvikrat stavili predlog, naj se bori s plemiči, ni hotel ničesar vedeti o tem. a sedaj se je lotil tega [»osla s tako unemo. da je pogosto zgražala lie Ohapelierja.
Priprave ko bile hitro in molče izvršene, a brez nepotrebne naglice ali znakov nervoznosti na tej ali oni strani. Oba nasprotnika je navdajal en sam trdni sklep. Vsak je hotel ubiti svojega nasprotnika in noben ni maral polovičarskega izida. Slekla sta si snknji in telovnika, si zavihala rokava ter ni stopila nasproti s trdnim sklepom. da konečno poravnata stari račun.
Celo stvar pa sta opazovala Le Chapclier in mladi kapitan, oba čtiječa in parna.
—	Naprej, gospoda.
Pričel »e je dvoboj in meča sta švigala s tako naglico, da je bilo nemogoče slediti tem gibanjem z očmi. Markij je pričel t napadom, določno in burno in Andre-LouLs je spoznal takoj, da ima opravka z nasprotnikom povsem drugačnega kalibra kot so bili oni, s katerimi se je spoprijel prejšnji teden, ne kvsenii niti La Motle-Rovau-ja, ki je užival sloves kot borilec prve vrste.
Tukij je stal pred njim človek, kateremu je dala neprestanft vaj* utvanredno naglico in tehniko, ki je bilo skoro popolna. Poleg tega je bil mm-nejii kot Andre-Louis ter večji. Bil je tudi hladen, riči. Žalosten se je potikal po sve-samozavesten in brez strahu.
Andre-Lotu* ni le hotel ubiti markija. pač pa tudi želel, da bi markij občutil pred svojo smrtjo »sto, kar je občutil Filip de Vilmo r in. da namreč ne more preprečiti svoje smrti. Nobena druga
stvar bi ne zadovoljila Andre-Louisa. Markij mora okusiti esso obupa.
Ko je bil prvi spopad končan, se je vsled tega Andre-Lonis naglas zasmejal, kot deček, ki se v«irti svojega športa.
Ta povsem neprimerni .smehljaj je pomiril markija, ki se je že pričel rasbarjatt, ker se ni njegov prvi napad, tako dobro sami-iljfs,-|is>i'i(il
*_______ W I«nm j
Včeraj 20. aprila je poteklo 209' let, odkar se je odigrala na Travniku (glavnem trgu) v Gorici e-na največjih tragedij našega naroda. Omenjenega dne je — na cesarjev ukaz in po želji vsemogočnih grofov — padlo pod krv-nikovim mečem enajst žrtev s — Tolminskega, borečih se za "staro pravdo"*, za svobodo, enakost in bratstvo, kar so našemu ljudstvu dosledno odrekali »rrofovski trinogi.
Cedadski zgodovinar Mark Antonio Nicoleti piše. da se je zaradi neznosnih razmer tolminsko ljudstvo že v srednjem veku rado puntalo. Posebno hudo je postalo, ko so Tolminsko s silo zavzeli goriški grofje, ki so uvedli nad kmečkim ljudstvom pravo strahovlado. Zgodovinska kronika beleži prvi večji punt na Tolnmin skem leta 1542.. ki pa je bil vdu-šen z grofovskimi vojščaki, ne da bi bili prišli puntarji grofovski gospodi do živega. Krivce je zadela huda kazen, izvršena deloma na dvorišču, deloma v temnicah ''Kozlovega roba" (tolminskega gradu, ki se v urbarjih prvič o-menja leta 106.1).
Leta 1627. je tolminski glavar grof Dornberg naložil kmetom no ve davke, in sicer na vse nanovo iztrebi jene senožeti in na novoiz-orane njive. Kmetje so videli v novih davkih veliko krivico, zato so se plačevanju uprli. Vodje takratnih punt ar je v so bili: Jurij Kobal. Lenart Oolja. Tomaž Kragulj in Jernej Mavrič. Pravda je tekla v Oradeu in na Dunaju, kjer so končno odločili, da ima Dornberg prav in so upornike kaznovali.
