"pROLETAREC' je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. Vtftiuu GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drigi najstarejši jugoslovanski socialističai list. ŠTEV.—NO. 1171. Entered »econd-claM raatt«r D«c«mbtr 4, llOT. «t t h« po»t office al Chicago. 111., under tlM Act of Con*!-«» of March Srd. 1879. CHICAGO, ILL., 20. FEBRUARJA (FEBRUARY 20,) 1930. PuMi.k.J w~Uy .r |MMW. 20th St. LETO—VOL. XXV. BREZPOSELNOST JE DANES NAJVEČJE SOCIALNO ZLO ČEMU "GOSPODARSKE" KRIZE? Sistem, ki sloni na produkciji za profit, je glavni vzrok brezposelnosti Pet velikih gospodarskih depresij, katere je končno nasledila kronična brezposelnost Delavec ima naprodaj lamo tvojo delovno silo. Ako je zanjo trg, ima službo in dohodke. Če ima dober poklic in je organiziran, prejema plačo, ki mu omogoča, da živi po tako-imenovanem ameriškem življenskem standardu. Kriza zanj pa nastane, ko izgubi službo, kajti s tem izgubi vse. Delavec poseduje le svojo delovno silo. Dokler ima za« njo kupca, ima dohodke v obliki plače. Ko kupca ni več, dohodki izginejo in začno se zanj slabi časi. Periodično ponavljanje kriz Industrialne krize so v tej deželi običajen pojav. Vsakega toliko časa so se zaloge blaga napolnile, ni bilo kam z njim, pa so kompanije ustavile obrat, dokler niso prodale nakupičene produkte. Delavci so morali ostati doma, pa so posegli po prihrankih, kolikor so jih imeli, da so se vzdržali v krizi. Kompanije niso bile na izgubi. Izgubljajo v takih krizah edino mali ljudje, delavci in tudi srednji sloji. "Panike" od leta 1893 naprej Zedinjene države so že desetletja zatočišče delavcev iz vseh dežel, v katerih je manjkalo kruha. Ladja za ladjo je prihajala semkaj, napolnjena s kandidati tudi za najtežja fizična dela. Vsak priseljenec je po nekaj dneh dobil delo, četudi le malokdaj po svoji volji—a vendar—delo je bilo! Najeli so vsskega, in če je izgubil delo dopoldne, je popoldne lahko že drugega JobiLL_ftwi sq prihajali celo v stanovanja in ponujali delo. Sledila je velika kriza leta 1893, ki je trajala skozi v leto 1898, torej pet let. Beda med brezposelnimi priseljenci je bila nepopisna. Tisoči so se vrnili razočau-ani, mnogi se niso mogli, ker so bili brez sredstev. Sli so iskati de&o v tunele, kanale in druga podobna dela, ki so se "odpirala" najbolj v "krizah", in se prepustili usodi. Varnostnih naprav ni bilo, protekcije nobene, smrtnih nezgod pri delu vse polno. Priseljenci so prihajali v stotisočih, organizacije niso poznali, in skoro vsi so dospeli s ciljem, da si "nekaj" prislužijo, potem se vrnejo v svoj rojstni kraj, kjer je tako lepo "kakor nikjer na svetu". \ Vojna prinesla blagostanje Krizo, ki je nastala leta 1893, je ukinila špansko-ameriška vojna. Municijska naročila ao pognala obrat navzgor in začela se je "proaperiteta" znova, ki je trajala več ali manj do leta 1907. V jeaeni I. 1907 je prišla v polom industrija bakra in srebra na zapadu ,na vzhodu pa je trpela premogovniška in jeklarska industrija vsled finančne krize. Mnogokje so zaposljeni delavci prejemali namesto gotoviifte le pobotnice, da jim !kompa-ni je dolgujejo toliko in toliko plače. Sele 1. 1909 je bil obrat zopet pospešen, leta 1914, kmalu po začetku evropske vojne, pa je začel iti navzdol. Kriza je trajala par let. Ko je vojna začela dobivati svetovni značaj, so se polagoma množila tudi vojna naročila, zlato od drugod se je stekalo sem, in Zedinjene države so prišle v znamenje največje prosperitete, kar jih pomni zgodovina te dežele. Ali kmalu po vojni je prišlo strez-nenje. Izkazalo se je, da je vojna pripomogla nekaj stotinam do nadaljnih milijonov premoženja, delavce pa so v množicah odslavljali. Bossi so pojasnjevali ,da je to raditega, ker se mora industrija preurediti za "mirovno produkcijo". Omejitev naseljevanja V znamenju patriotičnega amerikanizma je bila dvignjena gonja za omejitev naseljevanja in bil je sprejet zakon, ki znižuje število priseljencev. Industrijski svet je dokazoval v kongresu, da bo nastalo veliko pomanjkanje delatvcev, a zakon je bil vzlic temu sprejet, in industrialci so se z njim sprijaznili ter si pomagali s črnci ter Mehikanci. Poleg tega je še iz popoln jevasia tehnika izrivala s to tisoče delavcev, in indu-strialna rezervna armada je rastla, dasi se je produkcija na g loma večala. Proti koncu I. 1929 smo začeli opažati znake nove "ekonomske krize". Velešpekulanti so spravili ljudske prihranke srečno v svoje blagajne • prodajo delnic po bajno visokih cenah, katere so dobili nazaj za polovico nižjo vsoto. Mali ljudje so prišli ob sredstva, nastala je stagnacija, bizniški impuls se je uhladil, in vzlic Hooverjevim zagotovilom o "ne-prekidnem nadaljevanju prosperitete" je promet padal, tisoče malih trgovin je bankrotiralo in stotisooe delavcev je bilo odslovi jenih. Danes jih je več milijonov brez zaslužka, nekaj milijonov pa je zapoaljenih le po par dni v tednu. Ne republikanska, ne demokratska stranka ne nudita izho-da iz tadcih kriz. One ao svojstvo sedanje ekonomske uredbe. Tudi delavska vlada nobene posamezne dežele jih ne bi mogla popolnoma iztrebiti. Brezposelnost je sptašno socialno zlo, ki ga bo mogla docela odpraviti edino svetovno scialistačna uredba. Razdejanje kakor v vojni Na slijki je razvalina poslopja na Kildare in Harrison Streetu v Chicagu, v katerega je bila 3. feb. vržena bomba. Bombni napadi na trgovine, roparski umori in tatvine so postale po novem letu v Chicagu taüco pogoste, da je začela policija na pritisk trgovske komore znova "čistiti" mesto. Aretirala je že par tisoč "sumljivih oseb", med njimi večinoma brezposelne vagabundo, ki so breS pravega doma, a velikih zločincev ne prime. Imajo^ prevelik "politični vpliv" in protekcijo. Razstava Peruškovih slik — v Chicago V galeriji organizacije Chicago Woman's Aid na 185 N. Wabash Ave., petnajsto nadstropje, je bila dne 10. feb. otvorjena razstava Peruškovih slik. Trajala bo do konca februarja. Razstavljenih je 17 slik. Kritiki se o njegovih delih v listih zelo pohvalno izražajo. (Ena ocena je na sedmi strani.) Roparji ne prizanašajo niti cerkvam Dasi prihaja v New Yorku in Chicagu največji odstotek roparjev iz katoliških družin, z vzgojo, ki so jo dobili v far-J,nih katoliških šolah, in dasi se posebno v Chicagu veliko teh zločincev na smrtno uro izpove, se dobe tudi roparji, ki se ne boje božja kazni in ukradejo kjer morejo kaj vzeti. Ne-dolgo tega so uurli v neko katoliško cerkev v C1 icagu in ukradli monštranco, kelihe in več druge zlatni.ie v vrednosti $5,000. V sosedni Mehiki so roparji splezali na slovito aztežko piramido v Choluli, država Pue-bla, in vzeli sohi Marije Device zlato krono, dragulje in dragoceno obleko. Kar se je zdelo ljudstvu najbolj čudno je to, da so ji ukradli tudi Jezuščka z naročja. Izvoz nemške trgovine narastel V letu 1929 je znašal nemški izvoz $3,210,000,000. Nemčija je v Evropi edina dežela, v kateri industrija in izvozna trgovina nagloma napreduje. CERKEV PROTI BOLJŠEVIZMU IN KRATKIM KRILOM Sveti oce kliče krščanski svet v "enotno fronto" Samo dve nevarnosti vidi papizem: Sovjetsko Rusijo, in premalo oblečene ženske Človeštvu preti poguba predvsem od strani pokvarjenih potomk matere Eve, ker kažejo preveč golote na ramenih, ker