List 4.
Politični oddelek.
Prvi oblaki.
Gospod Korber niti teden dni ne vodi državnega krmila in že so se nad njim začeli zbirati temni oblaki. Naletel je na vseh straneh na težave in težko je verjeti, da bi se mu posrečila njih odstranitev.
Pred vsem mu delajo skrbi Schonererjanci. Hotel jih je povabiti na spravne konference, dobro vedoč, da so oni danes pravi voditelji narodno zavednega nemštva v državi, in da bi sprava, katere oni ne podpišejo, ne bila vredna piškavega oreha. Toda Sehonererjanci se ne-čeio odzvati Korberjevemu povabilu, ker nočejo dati iz rok nejizbornejšega agitacijskega sredstva. Schonererjanei nečejo nsrodnega miru, oni hočejo imeti boj in če se ne udeleže spravnih konferenc, bodo imeli izvrstno sredstvo za agitacijo proti drugim nemškim strankam.
Pa tudi druge težave so nastale. Stari nemški liberalci niso zadovoljni, da sta v ministerstvu dva klerikalca, Dipaulijev netjak baron Call in Dipaulijev varovanec Giovanelli, češ, da je prav za prav baron D pauli trgovinski in poljedelski minister. Povrh pa jim je na potu tudi češki minister Rezek, dasi jim je Korber slovesno obljubil, da ne bo druzega kakor nekak „lauf-burseh". ki bo posredoval mej vlado in mej češkimi poslanci.
Velik križ ima vlada tudi z nemškimi nacionalci. Ti so zahtevali, da se mora poprej sklicati državni zbor, predno se začno spravna pogajanja. Ta sklep pride sicer v klubu še enkrat na razpravo ali v klubu so radikalni elementi tako dobro zastopani, da bode vladnim pristašem težko, jib ukrotiti.
Pa to ni jedina sitnost, ki jo delajo vladi nemški nacionalci. Ta stranka je izigrala poseben trumi, izrekši da ne more imeti do Korberjevega ministra nikacega za-
upanja, ker sedi v njem nekaj pristašev desnice in nekaj ministrov, ki so opetovano zlorabili § 14.
Postopanje nemških nacionalcev je zategadelj važno, ker je prav ta stranka pri vseh korakih nemške levice imela odločilno besedo.
Pa tudi od strani Čehov se pojavlja odločen odpor. Pred vsem se Čehi krepko upirajo zahtevi vlade in Nemcev, da se spravna pogajanja ne smejo nanašati na Šlezijo. Ta dežela spada k češki kroni in je torej stališče cehov povsem korektno. Nemci mu seveda ne bodo pritrdili, saj se jim ne gre za to, da bi se narodnostni boj končal, nego da oni zadobe novih pravic tam, koder so v manjšini, ter ohranijo svoje predpravice tam, koder so Slovani brez moči.
Čehi tudi odločnofnasprotujejo želji vlade in Nemcev, da naj se vodijo spravna pogajanja posebej za češkb in posebej za Moravsko. Pri tem se špekulira na to, da bi se najprej dosegio porazumljenje glede Češke in izoliralo Moravane. cehi v to seveda ne bodo privolili nego zahtevajo, da morajo biti spravne konference za obe ti deželi skupno.
Naposled pa so Čehi odločeni, da ne privolijo v nič, kar bi merilo na razdelitev češkega kraljestva. A prav za tajio spravo se poganjajo tako Nemci, kakor tudi vlada.
V obče je stališče Nemcev to, da se mora sprava skleniti na.podlagi nemškega binkoštnega programa. Tega Čehi nikdar ne store in če bi se desetkrat razglasilo izjemno stanje ali pa tudi nagla sodba.
Sicer pa stoje v ozadju češki radikalci. Češki narod je že danes skrajno nezadovoljen z mladočeško stranko in če bi ta stranka hotela v toliki meri zatajiti narodovo stališče, kakor zahteva vlada in kakor zahtevajo nemške stranke, potem bi v polni meri zaslužila, da se ž njo pomede tako, kakor je bilo po punktacijah pomedeno s Staročehi. In Mladočehi so to še v večji meri zaslužili kakor   svoj   čas   Staročehi, ker so se izneverili svojemu
Stran 24.
programu in svojim načelom in s tem zaigrali tudi spoštovanje širokih slojev.
Naše umenje je, da so ti črni oblaki, ki se zbirajo nad glavo dr. Korberja slabo znamenje za prihodnjost Upamo in želimo, da je tako, da se Korberjeva prizadevanja ponesrečijo in da bo tudi to ministerstvo kmalu bankerotno. To moramo želeti toliko bolj, ker sedaj poznamo Korberjeve namene glede nas Slovencev in Hrvatov. Če smo prav podučeni, je ministerski predsednik Korber se napram dr. Ferjančiču izSavil, da sedaj še misliti ni, da bi se narodnostno ali jezikovno vprašanje rešilo tudi za Slovence in Hrvate, češ, da ostane to »einem spateren Zeitpunkt vorbehalten*'.