Leta 1702. je grof Jakob Anton Coromiri naložil kmetom davke oziroma užitnino na vino in me so, zaradi česar je nastal proti grofu očiten upor. Kmetje so odrekli plačevanje teh davščin iz razlogov, ker že itak plačujejo neznosne davke, odrajtujejo desetino, robotajo itd., da se že od samih dajatev kar šibijo. Temu nasproti je pa nastopil grofov gl. davkar Handel s svojimi biriči z vso brezobzirnost jo in je pobral užitnino s silo, ako ni šlo zlepa. Bandel je bil poznan kot brezsrč-než in velik sebičnež. Kot nad davkar je v par letih postal iz reveža bogataš na denerju in nepremičninah.jKa t o so imeli kmetje tega človeka posebno na piki. Ost puntarjev ni bila obrnjena le proti grofu, marveč tudi proti Band-iu. Vodja puntarjev je bil takrat Si m en Golja s Kneze.
Ker Coronjni s svojimi pretiranimi in krivičnimi zahtevami ni odnehal, je šel (Jolja z deputacijo upornih kmetov na Dunaj, .misleč da pripomorejo potom eesarja pravici do veljave. Prišedai na Dunaj, so se zglasili v dvorni kan-celariji. kjer so deputaeiji obljubili, da jo naznanijo cesarju v av-dijeneo. Ali namesto obljubljenega so cesarjevi biriči pograbili puntarje in jih vteknili v zapor. Istočasno s puntarsko deputacijo je prispelo na Dunaj tudi poročilo grofa Coroninija/ ki jc bilo merodajno za aretacijo deputa-cije.
Cesarsko sodišče ni dolgo zasliševalo in se tudi ni pomišljalo; marveč je pontarje obsodilo v strogi zapor in izgubo premoženja, ki naj pripade deloma grofu v odškodnino, deloma državi. — Tudi ta slučaj priča, kako je bil cesarski Dunaj vsikdar pripravljen plačevati zvestobo našega naroda s — krivicami.
Po čudnem naključju se je Simonu Golji posrečilo pobegniti \t dunajskih zaporov. Ali domov se ni smel vrniti,'kajti bil bi ob glavo, ako bi ga zalotili grofovi bi-
tu in iz tujine tožil sinu Štefanu svoje srčne boli. — Sin Štefan Oolja je bil za časa velikega punta leta 1713. župnik na Kneži, kjer je delal tolminskemu grofu nepri-like. Duhovniki so imeli takrat gotove pred pravice in jim vsemogočni grofje uno mogli tako lahko do živega.
Stroga kazen, izrečena nad puntarji na i,u iMitus Dunaju, Tol-nsmeev niti najmanje m oplaiila. Navidezni mir je bil le tišina pred
ROYAL MAIL
; Pooblaščena od jugoslovanske vlade.
H Ur... direktna služba, med
New York - OerkMrg - H—fctg
a novimi. velikimi, wWifiiii "O" paniki. Me-
odpratlaL.
nevihto. Med grofom Coronini-jem. naddavkarjem Bandlom in njegovimi beriči na eni ter tolminskimi kmeti na drugi strani je bil nepremostljiv prepad in — smrtno sovraštvo. Treba je bilo le iskrice, pa izbruhne ogenj sovražnosti do nepreglednih posledic. In ta prilika je bila izzvana sredi marca 1713.
Kakor običajno so se bili 13. marca 1713. napotili Tolminci v' Gorico, da si deloma v zameno za maslo, meso. jajca itd., deloma pa za gotov denar nabavijo raznih potrebščin. Ko so imeli svoja ži-vinčota že otovorjena in za odhod domov pripravljena, je naddav-kar Bandel s svojimi biriči obkolil tovor, zaplenil blago in živino, spremljevalce pa aretira in zaprl v goriški grad. S tem nasilnim činom je hotel Bandel oplašiti tolminske kmete, da bi se ne upali upirati plačevanju naloženih davkov. Ali dosegel je ravno nasprotno. Vest o BancUovem nasilju se je takoj izvedela po vsem Tolminskem in povzročila silno rastburjnje. Na mah se je sovraštvo podvojilo.