imajo prekratka krila, in pa ker si ne zakrivajo dovolj hrbta in prs, na drugi strani pa grozi pohujšanje iz sovjetske Rusije, kjer preminjajo cerkve v zabavišča in šole, lesene ikone (svetnike) pa spreminjajo v drva. To še ni najhujše, ampak nezaslišno je, da se mlajša generacija Rusije trumoma odvrača od starih vraž pravoslavne cerkve ter sprejema revolucionarno filozofijo življenja. Propaganda proti caristične-mu pravoslavju je pritegnila nase tudi stotine duhovnikov posebno poslednje mesece. Predstavite si sledečo sliko: duhovnik pridiga leta in leta pobožnim ljudem o nebesih, peklu, o grehu, o plačilu, ki ga bodo deležni dobri, in kazni, ki čaka pregrešne v peklu. Nekega dne pa ta isti duhovnik naznani: Dragi moji, moram vam izjaviti, da to, kar sem vam vsa ta leta pridigal, je bila laž. Od danes naprej nisem več član cerkve, nego se pridružujem svobodomiselnemu gibanju . . ." Priletni mužiki ZAPOSUENOST NARAŠČA. Delavski tajnik Daviš je poročal predsedniku Hooverju, da se število nezaposljenih delavcev manjša. Brezposelni mislijo obratno. AU STE PREJELI OPOMIN, da vam je naročnina na "Proletarca" potekla? Obnovite jo čimprej, da si zasigurate redno prejemanje lista. Btituli fc - iAmIi*^ rhtfVi^m i ftilTillMli II ffiSiaiTií II h«, .Jk i. , £m* in mamice strme. Služabnik božji je, pa odpada! Od povsod čujejo, da se duhovniki izneverjajo Bogu ter se oprijemajo novega nauka na socialističnih principih. Papežu se je v tej situaciji zazdelo, da je on pozvan strniti krščanske vere v boj proti brezbožnim sovjetom. "Krščansko" časopisje v Italiji, Angliji, v Zedinjenih .državah in drugje grmi proti brezbožnikom v U. S. S. R., ali ti delajo naprej in trmoglavo odgovarjajo, da ne trpe zunanjega umešavanja. Na drugi fronti je papež v boju proti grešni ženski, ki tako predrzno razkazuje svoje grešne ude nedolžnim moškim, vključivši duhovnikom. Vsem škofijam katoliške cerkve je izdan dekret, naj se na vso moč potrudijo pripraviti ženske, da bodo zakrile svoje noge do členkov, svoja prsa in hrbte, in da se bodo obnašale kakor določajo pobožne knjige starih mož. Neprilika je, da bo papež skorogotovo izgubil na obeh frontah, četudi ima v boju proti brezbožnim sovjetom in proti grešnemu razkazovanju ženskih nog ogromho število pristašev. Prosperiteta jeklarskega trusta Jeklarski trust (United States Steel Corporation), največja trustjanska kombinacija te vrste na svetu, je napravil leta 1929 $197,531,349 čistega dobička in to po odbitku davkov in vseh drugih stroškov. 197 milijonov dolarjev je pač lep profit, toda delavci, ki so ga spravili skupaj, ga niso bili deležni. REORGANIZACIJA SOCIALISTIČNEGA DNEVNIKA MILWAUKEE LEADER Po smrti Victorja L. Berger-ja se je začela v Milwaukeeju akcija za reorganizacijo družbe, ki izdaja socialistični dnevnik "Milwaukee Leader" Nova družba se imenuje Publishers Incorporated. V to svoje podvzetje hoče interesirati vse socialistične postojanke v Wis-consinu in osrednjem zapadu in vse unije. Ima določbo, da mora biti v njenem direktoriju določeno število piedstavnikov unij in H.jtako določeno število zastopnikov organizacij socialistične stranke. Predstavniki delavskih unij v Wisconsi-nu so večinoma člani socialistične strank j, kai je zasluga dnevnika "Milwaukee Leader" in organizacije, katero je do konca svojega plodonosnega življenja gradil Victor L. Ber-ger. Nova družba ima v načrtu izboljšati dnevnik v toliko, da bo dobil tudi večji vpliv na zunaj. Novi urednik "Leadra" je E. J. Costello. Milwauški župan sodrug Hoan, socialistični senator Thomas M. Duncan in več drugUk.vodiioih socialistov je v upravnem odboru "Leadra". Odborniki unij, ki so v upravnem odboru, so tudi aktivni člani socialistične stranke. ZMAGA UNIJE I. L. G. W, Solidarnost in pripravljenost je predpogoj za uspeh delavstva v stavkah. - Stavka defavcev in delavk, ki izdelujejo ženska in otroška oblačila, je bila v New Yorku 0 končana z zmago delavcev. Trajala je le nekaj dni in je bila najkrajša v zgodovini unije. Gotove določbe v pogodbi bo morala unija sistematično iz-vojevati radi množice obrtnikov, ki zaposlujejo delavce doma in v delavnicah. Stavka je bila končana s posredovanjem newyorskega governerja Kt>o-sevelta. Okrog 22,000 delavcev in delavk se je vrnilo na delo pod unijskimi pogoji. Porod vsakih 13 sekund V Zedinjenih državah pride povprečno en porod vsakih 13 sekund, in ena smrt vsakih 23 sekund. Vsako minuto in pol dospe v Zedinjene države en tujec, eden priseljenec pa odhaja vsakih pet minut v inozemstvo. Računa se, da naraste-prebivalstvo te dežele vsakih 33 sekund za eno osebo. Cenijo, da znaša njeno stanovništvo sedaj blizu 121,952,000 duš. KOMU SLUZI VRHOVNO SODISCE? Progresivci v senatu so se zelo vzrujali, ker je predsednik Hoover imenoval za načelnika zveznega vrhovnega sodišča na mesto odstopivšega W. H. Tafta agresivnega reakcionarno-kapitalističnega politika Charles Evans Hughesa, ki je že bil načelnik vrhovnega sodišča do leta 1916. Odstopil je, ko je kandidiral za zveznega predsednika. Bil je tudi državni tajnik in načelnik raznih komisij. Hughes je v kapitalističnih krogih smatran za energičnega in sposobnega državnika. Odlikuje se po svojem fanatičnem zagovarjanju privatne lastnine. Ameriški kapitalizem je dobil v njemu na najvišje sodno mesto še bolj odločnega služabnika kakor je Taft. Progresivni senatorji so dolgo argumentirali proti njegovi nominaciji, toda re-publikansko-demokratska konservativna koalicija jo je potrdila s precejšnjo večino. Iz tega imenovanja se bi lahko tudi delavci kaj naučili. » Novi na¿«lnik vrKovn«|t «od¡¡¿a Charle* Evam Hughe« e »oprofo. ■gAy, líiliMi I* iliT.ii (¡ki s o o i iz lipase g a Qi barija Zapisnik seje ekse kutive J. S. Z. dne 6. februarja 1930 Od eksekutive so bili prisotni Fr. Alesh, Filip Godina, F. S. Tauchar, F. A. Vider, Fr. Zaitz in Geo Maslach. Od nadzornega odbora B. Novak in D. J. Lotrich. Od nadzornega odbora slov. sekcije Fr. Margole. Od prosvetnega odseka John Olip in Andrew Miško. Tajnik Chas. Pogorelec. Anton Garden. — Odsotni: P. Kokoto-vich, zadržan vsled dela; John Lalich; Angeline Tich in Mary Udovich, ki sta poslale sporočilo, da sta zadržani radi društvene seje. Za predsednika izvoljen F. A. Vider. Zapisnik prejšnje seje sprejet. Poročilo tajnika: Od zadnje seje v Zvezi ni velikih sprememb. Kar jih je, so le na boljše. Mnogi klubi poročajo o porastku članstva. Najvese-lejšo vest smo sprejeli iz Detroits, kjer sta kluba št. 114 in 115 na svoji skupni seji spsejela 38 novih članov, večinoma iz vrst mladine. Iz Ren-tona pričakuje tajniški urad poročila o reorganiziran ju kluba št. 233. Sodrug Bogataj nam namreč sporoča, da se je šest članov izjavilo za obnovitev kluba. Vprašuje, če bodo še lahko poslovali pod starim Čartarjem. Sporočeno jim je, da lahko. Konferenčna organizacija št. 2 (clevelandsko-barbertonsko-girardsko okrožje) je nedavno naročila za $50 angleške literature ter nam dala navodila, kam naj jo pošljemo. Največ jo gre na naslove angleško po-slujočih društev SNPJ. v Cle-velandu. Članske znamke bomo imeli letos mesečne kakor dozdaj, s to razliko, da ne bo treba še posebne letne strankine znamke, kakor smo jih imeli lani. Za vsak dolar članarine, ki ga pošljemo stranki, dobimo 12 znamk, kar je boljši sistem kakor je bil lanski, kajti lani smo morali od člana, ki je pristopil npr. novembra ali decembra, plačati stranki $1 članarine, in v takih slučajih je morala JSZ. celo dop4ačati. Namesto ,dualnih znamk bomo rabili v bodoče za vse člane enake. Izobraževalna akcija. — Sedaj še ne vemo, koliko organizacij bomo letos imeli v tej ustanovi. Decembra in v začetku januarja se jih je priglasilo 30, od katerih je osem novih. Vse te so že poslale prispevke. Pisma so bila poslana januarja hr enim organizacijam pa prve dneve februarja. Literaturo in letake smo razposlali januarja. Od društva "Sosedje'' SNPJ. smo prejeli pismo, v katerem vprašajo, da bi jim na prihodnjo sejo poslali nekoga, ki bi govoril o Izobraževalni akciji v informativni namen. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Glede povabila društva "Sosedje" se sklene, da se mu u-godi. S. Zaitz delegiran, da se udeleži njihove seje dne 21. februarja, če pa bi njemu ne bilo mogoče, gre s. Pogorelec ali pa s. Olip. Poročila odborov. —"O delu prosvetnega odseka govori s. Olip, tajnik Pogorelec pa je o njemu poročal že prej. Sledi razprava, v kateri so bili temu odseku podani razni nasveti, katere naj vzame v pretres na svojih sestankih. Ob enem se priporoča, da poda ta odsek vsaki seji eksekutive seznam novopristoplih organizacij v Izobraževalno akcijo, in pa poročilo o tistih organizacijah, ki so vprašala bodisi za kakršnokoli sodelovanje te ustanove pri svojih priredbah. Stavbinski odsek. — Tajnik tega odseka s. Zaitz je poročal, da je v stavbinskem fondu bilo ob zaključku leta 1929 $7,439.28. Od te vsote je $7,171.52 v delnicah Jugoslav. stavbinskega in posojilnega društva, $267.76 pa na čekovnem računu. Dne 31. januarja t. 1. smo imeli v stavbinskem fondu $7,519.27. K tej vsoti niso pripisane obresti tistih delnic v stav. in pos. društvu, katere dobimo šele ko delnice dozore. Precej delničarjev stavbinskega fonda JSZ. je plačalo svoj znesek v celoti, eni pa le prvo uplačilo. Računali smo, da bomo dobili v ta fond večjo vsoto od kluba št. 1, ki pa je lani s svojimi priredbami pokrival le njihove stroške in druge redne izdatke. Temu delu bo treba ob prvi ugodni priliki posvetiti več energije. Dasi uspeh za teh par let ni majhen, je po mojem mnenju izvedljivo in potrebno, da dobimo še nekaj tisočakov, predno začnemo z gradbo. Se vzame na znanje. K poročilu govore Aleš, Garden in Maslach. Aleš izvaja, da je predvsem potrebno kupiti čimprej bodisi stavbišče, ali pa tudi poslopje ob enem, kajti mi potrebujemo zbirališče. Garden pravi, da bi bilo umestno najeti kak večji lokal, če že ne moremo takoj kupiti poslopja; od zunaj ni pričakovati odziva, kajti drugod imajo ljudje izdatke za svoje dvorane. Maslach pa svetuje, naj se za nakup delnic obrnemo na tiste sodruge, ki so v položaju, da bi lahko vzeli po eno ali več. Agitacija. — Aleš pravi, da bi bilo v korist JSZ. Če bi imela v zalogi nekaj letakov agi-tacijske vsebine, in vsled tega predlaga, da se jih izda. Razdeljevalo se naj bi jih na shodih, sejah, zabavah in drugih •sestankih. Maslach pravi, da so letaki največje koristi na shodih. Predlog s. Aleša sprejet. Chas. Pogorelec poroča v imenu odseka za sklicanje posebne seje koncem januarja, v katerem sta bila razen njega Garden in Olip, da se je dotični sestanek vršil dne 20. januarja. Obširno poročilo o njemu je v "Proletarcu" z dne 30. januarja. Udeležili so se ga Frank Alesh, Filip Godina, F. A. Vider, John Olip, Chas. Pogorelec, Anton Garden, Frank Zaitz, Andrew Miško, Mary U-dovich, D. J. Lotrich, Fr. Margole, F. S. Tauchar, Louis Be-niger, Blaž Novak in Angeline Tich (vsi iz Chicaga), nadalje Frank Klun (Minnesota), John Terčelj, Andrew Vidrich, Geo. Smrekar in Mihael Pleše (Pennsylvania), Albert Hrast (Wis.), Frances Zakovšek (VVaukegan, 111.), John Goršek (Spring-field, 111.), Joseph Siskovich in John Lokar (Ohio), Anton Su-lar in Frank Lekša iz Kansasa. • Odbor, ki je aranžiral sestanek, je podal udeležencem svoj referat in priporočila. Gre se, kakor smo povedali na tem sestanku, da damo našemu gibanju po naselbinah več živahnosti. Ljudstvu je treba vere vase, ako hoče v borbi za izboljšanje življen-skega stanja beležiti pridobitve. Culi ste poročila naših zunanjih sodrugov, ki niso bila razveseljiva. Delavske razmere so slabe povsod, in naši ljudje so še posebno prizadeti. To je toliko bolj vzrok, čemu je potrebno pospešiti naše delo. Ugodne posledice našega povečanega dela se že kažejo. Mnogi klubi so zadnje tedne napredovali v članstvu, pa tudi naše glasilo je dobilo januarja precej novih naročnikov. Ako bi bilo mogoče komu iz našega urada na agitacijo po naselbinah, bi bili uspehi toliko boljši. «Naš odsek se bo potrudil napraviti načrt za prirejanje shodov po naselbinah, in potem bo obvestif sodruge, da ga bomo skupno izvajali. Poročilo vzeto na znanje. Sledi obširna razprava, kako razbremeniti obsoje v uradu obilice dela. Tajnik JSZ. je tudi upravnik lista, tajnik Izobraževalne akcije in izvršuje še druge posle, pa mu je vsled tega nemogoče, da se bi posvetil enemu ali drugemu z vso paznostjo in energijo. Dislai-zija je bila informativnega značaja in sklepov ni bilo. Tajnik vprašuje, koliko sme obljubiti referentom dnevnic, katerim bodo poverjeni razni predmeti v poročanje na osmem rednem zboru JSZ. Aleš predlaga, da naj se jim obljubi $5 dnevno, kakor so prejeli na prejšnjih zborih in eksekutiva naj zagovarja tak predlog na zboru. Sprejeto. Maslach vprašuje, če je iz tekočega referenduma že razvidno, za katero mesto bo oddana večina. Tajnik odgovarja, da točnega pojasnila še ne more dati, domneva pa, da bo večina za Detroit. Maslach: Če bo zbor v Detroitu, naj se skliče shod hrvatskega in srbskega delavstva v prid naše agitacije. Sklenjeno, da se aranžiranje shoda prepusti odbornikom srbske sekcije s sodelovanjem tajništva JSZ. — Zaključek seje. Rezultat kampanje za razširjenje "Proletarca" PREGLED FINANC IN AKTIVNOSTI KLUBA ST. 1 J. S. Z. V LETU 1929 Poroča Peter Bertiik, tajnik Klub št. 1 JSZ. je bil v letu 1929 enako aktiven kakor prejšnjih na vseh poljih svojega dela: v agitaciji in prosve-ti, dramatiki in glasbi. Dramske predstave. Dramski odsek je vprizoril dne 23. feb. 1929 v angleščini Molierjevo komedijo v petih dejanjih "Le bourgeois gentil-homme", 27. oktobra pa B. Gj. Nušičevo dramo "iirak" v 3. dejanjih. Dne 8. decembra 1929 je dramski odsek ponovil dramo "Mrak" v Milwaukeeju na prireditvi soc. pevskega zbora "Naprej". Pevski zbor "Sava". Pevski zbor "Sava" je vprizoril dne 7. aprila J. Spicarje-vo spevoigro "Spominska plošča'' v štirih .dejanjih s predigro. Dne 1. decembra je imela "Sava" koncert z obširnim sporedom. Druge priredbe. Nadalje se je pod avspicijo kluba vršil dne 28. aprila koncert, na katerem so nastopili elevelandski pevci Belle, Plut in Eppich. Dne 1. maja je imel klub o-bičajno prvomajsko slavnost z govori, petjem in dramo v 1. dejanju "What price Coal". Dne 31. decembra je imel klub št. 1 Silvestrovo zabavo, kakor vsako leto. Pevski zbor "Sava" je imel pod svojim pokroviteljstvom dva piknika: 23. junija in 10. avgusta. Klub je imel s svojimi odseki v letu 1929 devet svojih prireditev. Poleg tega je dramski odsek vprizoril za časa osme redne konvencije SfNPJ. veseloigro v 3. dejanjih "Pri belem konjičku", pevski zbor pa je ponovil med konvencijo "Spominsko ploščo", oboje pod pokroviteljstvom čika*kih društev SNPJ. Pod pokroviteljstvom pevskega zbora "Sava" se je vršil koncert Šublja-Lovšetove in metnosti in umetnikih na Slovenskem. Dne 22. novembra debata (v angleščini) o vprašanju "Ali je prohibicija v tej deželi fia-sko?" Aftrmativno stran sta imela D. J. Lotrich in John Ko-pach, negativno pa Oscar Godina in John Rak. Članstvo kluba. Število rednih članov je bilo 101, ali dva manj kot 31. dec. 1. 