Vodje puntarjev: Ivan Gradnik. Gregor Kobal. Lovrenc Kragulj in Martin Munih so nemudoma sklicali uporne kmete k Sv. Luciji, odkoder so oboroženi v velikem številu odkorakali proti Gorici, in sicer: z glavnim namenom, da osvobode zaprte tovariše in kaznujejo Bandla za njegovo nasilno početje. Že so pri Solkanskem mostu, ko jim pride nasproti grof Jakob Anton C'oronini z baronom Orzanom. vračajoč se iz Gorice v Tolmin. Grof. videč pred seboj veliko število oboroženih kmetov, osupnjen vpraša, kaj da hočejo in česa iščejo v Gorici. Puntarji se pa s Coroninijem niso marali meniti, kar je ta tudi takoj opazil, obrnil konja in odjezdil poročat deželnemu glavarju grofu Adamu Strassoldo v Gorico kaj se godi na Solkanski eesti in bliža Gorici. Deželni glavar se je — obdan z vojaki — nemudoma napotil v Solkan, kjer je trčil skupaj z uporniki in jih vprašal, kaj nameravajo in česa želijo. — Puntarji so glavarju odločno odgovorili: — Zahtevamo, da nemudoma izpustite na gradu zaprte tovariše. Ko se to zgodi, se bomo dalje pogajali. — Strassol-
,	.	bolečine v kosteh, pridi-
do je puntarjem svetoval, naj se! te in lsciatii vam bom kri. Na čakajte;
ker ta bolezen naleze.

Kretanje parnikov - Shipping News
k aprila:.
Bremen, Bremen.
24. aprila:
derni w -vaedosirih. — Porasta
"OHIO", "ORCA", "ORDUNA", "0KBITA
V Evropo:	CENE	1* Evrope:
n m	n m
$130 in vei* $103.30 Ham'ft $130. in ve.'$102.5i> $125in več*	Cherhg S!25.in ve,- floO.Oo
........ $106.35 zagreb.......... $1»5.00!®- *p s„
Skeztskct privatne kabine v tretjem razredu. ;	Zeeland,
VA2NO!Ne izgubljate iaaa s nakupom ttketov za !	Adame. Cherbourg,
vaie sorodnike v Evropi. Nova kvota prične 1. jut. a«	«n-li».
Za navodila vpratejto pri lokalnih agentih aii pn	apr»»a.
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPAIYl ^	n-aiand. ch«
2<> Broadway	New Yt»rk r*lty	"	i
____2a. aprila:
Olympic, Cherbourg; New Amsterdam.
Cherbourg; Canople, Bra-
Cherbourg;
t „»•!• _ -1	. i- • i	UJi'"-. tuirouun; ->fw Aoisieraam,
skočili mušketirje. Jih pretepli III Boulogne: Rochambeau. Havre: President pognali V beg, nakar so V skle- i Art^ur* ^Cherbourg; Albania, Cherbourg
In hubdutm.	Jp
njenih vrstah, ne da bi jih še kdo I ,
oviral, odkorakali v Gorico. Te-' Aaultanla. Chrbourg; Reliance, Cber-
.. ...	bourg ln Hamburg,
peni mušketirji so seveda bežali
naravnost v mesto in vsi plašni razbobnali, kaj se bliža. V velikem strahu so meščani zapirali svoje trgovine in zaklepali hišne duri. Xekateri bolj plašni in sla-bovestni so pa celo iz mesta pobegnili. Strah je bil pa nepotreben, ker je bilo puntarjem od strani voditeljev pod smrtno kaznijo z ustreljenjem prepovedano, storiti meščanom najmanjše zlo ali vzeti česa, kar bi se takoj ne plačalo.
Mest« je bilo kot izumrlo, kofso vkorakali puntarji na glavni lrg Travnik, kjer so obkolili palačo glavarja grofa Strassoldo. Grof C'oronini je iz strahu pred uporniki opustil potovanje v Tolmin in se je skril na grad, kamor je bil že tudi ubežal Bandel z družino.
(Konec prihodnjič:)
2. maja:
I^apland. Cherbourg; Hannover, Bremen. 3. maja:
Thuringla. Cherbourg ln Hajnburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
S. maja:
Homeric. Cherbourg: La Savofe. Havre;
T»res. Fillmore, Cherbonrn in Firemen;
Orbita. Cherbourg in Bremen; Veeridam, Bolonpne.
8.	maja:
Mauretania, Cherhourg.
9.	maja:
America. Genoa; St. Paul, Cherbourg; Gothland. Hamburg.
10. maja:
Pres. Wilson, Trst: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg; Mount Carroll. Hamburg.	.
12. maja:
Majestic. Cherbourg; I^afayetxe. Havre Orca. Cherbourg in Hamburg: President Harding. Cherbourg In Pretnen; Poter-dam. Boulogne.
15.	maja:
Berengaria, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg.
16.	maja:
Paris. Havre; PelRenland. Cherbourg; Conte Rosso. Genoa; Keydlitz, Bremen; Saxonia. Hamburg.
Kdo ve za naslov mojega brata .JOHNA BOŽIČA, naj mi poroča. mu bom zelo hvaležen. — Anton Božič, Sabonje šit»*v. p l'odgrad, Istria. Italia. (20-21—4)
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje se 20—30 mož za de« lati v gozdu. Plača *4.00 za 10-urno delo. Potrebuje se tudi eno
KUHARICO za kuhati 6 možem.
Plača po dogovoru. Dela se za Cii'^ry Iliver Boom & Lundwr Co. v Catirden on Gauley. W. Va. Za nadaljna pojasn.Ua se obrnite na: Frank Mirietz, Box 4, Camp 58, Camden on Gauley, W. Va. _(20-23—4)
OR
17. maja:
Kroonland. Chert»ourg In Hamburg; Han3u, Hamburg.
19. maja:
Olympic. Cherbourg: Roussillon, Havre; Geo. Washington, Cherbourg in Bremen; Orduna. Cherbourg i n Bremen; Volcn* dam. B^lnigne; Saxonia. Cherbourg; Andania. Cherbourg.
22. maja:
-AquHanta.
Cherbourg. 23- maja:
France. Havre: Zeeland, Th>-rrhenia, Cherb<»urg in York. Bremen.
Chertiourg; Hamburg,
24. maja:
Manchuria. Cherbourg
Mount Clinton, IlamliurK.
In H.imburg:
26. maja:
Homeric. Cherbourg. Cherbourg In Bremen.

29.	maja:
Mauretania, Cherbourg: Itellnnce. Cherbourg in Hamburg; Cariopi«*, Cherbourg; Rretn^n. Premen.
30.	maja:
Lapland, Cherbourg.
31.	maja:
Rochambeau. Havre: Finland, Cher-l>ourR in liamturg; Bayern. Hamburg.
2. junija:
Majestic. Cherbourg; I.i Snvo|e. Havre; Ohio. Cherbourg ln l!r-m»-n; America. Cherbourg in ltremen; New Amsf<nlam Boulogne. *
5. junija: Bereiigaria. Oenna.
Cherbourg; <"..jomho. —
6.	junija:
Paris. Havre; St. Paul. Cherbourg; I'll-1'. Killm re, Cher+»oure in r.iviurn; Albania. Cherl.ouig in Hrrmi-n.
7.	junija:
iJionia, Cherl»onrer tn Ilnmlmri': Mount Clay, Cherlvourg in Hamburg. Motittolla Cherbourg in Hamburg.