1928. Pristopilo je tekom Finančni pregled za 1. 1929. Dohodki: Dramski odsek ___________________ $1,018.16 Pevski odsek ("Sava") .... 1,600.58 Druge klubove priredbe.... 778.51 Svetozarja Banovca. Nadalje ¡eta 14 članov, 16 pa jih je od-je "Sava" s sodelovanjem žen- stopilo, oziroma izselilo dru skega društva "Nada" št. 102 SNPJ. in kluba "Bled" aranžirala koncert, na katerem je pela ga. Lovšetova. i ALI STE 2E SPREJELI SLEDEČI PROGRAM? 1.) Sodelovanje skozi vse leto v agitaciji za razširjenje "Proletarca". 2.) Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more uspešno izvesti. c« ne vw, naj ima vsaj dve na leto. * 3.) Na. 8. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom. 4.) Kjerkoli mogoč«, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zastopnika. 5.) Vsak «odrug naj deluje za pridobivanje novih članov svoji stranki. 6.) Ustanovitev klubov JSZ. ▼ vseh naselbinah, kjer šive zavedni jugoslovanski delavci. 7.) Pridobitev naprednih podpornih in kulturnih dru- . štev za pristop v Izobraževalno akcijo JSZ. Petnajst priredb. Vseh priredb tekom leta, ki jih je imel klub s svojimi odseki sam, ali pa pod pokroviteljstvom drugih organizacij, je bilo petnajst: štiri dramske, tri koncertne ,ki jih je izvajal zbor "Sava", štirje koncerti, na katerih so sodelovali drugi pevci umetniki, dva piknika, prvomajska slavnost in Silvestrova zabava. Predavanja in diskuzije. Predavanj, diskuzij in debat smo imeli v prošlem letu devet. Dne 25. jan. je predaval Ivan Molek o socialnih idealih. Dne 22. februarja je bil na razpravi predmet "Mladina in socializem", h kateremu so imeli referate v angleščini John Rak, Oscar Godina in John Ko-pach. Dne 22. marca je bila v klubu diskuzija o toleranci v delavskem gibanju. Referate so imeli Aleš, Vider, Udovič in Zaitz. Dne 26. aprila diskuzija o vprašanju, "Česa potrebujemo, da bo več živahnosti na naših sejah". Referate k predmetu so imeli Margole, Ločniškar, Angela Tich in Fr. Aleš. Dne 28. junija diskuzija o predmetu "Bloki v podpornih organizacijah". Dne 23. avgusta predavanje o Vicftor L. Bergerju. Njegov življenjepis sta podala Fr. Zaitz in Chas. Pogorelec. Dne 27. sept. je predaval Joško Oven o vtisih s svojega potovanja po Jugoslaviji in drugje v Evropi. Dne 25. oktobra je predaval H. G. Perušek o .likovni u- gam. Razveseljivo je to, da je izmed 14 novih članov osem v Ameriki rojenih mladeničev, ki se razvijajo v dobre agitatorje za naš pokret med mladino. * Klubove finance. > V finančnem oziru bi bilo poročilo lahko bolj razveseljivo, ako ne bi imeli nekaj priredb, ki so komaj pokrile stroške, pri dveh pa je bilo za pokritje izdatkov treba poseči precej globoko v klubovo blagajno. Blagajna kluba je v 1. 1929 napredovala $169.46. Najbolj suho za dohodke je bilo prvih šest mesecev. Obe omenjeni prireditvi, ki sta napravili deficit, sta se vršili v prvi polovici leta. Ena teh dveh priredb bi bila lahko uspešna, če bi klubovo članstvo v polni meri storilo svojo dolžnost. Čemu jo ni, mi je uganka. Skupaj dohodki priredb....$3,397.20 Razni drugi dohodki _______ 795.73 Skupaj dohodki ................ $4,192.93 Izdatki: Dramski odsek .............. $ 723.34 Pevski odsek ("Sava") .... 1,488.24 Druge priredbe ................ 502.28 Razni drugi izdatki _______ 1,209.61 Skupaj izdatki .................... $3,923.47 Prebitek ........................... 269.46 Prebitek priredb dramskega Upoštevajoč razmere in o-kolščine, lahko rečemo, da so bile vse klubove . prireditve v prošlem letu dobro obiskane, razen ene, na kateri so gostovali koncertni pevci. Glede prebitka je treba pojasniti to, da so z enimi priredbami visoki stroški, in če poleg teh nastanejo še druge restrik-cije ,da se dohodki na veselici zmanjšajo, in gmotni rezultat je neugoden. Mnogo aktivnosti, veliki izdatki. Klub št. 1 ima razmeroma pogoste priredbe. Veliko ljudi prihaja na naše predstave odseka znaša $294.82, pevske- in koncerte radi programa, ker ga zbora "Sava" $112.29, dru- si je klub priboril v tem oziru gih priredb pa $276.76. velik ugled Kampanja za razširjenje "Proletarca" zadovoljivo napreduje. V izkazu, ki je bil priobčen v prošli številki, beležimo,132 polletnih naročnin, od 1. januarja pa 342. Na prvem mestu v zadnjem izkazu je bil Joseph Snoy, ki je dobil 84 polletnih naročnin, večinoma ha agitaciji v Penn-sylvaniji, na drugem mestu je Anton Jankovič v Clevelandu, ki jih ima 55, na tretjem je Jacob Rožič v Milwaukeeju, ki jih je poslal 33, Chas. Pogorelec jih ima 17, John Sular, Gross, Kans., 11, John Teran, Ely, Minn., 10, Frances Zakovšek 8 in tako dalje. Vseh agitatorjev je bilo v zadnjem izkazu 52, ali 14 več kakor v prejšnjem. Jos. Snoy bo imel v prihodnjem izkazu že nad sto naročnin. V prošlem tednu je poslal Snoy 22 naročnin, John Ro-bas iz Pinney Forka 7, Henrik Pečarič iz Krayna 5, Jacob Rožič (Milwaukee) 8, Jacob Ko-tar (Warren) in Anton Dobro-volec (Girard), vsaki 4, Jos. Radelj (West Allis) 6, in tako dalje. Vseh naročnin smo zadnji teden prejeli 67. Upamo, da bo uspeh agitacije v tem tednu še boljši. Izkaz bo objavljen v prihodnji številki. O "IZGREDIH" BREZPOSELNIH V CLEVELANDU. m Cleveland, O. — Dne 11. februarja je šla množica brezposelnih delavcev s Public Square v mestno hišo, da prisostvuje seji mestne zbornice, kjer so želeli biti zaslišani. Okrog tisoč oseb se je udeležilo pohoda. Po prihodu v mestno hišo stj jih pustili le malo v zbornico, dasi so tukajšnji listi poročali, da je bilo 500 brezposelnih pripuščenih v dvorano. Dajte nam delo, ali pa sredstva za preživljanje!" je bil klic množice brezposelnih delavcev. Ko so zahtevali, da se jih pusti v zbornico, jih je začela odrivati policija, temu je sledil odpor, nakar so policijski količki marljivo padali po brezposelnih in izvršenih je bilo več aretacij. Mnogi so se policijskemu navalu branili. Človek -se je ob tej priliki spomnil na JOŠKO OVEN BO PREDAVAL V KLUBU ŠT. 1 J. S. Z. 0 PARIZU Chicago, III. — V petek 28. februarja bo predaval v spodnji dvorani SNPJ. sodrug Joško Oven o Parizu. Seja se začne ob 8. zvečer, zato ste prošeni, da pridete točno, ker bo predavanje vzelo uro in pol. Na dnevnem redu seje bodo poročila in pa zaključenje glasovanja o sedežu našega prihodnjega zbora. Vstop na predavanje prost članom in nečlariorri. Povabite s seboj prijatelje in znanoe. P. O. zborovodje, nabava pesmi, iger, not in vlog, potrebščine za oder itd. Niso pa vključene druge potrebščine, katere je nabavil klub za veselice. V raznih dohodkih je vključena članarina v vsoti $489.85, dohodki klubove knjižnice in drugi dohodki. V vsoti "razni izdatki" je vključena vsota za članske znamke, konvenčni fond in prispevek Izobraževalni akciji JSZ. v znesku $475.-20, prispevek okrajni organizaciji soc. stranke $79.20, za majsko štev. "Proletarca" $38, nadalje potrebščine za veselice, literatura, razne kontribu-cije, upravni stroški itd. prvenstvo. Po 1 V izdatkih priredb so vklju- Predstavi ali koncertu odidejo čeni vsi stroški prizadetega od- medtem ko na prireditvah ti- znane izgrede dne 1. maja, ko seka, to je, najemnina dvora-, stih organizacij, ki se pečajo i je bil tu še Chas. Ruthenberg. Takrat so bili spopadi še bolj krvavi in preganjanje delavcev se je vršilo še dolgo potem. V listih je razglašeno, da je bil pohod brezposelnih dne 11. feb. komunistična zadeva. Bila je v resnici demonstracija brezposelnih za kruh, ne za komunizem. V tem je vsa resnica. Brezposelni delavci nimajo izgubiti ničesar, Kajti delo so že izgubili. Kar hočejo, je delo, in kadar dobe priliko zanj manifestirati, se jo poslužijo. Ako njihovo mizerijo izrabljajo pro" fesionalni agitatorji v kake svoje posebne namene, je tega kriv sistem, ki meče tisoče delavcev iz služb, potem pa 6e ne briga več zanje. Johnnie Lokar. ne za priredbo in vaje, plača samo z veselicami, polagajo vso važnost na to, da ljudje čimveč potrošijo v točilnici. Nedelja večer za plesne zabave ni primeren čas, in naše prireditve se vrše največ ob nedeljah, medtem ko se plesne veselice drugih organizacij vrše v glavnem ob sobotah. znašala 31. v Imetje kluba. Čista imovina kluba je decembra 1929 $4,874.74: Gotovina __________________________ $ 472.94 V delnicah doma J. S. Z. .... 3,571.80 Knjižnica, arhiv in razne potrebMine .................. 750.00 Predujem na dvorane _______ 80.00 Skupaj ........................ $4,874.74 Povprečna udeležba. Povprečna udeležba na klu-bovih priredbah je bila približno 350 oseb. Najboljše obiskan je bil koncert "Save" dne 1. decembra, na katerem je bilo do 500 o^b ,in dobro Je bila obiskana tudi predstava drame "Mrak", istotako vprizori-tev "Spominske plošče". Cilj našega kluba, kakor sploh vsakega aktivnega kluba JSZ. je, da dela za izboljšanje človeške družbe kjerkoli mogoče. Z dohodki krije svoje tekoče izdatke in preostanek porabi za nabavo literature, v podporo Izobraževalni akciji, socialistični stranki, delavskemu tisku itd.' Te poti se bo držal klub št. 1 tudi v bodoče, in beležil bo še večje uspehe nego doslej, ako bo članstvo delalo složno in z enako vnemo kakor prejšnja leta. In jaz upam, da bo. "Prolstarca" so ustanovili dalsvci sa dal area. La»tuj«jo ga daUret Ura J« van ja sa d«Urca. "ProUts-rac" ja list borba proti krWica» in sa •octalisam. Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namen« pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj s« nanj naroča. Pošljite naročilo pravočasno! Domača Ufi A ViW zabava »H T X# V SOBOTO 22. FEB. OB 8. ZVEČER Igral bo Integrity Red Peppers orkester VSI DOBRO DOSLI! VSTOPNINA 35c LAWNDALE MASONIC TEMPLE W. 23rd St. in Millard Ave. CHICAGO, ILL. (V isti dvorani kot se jo vriila Silvestrova sabava kluba it. 1.) Bogataški "gangsterji" ▼ Ckicagu isvriujejo svoj poaal organizirano. Toda k»•«" ' W «. I«U .. HOJO ".f.r. ,PW d«,. .. ¿i.. „¡.JTboi kVlT„„i.». ..diU.i« N. liki i. ..,» „„..i. JoMpK Cd., ki .. .. nj.,ovi ,.tm.ci „ZdHi0 ..,r^ """ 1..I k.i. luknj. » .uklu, k.l.r. m n.pr..il. krofi., ki .o jik n.p.d.lci ...tr.1,1, . „km.,, .. «~l.Uk. obrt Ur prostitucijo prin.i. ,.m »k.rt.1,*," , Cki.o.u milijon, dobiiko l.,oo. Ni ¿„dno da «a streljajo sanj. no' Moški na Butlagaraka in da bodo ljudje zadovoljni s postrežbo, izvolite direktorij, ki bo delal v tem smislu. "Kako pa?" je bilo vprašanje. "Prav lahko," sem odgovoril. "Blok se z blokom zbija. Organizirati je treba blok, kakor so je govoril spet tajnik, imenoval Telišmana ki je kor jih imajo drugi meni enaki. A vam ni prav, *da prihajam, ker hočem tudi vedeti kaj se godi. Ce bi molčal, bi bilo dobro. Nesramen je bil tudi drugi dopisnik, ki se je spodtikal ob "Barbičevo harmoniko". To so tisti ljudje, ki vedno vpijejo, da smo mi osebni. Na delniški seji so igrali "mojo godbo" in o-menjali "mojo" politiko. Poročevalec mi svetuje, da naj primem harmoniko, da dobim kak "oder", češ, pa se ti ne bo I , ., » VV», pa oc VI 4 . . . .. , treba vedno priporočati. (On (kar potrjuje tudi zapisnik).L sme ,jubno priporoaati za le.Lsmana je to ujezilo in je naročnine in oglase, drugim ne hotel oditi, konvencija pa je iznava enake ice } nluL« raZPr7t ™ tCr J° ■ harmoniko ne u- preložila • pod toiko "razno", kvarjam že precej časa ie bil fa r6'/ ."eMatfr• nrPr0tmki Tak,at v jC priielotrafbJurja- dopisnikov napad v "Enako-lansko leto." Izjavil sem jim vanje. Ker sem smatral, da se pravnogtr pač namenjene m o- že prej, da ne maram direktor- b. z razpravo ne smelo prene- jemu i5.letnemu sinu, ki il?ra . .. ha i ravno na pol in da ima ta na omenjeni instrument že ve« delničar pravico do zagovora, let in vodi tudi orkester. 0n sem vpil na predsednika tudi 8e ne bri({a za politiko> niti za jaz, ter stopil k delničarju, da delniške sej zat0 ne razu. Ka pridržim na zborovanju. Ni m čemu naj ge nj na ske službe, ker sem že sedaj preveč zaposljen z drugimi deli. Nagovarjali so me, da naj kandidaturo sprejmem, in to sem storil, pa ne zato, da bi bil "prezident", pač pa zato, |.me pooblastil za to, ampak ču- JOSEPH SN0Y Z AGITACIJE V PENNSYLVANIA Dne 6. februarja sem se napotil proti Avelli. V/asi je bila to zelo napredna naselbina. Ima svojo dvorano, ki pa na žalost razpada, dasi je še skoro nova. Pravili so mi, da jih je stavbenik ukanil. V dežju teče notri skozi strop doli po stenah, da omet odpada, kar napravi na človeka skrajno slab vtis, kajti stavba je arhitektič-no krasna. Tekom zadnje stavke so se rojaki, ki se preživljajo z delom v rovih, večinoma izselili. Premogovniki tu obratujejo s polovičnim časom. V Avelli je še nekaj naprednih rojakov, ki so se domenili, da bodo na sestanku 22. februarja reorganizirali socialistični klub. Ce le mogoče, se ga tudi jaz udeležim. Naprej, somišljeniki! Izpeljite svoj načrt, neglede na težkoče. Človek brez organizacije je nič. lock se loči po mišljenju od Broughtona kot noč od dne. Rojaki na Willocku so vsi naprednega mišljenja; naročajo, čitajo in podpirajo napredne liste ter organizacije. Kar čudil sem se, kako je mogoča tolikšna razlika, kajti Willock je od Broughtona oddaljen le par milj. Udeležil sem se seje društva 3NPJ. Predsednik Mirt me je predstavil članstvu in me priporočil v naklonjenost, ki so mi jo v resnici izkazali. Odbor je napreden, ravno tako članstvo. Z br. Frank Sedejem sva obiskala nekaj rojakov, tako da je Proletarec na Willocku res dobro razširjen. Rečem to, da prihaja tja "Proletarec" že skoro v vsako hišo. VVillock je v tem oziru drugi Sygan, in ko bi imeli še klub JSZ., pa bi bila primera popolna. Tega lahko ustanove, kajti zavednih delavcev je v naselbini dosti. V Willocku samem ni nobenega dela. Premogovnik ne o- DOPISI O SPORIH RADI S. D. D. V COLLIN WOOD U. Collinwood, O. — Dne 28. jan. je bil priobčen v "E." moj dopis, v katerem sem omenil, kam naj bi šel poročevalec na mirno zborovanje. Pri tej o-t>ombi pa je g. A. Kabay, poročevalec z delniške seje Slov. del. doma, dokončal, kar je pozabil