KOLER
638 Pens A Pittaburfh, Pa.
£>r. Koler Je najetarej-ii slovenski zdravnik-flpecljalist v Pittsburgh a Zastrupljeni« krvi Pravim s glasovitlm CM ki ra je izumel dr. prof Erlich. Če imate mozolje all mehurčke po tele su; v grlu; izpadanje las;
mirno razidejo ter jim za ta slučaj obljubil olajšave.
Ko se je prepričal, da besedičenje nič ne pomaga in da kmetje trdovratno vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, je zaukazal mušketirjem z orožjem navaliti na u-porne kmete, pri čemer je bil e-den puntarjev ustreljen, dva pahnjena v Sočo, kjer sta utonila, več ranjenih. 25 pa aretiranih in odpeljanih na jroriški «yrad. Ostali so bili razkropljeni proti Sv. Gori in Plavem.
Kakor strela z jaMiej»a je delovala med kmetskim ljudstvom na Tolminskem ta vest. Dvignili so se tudi omahljivci ter očitno prestopili iz 4'rezerve" v puntarski tabor. Vodje puntarjev skličejo potom zvonenja in prižiganja kresov puntarske kmete k Sv. Luciji kjer jim Ivan Gradnik predoči resnost trenotka ter jih pozove k vztrajnosti in neomajni zvestobi: vsi za enejfa — eden za vse! — Ko jc bilo zbranih okoli 500 oboroženih puntarjev, ukaže Gradnik razvrščeni armadi pohod ira Gorico, kjer se bo zahtevalo zadoščenje za krute žalitve, nasilnosti in očiten rop. Med potjo so se Tolmineem pridružili tudi Ka-nalei in tako se je bližala piui-tarska vojska Solkanu. Solkanski klanec je bil še pred prihodom puntarjev zaseden po domobrancih in mušketirjih, s katerimi je hotel glavar Strassoldo zabraniti Tolmineem prihod na Gorico. — Voditelji punta pa so bili o glavarjevih ukrepih natančno obveščeni, zato so si skušali na diplo-matieen način pridobiti zase domobrance, kar jim je tudi čudovito hitro uspelo. Znali so dovno-! brance o opravičenosti svojih zahtev tako prepričati, da so ti ne le ostali pasivni, marveč nekateri celo prestopili k upornikom.
Po tem napehn so puntarji na-
Vse mofike bolezni zdravim po okrajianl metodi. Kakor hitro opazite, da vam pre-nehuje zdravje ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam ca bom zopet povrnil.
Hydrosolo ali vodno kilo ozdravim v Sf urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v krilu in hrbtu ln v£aaih pri puftcanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Ravmattmm. trganje, bolečine; otekline: srbečica, Ikrofle tn druga kotne bo leznl, ki nastanejo vsled nečiste krvt. ozdravim v kratkem času ln nI potrebno
Mati.	-
Uradna ura: Ob delavniku od 9 do t Oh nedeljah od » do 2
SBSttS
MOiKI! ZaKMta a«
Nabavite •{ n«iboljio »»* »ito
KETRbJA sa MOŠKE
Velika tuba 35c. Kit (t u) ti Vti hkusatjaS
Sa»-Y-K!t Dapt: B 92 Beekman St.. New York Pišite za okrainico.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
ttELIKB vaZnostl sa potnika Je, » da Je natank» poučen o potnih Ustih, prtljagi in dragih stvareh, ki so v zvezi s pototanjem. Vsled dolgoletne iskuSnje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tufll samo naj« boUie pomike, ki imajo kabine v III. rasredn.
Ako sto so namenili potovati ▼ stari kraj, nam	ker ao to
v VmMo korist.
rum oni, ki Is niso omsrWkl Mav.
•Jani. antajo Mtovati v atari kraj
na sblsk ln Km J« tfsvoljsno vrniti
ssdsvns pojasnis.