poročati dne 16. jan. Svojo "opombo", bolje napad, je utaknil kar med moj dopis. Napada sem pričakoval, a ne na tak način. Ko sem prečital njegov komentar k mojemu dopisu, oziroma v sredi dopisa, sem takoj izprevidel, da je njegov namen škodovati prireditvi kluba dne 2. feb., od katere dobi $12.50 tudi "E." za oglas in tisk vstopnic. Škode s tisto potezo ni storil, oziropia, se je ponesrečila. Naj v pojasnilo začnem z dogodki izpred delniške seje. IV UICA Ul Krtiiiz-aci je j t; «it. * icuiv/^vrnuiv in= v/- rr< i j« ix i . Drugi dan sem se odpeljal na bratuje že sedem let. Ljudje ¡„Z?? ? a direktorjev, ki Lawrence, od kjer sva s sodni-, so si poiskali delo v okolici kjer Predsednik nadzornega gom L. Bricom odšla skupaj na ' so pač mogli, in ne tarnajo. odbora' mi Je že Pred mesecl Broughton. Naselbina je ve- Upajo, da se bo delavstvo en-lika, menda razen pittsburške krat zbudilo in spremenilo raz-in canonsburške največja v za- mere v svoj prid. padni Pennsylvaniji. Imajo Slovenski dom, ki je posest delničarjev. Aktivnosti v naprednem smislu nimajo, pa tudi zanimanja ni. Sam ne vem, kako se bi to imenovalo. Drugod so ljudje s socialisti, s komunisti, s klerikalci, ali pa so razdeljeni med lokalne stranke. Tukaj pa nič, ne to ne ono, ne tukaj ne tam. Zelo žalostne nazore imajo nekateri trgovci. Npr. na Broughtonu in eden na Willo-cku. Delavsko gibanje — kaj še 1 Pa saj ni čudno, ako se delavci sami nespoštujejo, čemu bi jih trgovci 1 Onega na Wil-locku sem vprašal, če proda blago ljudem, ki čitajo "Proletarca", pa je bil v zadregi. Nato se je »kril. Njegov brat na Broughtonu pa še slišati ni hotel o stvari. A delavci menda ne "porajtajo" in jih drže na svojih ramah. Bojkotirat, ne pa jih podpirat. Nekaj naročnikov sva na Broughtonu vseeno dobila. Vzlic mrtvilu je v naselbini tudi nekaj razumnih, zavednih rojakov, ki pa so nad razmerami menda obupali in so neaktivni. Proletarec bo imel v bodoče tam zastopnika v osebi .Joseph Jakliča. Dasi sva odšla z Bricom nezadovoljna z rezultatom, imam upanje, da se bo Proletarca razširilo tudi v Broughtonu. Po enem dnevu razočaranja sem se podal na Willock, Britz pa proti domu. Naselbina Wil- Apeliram na vas, zberite se, zedinite se za datum, na katerega se naj vrši sestanek za ustanovitev kluba, in če smatrate, da bi jaz vam mogel biti v pomoč, mi pošljite dopisnico, pa se bom radevolje odzval. Dvignite svojo naselbino še na višjo stopnjo delavske zavednosti. Imate svojo dvorano, napredne rojake, naročnike "Proletarca" — vse, kar je potrebno za ustanovitev kluba. Težko sem se ločil od prijaznih ljudi na Willocku, kajti človek pri tem delu naleti na dosti slabega, pa mu je taka družba v bodrilo in zabavo. Hvala vsem, ki so mi šli na roko. Sodelujte naprej pri agitaciji za razširjenje "Proletarca" in bodite ponoani, da ste njegovi naročniki. Joseph Snoy, Bridgeport, O. PAUL ČESNIK SE PODVRGEL OPERACIJI. Strabane, Pa. — Znani so-drug Paul Cesnik je bil dne 14. feb. odpeljan v Western Pennsylvania bolnišnico v Pittsburgh, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Želimo mu, da kmalu okreva. — J. T. pravil, da so nekatere plače previsoke. "Čemu jim ne nasprotuješ?" sem vprašal. Dejal je, da nič ne pomaga. Drugi je povedal to, tretji ono. Brivec, čemu se je selil iz lokala v Domu itd. Dejal sem, da je meni vseeno, ampak če hočete stroške znižati in izboljšati sistem, da bo Dom dobival večje dohodke da bi pomagal k večjim dohodkom in s tem k izplačevanju Doma. Slišite bombastično frazo: "Dom je narodov, ne pa kakšne skupine!" Delničarji, saj ni res narodov, četudi zveni to marsikomu neprijetno. Poglejte račune, pa boste videli, komu dolgujete in kolikšne vsote. In to vam bo povedalo, čigav je dom, in kaj je treba storiti, da postane v resnici vaš. Ce sem jaz priporočal hraniti, mislim, da sem bil-v pravem, kakor je bil tudi naš "blok", katerega cilj je bil povečati dohodke. Imeli smo sestanek. Nihče ni omenil, kdo naj bo oskrbnik, tajnik, "bartender" ali predsednik, pač pa kdo naj bo kon-venčni predsednik, zapisnikarja in podpredsednik. Nič slabega v tem. Skupaj je bilo 14 oseb, ki so povečini tudi člani SNPJ. in delayni možje., Čemu se zgražati nad tem? Posamezne skupine se posvetujejo in si določajo stališče v zbornicah, na konvencijah in tudi na občnih zborih delničar-jev je kaj takega mogoče. Ako mislite, da je naš blo)c pogorel, ste v zmoti. Nismo zmagali, pa tudi poraženi nismo. Nekaj nas je le zraven 1 in tudi na zboru smo imeli večino v odborih. Kaj sem zakrivil, da sem bil tako napaden s pristavki, ki jih je uvrstil v moj dopis g. Ka-bay? Grešil sem na občnem zboru S. D. D., če hočemo verjeti poročevalcu v "E." Po mojem mnenju je dolžnost uradnika ali direktorja dati delničarjem celoletno poročilo o poslovanju korporacije in o vsem važnem, kar se je tiče. Tajnik je dal le finančno poročilo, potem se je hotelo preko. Vprašal sem, čemu se je selil brivec John Telišmen iz Doma. Enkrat so rekli, da bo pojasnjeno v "raznem", a predsednik je tajniku dejal, da lahko takoj poroča in tajnik je povedal po svoje. Besedo je dobil Telišman in tudi on je povedal svoje, potem til sem se dolžnega kot član društva in delničar, posebno pa Še ker je omenjeni (po narodnosti Hrvat) pridobil Hrvate, da zborujejo v S. D. D. Hotel sem, da dobi zadoščenje in ga je dobil, jaz pa — blamažo. Nekateri so rekli, kaj se bi potegoval za tega Hrvata in še komunista povrhu. Eden velik rojak, tudi komunist, mu je še rekel: "Ali se pustiš izrabljati Barbiču?" On ni imel poguma, da bi ga zagovarjal, dasi je jako "smart". Tudi njega da radi mene? ! V tem slučaju je dolžnost "E.", da storjeno krivico popravi, ker je omenjeni dopis škodljiv. Upam, da bo "E." to napako popravila. ' Ali se povsod zboruje mirno, kakor priporoča g. Kabay? V kongresu pride do viharnih debat, protivniki se v razburjenju pozivajo na fizične spopade, v parlamentih prihaja do pretepov in tudi umor se je že dogodil. Razburjenja se dogajajo v mestnih zbornicah, na sem že zairovarial ker 6ri ta-lsejah Unij itd' Clovek mora hk ™ ..u včasi pogledati drugam, ne sa- mo v kot za mizo. Razkrinkavanj ne potrebujemo. Pisalni stroj S. D. D. ni bil kupljen za pisanje "dokumentov". Saj se razumemo, ali ne? Frank Barbič. Sod m gom v Clevelandu. Saja kluba it. 27 JSZ. se vria vsak prvi petek ob 7 >30 «»»¿«r in vsak« trat jo nadaljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem domu. Sodra g t, prihajajta radno na saja in pridobivajta mu novih članov, da b* mogal napraviti čim »si na polj« socialistična rs g oje in v bor*>i >• naia prava. *- ——» NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaikam, Slovaškem, Čaikam, Poljsko», kakor tudi v Angleikem in Nomikom jesiku. Naia poeobnoet so tiskovino sa druitva in trgovce. kih rečeh ne gledam na politiko. In tako se mi vračuje. Hotelo se je iti tudi preko poročil direktorjev. Nominiran sem bil štirikrat, prišel pa sem pri zadnjih na vrsto. Pa nič zato. Čuditi se je le ljudstvu, da tako slabo razume zborovanja in zvrača krivdo le na par oseb. Drugi dan zborovanja, ob koncu seje, sem rekel predsedniku: "Ti si tega odpodil in jaz sem ga nazaj pridobil." Se-ve, da mu to ni bilo všeč in mi hitro odvrne: "'Ni res, nisem ga zapodil, ti lažeš, Barbič." Kaj sem hotel! Ali se po ame-rikansko "boksat", ali pa molčati. Poročevalec v "E." pa pravi, da mi je predsednik zalučil: "Barbič, ti lažeš! Pred vsemi te imenujem za lažnjivca." Tako me je hotel "razkrinkati", kakor pač on zna. Pripravljen sem iti s poročevalcem na ljudski oder, da se izkaže, kdo je bolj umazan in kdo rabi več mila (narodne žajfe), da se opere pred narodom. Se dva dopisa sta bila potem v "E." Urednik Vatro Grill je bil tisti čas v Chicagu. Ker je on zna kot trezno misleč človek, mislim, da bi ne bila priob-čena. V napadanju me skušajo prikazati za zelo slab zdraž-barski karakter, a narod me dobro pozna in ve, da nisem noben "parazit" pač pa delavec. V Dom zahajam, ne da bi imel zato kake koristi, ka- Zadružna banka LJubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) sprejema dan ar sa hranilno vlogo aH ma tak oči račun proti najboljšemu obrostovanju. 2.) p os rodu jo najconojio dostavo denarnih poiiljk is Amerika v domovino in obratno. 3.) posreduje v vsot gospodarskih sadovah hitro In po eon i. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Now York, 11-IS Union Square, Now York, N. Y., Istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik sa Ameriko Je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na 7^(ruino banko w Ljubljani. ______ Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo loto $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in sa tajnlitvo je: 2687 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. Seznam priredb čikaških društev in klubov. FEBRUAR. Pevski s bor "Sava". — Domača zabava v soboto večer 22. feb. v spodnji dvorani Lawndale Masonic Temple. Klub it. 1 JSZ. — Predavanje v petek 28. februarja v dvorani SNPJ. Predaval bo Jo&ko Oven o Parizu. MAREC "Sosedje" it. 449 SNPJ. — Plesna zabava v soboto 1. marca v Ma-sarvkovi šoli v Ciceru. Žensko druit. "Bled". MaSkarada v soboto 1. marca v Flainerjevi dvorani, 1638 N. Halsted St. Zbor "Preieren". — Dramska predstava v nedeljo 2. marca, dvorana SNPJ. "Pioneer" it. 559 SNPJ. — V torek 4. marca pustna zabava v dvorani SNPJ. Klub it. 1 JSZ. — V nedeljo 30. marca dramska predstava v dvorani ČSPS. APRIL. Zbor "Sava". — V nedeljo 27. a-prila operetna predstava v dvorani CSPS. MAJ. Klub it. 1 JSZ. — V četrtek 1. maja prvomajska slavnost y dvorani SNPJ. Svetosar Banovec bo imel koncert v Orcheetra Hali v nedeljo 18. maja. JULIJ. SSPZ. — Izlet čikaškega članstva SSPZ. dne 4. julija v Cleveland. "Sosedje" it. 449 SNPJ. — Piknik v nedeljo, 13. julija pri Stežinarju. Pionoor It. 559 SNPJ. Piknik v nedeljo 20. julija na Bergmannovem vrt»u Ako priredba vaie organizacije ie drobnosti, da jo uvrstimo, ni v tem seznamu, nam sporočite po- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:80 —- 6:30 — 8:80 DaUy at Hlavaty's Drug Sto*e 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. . ♦ ♦♦♦♦•»»♦»M»»»»»»» M» M»» Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA vwvwv^wwwvwv 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedilo. Cene zmerne. Postrežba točna. Tbe Milwaukee Leader1 Največji ameriSki socialistični dnevnik.—Naročnina» $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Junaau Avo. MILWAUKEE, WIS. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Frank Mivšek Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. a************************} ...................... L Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoddan ob torkih, _četrtkih in sobotah. 5% Victor Navinshek 331 Greeve Street, CONEMAUGH, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske In amerižke. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatsluh plošč. Zmerne ceno in točna poetreiba. Pilite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam žirom Amerike. 9e priporočam. POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, Ul. noiilja denar v Jugoslavijo brsojavno bre« posebnih stnoikov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih Poslana vsota bo Izplačana na poštnem uradu v 8. do 5. dneh, In to bres odbitka. Mi smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta isredni način pošiljanja denarja popolnoma T rsio korist Poslužite se ga In nikoli več ne boste na drugI način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi k store koli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašaju sa naše posebne cene. URADNE UREi V pondeljek in četrtek od 0. sjutraj do •. svočor| w torek, sredo In potok od •. sjutraj do S. popoldne» v soboto od sjutraj do 3. popoldno. PROLETAREC Li»« u inter*»« delavskega ljudstva. Izhaja vsak četrtek. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, 111. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Z vose NAROČNINA sa Zedinjene driave In Kanado xa celo le to $3.00; ga pol leU $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj- , pozneje do pondeljka popoldne za priobčite v _v številki tekoče^a tedna._ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. _ Established 1906._ Editor ____________________________ Frank Zaits Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One _JYear $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chief o, 111. T.l*phon.: Rockw.ll 2864. Ženske In brezposelnost Vselej, kadar se pojavi brezposelnost v večji meri, nastane pritisk proti zaposljeva-nju omoženih žensk. V Čikaškem mestnem svetu je alderman John Toman celo predlagal, da se omožene ženske, ki delajo za mesto, odpusti, njihova mesta pa da oženjenim moškim in drugim, ki se morajo sami vzdrževati. Omožene ženske so naravno proti predlogu protestirale. Mnoge so potem dokazovale v dopisih v dnevnikih, da ne delajo v tovarni ali v uradu ker jih veseli, nego ker morajo. Ako mož nima kakega primemo plačanega poklica, sta prisiljena delati on in žena, in še težko izhajata. Celo ako so možje izučeni delavci, imajo mnogi tako nestalno službo, da morajo tudi njihove žene iti za zaslužkom. Stotisoče žensk, omoženih in samskih, je zaposljenih v industriji, uradih, restavracijah, hotelih, trgovinah itd. Med njimi je tisoče mater, ki imajo dovolj dela doma pri otrocih, toda mož ne zasluži dovolj za preživljanje družine, pa mora tudi ona postati mezdna delavka, izkoriščana pa je še bolj kakor moški, kajti profit ne pozna kavalir-stva. Alderman Toman ima priliko, da se bori proti izkoriščanju žensk, kar bo veliko bolj pametno, kakor pa njegov predlog za odslo-vitev omoženih žensk iz službe. Narodnjaško katoličanstvo Tudi slovensko katoličanstvo v Ameriki je postalo "narodno". Naša mila beseda se čuje tudi "na radio". Slovenska mladina se čudi in navdušujjgdlJKako krasno! Gre za obstanek slovenskih župnij. Če ne bo Slovencev — pobožnih Slovencev — bodo nastali za slovenske gospode, katerih je nad sto, težki časi. Eni že imajo službe med dru-gorodci, a večinoma so odvisni od svojih rojakov. Katoliško naradnjaštvo, ki se sedaj topi navdušenja za slovenstvo, je v resnici le boj za eksistenco slovenskih župnij. Komunisti za brezposelne Komunisti se mnogo pečajo s strategijo in manevriranjem. Ako smatrajo, da jim bo kako poteza pomagala v liste, pa jo store, četudi spravijo pri tem nekaj naivnih delavcev v zapor. Iz enakih razlogov kapitalizirajo sedaj brezposelne. Ako bi jim bilo res za pomoč tem revežem, bi jim človek početje odobraval. Toda oni so poslali svoje plačane kolektorje in druge agente med brezposelne z namenom, da kujejo reklamo zase in pokažejo Moskvi: Glejte, čeprav nas je malo, pa piše o nas vse časopisje!