U« «eU msn b slvesa kral^ naj sam p§»
ie sa navodila, kajti Število prise-IJMMCT J6 b^MjCUOu
Ca (iotee stroBte lsplalhije po na-9m narodi« Jadranska banka tn«
▼ Msrjlk
State Bank
e Bank NMMMI
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Cherbourg
Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako ielite dobiti katerega svojih rojakov zli prijatejev k sebi, obrnite se na CANADIAN PACIFIC
kratka morska proga v evropo - samo
Štiri dni na odprtem morju
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu.
CanadiattPacific Steamships
mSUUCH iijrc
U^ixvnt*t v JvLgoMUnj? Vi
Edino direktno spomladno odplutje PRESIOENTE WlLSON, 10maja; 7. jul. Otvoritvena vožnja znanega
MARTHA WASHINGTON - 21. julija v Dubrovnik ali Trst S102.5O in *S. Železr.iaav notranjost zmerna. Nobenih vi.
n<«v. Vgraitit* prt bližnjem »»ema Ali pri
PHELPS BROS.* CO.. 2 West St., N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
rabim
30 šumskih delavcev za trdi les sekati iii hoje beliti. Plačani £4..">0 <lo $5.00 na dan. Xa kontrakt se zasluži $7.00 <lo $10.00 na dan; ni resniea, povrnem vsakemu v<»/.-n»» stroške. Suma je v ravnini. --Hubei-t Mihie, Alexander, I"j»shur Cx>., W. Va.	(19-21—4)
Xaroenikom <;Glas Naroda" v državi Illinois naznanjamo. <la jih ho obiskal naš potovalni za-j stopnik
Mr. Joseph Smalcel,
■ki je pooblaseen pobirati naročnino za na.š list. Zato proximo ro-jaJce. da mu bodo kolikor nioiroee naklonjeni.
Upravništvo Glas Naioda.
VLAHOV
Rada bi izvedela, kje je moj brat BOGOMIR ROZMAN, doma i/. Novega mesta na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, da *ra opozore, da ga išre njegova sestra Kati Riitt (roj. Rozman), Volo»«kf» 46. Istria. Italia.
isce se dobre dooarje.
Imam dober k«s. Koliko zahtevate za 1000 franeofrfeih ("lari-t do«r. mera 36 in 42 in^ev. — Max Fleischer, 47.' Noi-fh MeN^I St., Memphis Tmn. C20-4— 5..r>)
ŽELODČNA
GRENCIC A
Dela Jo ln ipniTlJs ▼ ateklenlce v
ZADRU (DalmacSJa>
od leta 1891
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po Tsel
Lekarnah, dellkataaati In grocerljan.
Bdtnl afentl sa Zdrm-fena drCaea.
V. LANCMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave.. D«*. A. New York. N. Y
DR. LORENZ
642 Pens AJ94 PITTSBUBGH, PA.
■MNt ILOVIN9KO SOVOSSCl XDRAVNIH > ftateuALicr ■O4KIH BOLKINI.
i«]a sirska Js Mravtlsnls skutam In kronMiiHi SsMtsL Jss
aaMS mm SXm mm* SS lat ter imam dnilnjs v «nn hoitznlh i
Ml Itsr srssu stovssshsfc ssfto vss maiSM pasotnama razumeti to
Mtaln, Sa VSa ozdravim in »nms m«c ln Kriv]«, tfcni SS
W>"| Sksiaje »rt sstrsvUsnfH msllrth kolsznl. Zmko — morata papain in isnwll m Taana, meja afcr» pa JS. Sa «aa papalnnma aasrs-
Mttsk pfMIts UMpf§J#v
krv MMnji to ms p« sstots. sotssnt v bms. ta.
iSlvSna la hal—nI « mah«. U %Stsr; ststs Itla, naduha N* SraSo »t patok a« ». SbpiUnl So S. I t dopoMsa «a ».
rnrnimmmmmmb+a^mmm vi ■■	■	-	"