« Brezposelne navdušijo za pohod do mestne hiše, tu pa se običajno začne komedija. Komunistični govorniki kriče', policija se ume-lava, brezposelne prime srd, in začne se pretep, v katerem zmaga seveda policija, kakor je običaj. Reporterji fotografirajo in opisujejo. S tem je namen organizatorjev parade brezposelnih dosežen, če bi bil pohod brez histeričnih dejanj, ne bi bil "zanimiv". Treba je torej, da se jih nekaj aretira, nekaj pretepe, da pride v liste par slik in pa pojasnilo, da vse to vodijo komunisti, pa je "manever" uspešen, dasi brezposelnim v ničemur ne koristi. DELO IN BESEDE Če bi le oglašali, kaj bomo naredili, bi bilo to samo besedičenje brez rezultata. Naloga vsakega je, da živi v kak pošten namen, če se sploh katerega zaveda. Naloga socialističnih organizacij je, da ljudstvu tolmačijo smisel življenja, in ga usposobljajo za razvoj, kateri ga dovede v človeško uredbo, kakršna bo vredna človeških ljudi. CERKVENI KROGI NA SLOVENSKEM ZAHTEVAJO VEČ OTROK OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA Ker jo "politiziranje" v Jugoslaviji po starih metodah sabra njeno, se listi pečajo več s drugimi vašnimi in manj vašnimi problemi. Klerikalci na Slovenskem so se na primer spustili v boj proti naraščajoči kontroli porodov. Kot njihovi duhovni bratje v Lemontu in pri sv. Štefanu v Chicagu, tudi v Ljubljani groso s smrtnim gre» bom. Na enega takih člankov v klerikalnem "Slovencu" odgovarja "Delavska Politika" s dne 22. januarja 1930 sledečei Nedeljski "Slovenec" prina-j vsej zemlji več nobenega kra-¿a članek, naperjen proti regu- ja neobljudenega. A že danes ladji človeškega razumevanja (kontrola porodov). Med drugim pravi: "Zloraba zakona (zadoščenje spolnemu nagonu, spolna združitev brez naravnih p sledic) je v vsakih okolšči-liah smrten greh . . . Vprašanje ni zgolj medicinsko ali narodnogospodarsko, marveč je eminentno etično vprašanje. Zato je naravno, da je Cerkev omenjenemu zločinu nasproti zavzela svoje stališče, ga je morala zavzeti in je postavila kazen izobčenja na vse, ki izvršijo ta zločin ali tudi pri njem samo sodelujejo. 2e namen, vsak poskus, vsaka pomoč, je smrten greh, tudi če se namen ne doseže . . /* Pri tem se opira na izjave raznih katoliških teoretikov. Če bi bila cerkev pri teh izjavah dosledna, potem kar mirne dušo lahko izobči vse svojo vernike in nazadnje še Mino sobo. Kje pa najdete moža in ženo» ki sta v svojem zakonu občevala samo tolikokrat, kolikor imata otrok ? Kaj pa naj rečemo potem k takemu zakonu, v katerem je eden ali drugi od zakoncev iz kateregakoli vzroka nesposoben za spoče- ljudje v veliko krajih gladu u-mirajo in dve tretjini vsega človeštva trpi pomanjkanje. Ljudje hodijo svoja pota, dogmatiki v črnih suknjah, ki priporočajo nekaj, česar se sami previdno izogibajo, pa svoje. Seveda, čim več kur, tem več kurjih "britofov". Zdrav razum ljudstva bo tudi v bodoče najboljši razmnoževalni regulativ. Mogoče bi kdo izmed gospodov odvrnil: za regulacijo bodo že vojne poskrbele. Aha, tu tiči zajec. Za vojne je pa seveda potreba dosti človeškega materijala, sicer se orožna in plinska industrija ne izplačata. Spominjamo se še prav dobro, kako je bilo v vojni z blagoslavljanjem, kako se je navduševalo slovenske fante, da bi umrli za cesarja, ker bodo šli topli v nebesa. Ne moremo pa razumeti, .da je vojna Bogu dopadljivo delo, medtem ko je ljubezenska združitev brez posledic smrten greh. Cerkvena gosposka naj si nikar ne domišljuje, da bi brez njenega sodelovanja svet izumrl. Človeštvo se bo vedno razmnoževalo v kolikor mu bodo dani eksistenčni pogoji. V Sedomintridesetletni France« Larkin v Chicagu so se nedavno rodili trojčki, ki jih vidite «u na sliki. Pred tem porodom je imela šest otrok, s trojčki jih ima devoft. Najstarejši otrok v drušini ima deset let. Očofta m mater zelo skrbi, kako bosta izhajala. Ljubljanskemu '^Slovencu" in našim frančiškanom obilica božjega blagoslova salo ugaja, koft vidite v članku v prejšnjih dveh kolonah. tje? Logično bi morala potem IndUi in Kini nima katoliška cerkev tak zakon ločiti ali pa 'cerkev nobenega vpliva, in oba zakonca iz cerkve izključi- vendar je tam ljudi več kot doti, ker njune dosmrtne spolne volj, kljub temu, da tam še no-abstinence kljub najtesnejše- vorojence izpostavljajo svoji u-mu sožitju, vendar ne more za- »odi. V Rusiji pri tem vpra-htevati, ne pričakovati in ne šanju ne poznajo več naše oz-kontrolirati. Potemtakem bi koarčnosti in veadar tudi tam morali ljudi najpozneje s 16. prebivalstvo z vsakim letom naleti vpregati v zakonski jarem, rašča. In stavimo, da si bodo da bi do svojega 40. leta spra- ¿ez «to let vse vlade belile gla-vili vsaj vsak po 24 otrok na ve, kako razmnoževanje ome-svet. Kajpada bi bilo to zelo J*ti. Če pa že hočejo naši cer-po volji cerkvi in — kapitaliz- kveni krogi, da se naš narod mu. čim prej podvoji, potem jim Ampak s tem bi stvar še ne Predlagamo da začnejo z dobila končana: pri ženski prene- brim vzgledom najprej pri se-ha rodilna doba med 40. in 50.1 b/- Več bomo verjeli družin- letom, pri moškem pa šele med ?k®mu očftu' kl bo «am sku1si1' 60. in 70. letom, nekateri dobe kako se družlna vzdržuje, ka-otroke še z 80. leti. Kaj pa v takih slučajih? Vsaka spolna Papeževa "enotna fronta". Sveti oče so pozvali ves krščanski svet—vse vere—da se strnejo v skupno fronto za o-brambo "krščanstva" v sovjetski Rusiji. Žal, da tisto, kar brani papeževa fronta, ni krščanstvo. "Mir in sloga" v Collinwoodu. V Collinwoodu ustanavljajo klub "Mir in Sloga", ki obeta nih, vi pa bi morali pokazati kaj SVOJEGA? Pa je vam le za rtklamo. Pod firmo radio-koncertov ste se namenili napraviti nekaj dolarjev zase, ljudje pa so dobri in so dali.— Tudi eden, ki je "jokal". Sezonsko vprašanje. Vsako pomlad prinesejo na površje JRZ.. Milijon je bajna beseda, in na pomlad prime "malkontentom" neizprosen mno*e veselje, da bi "delili' boj na življenje in smrt. "Mir Tudl radodarni so. — Bat iz in sloga" za boj in prepir! Čudno! Sicer pa se v Collinvvoodu že dolgo gode čudne stvari. A. M. nu. In marsikak tak-le gospod bi lažje vzdrževal dvanajst o-trok, kakor pa en delavec dva. KONTROLA PORODOV NA HRVATSKEM kor pa zakrknjenemu samcu, ki nima o tem pojma. Radi te- združitev v tej starosti bi po|*a bi Prav nič ne na mnenju cerkve predstavljala 8Voji svetosti, saj so bili tudi za ženo novo zlorabo zakona, apostoli večinoma oženjem Pr- za zadostitev nizkotni sili, pri vm štlrl cerke\ sPloh J11 moškem pa nov zločin umora Podala celibata in cela množi-življenske klice. P0 cerkveni ca raznih svetnikov in tudi pa-logiki je dolžnost vsakega Pežev Je bilo zakonskega sta-zdravega odraslega človeka, da skrbi za naraščaj. Kdor se temu odteguje, ali kdor svojega bližnjega v tem omejuje, stori smrten greh in se mora izobčiti. Eto! Tu cerkvena gosposka samo sebe tolče po zobeh. Kaj pa je potem z in-terniranci v raznih zavodih, kasarnah in kaznilnicah, kjer je samooskrunstvo, kot dokazano» nekaj običajnega? In končno, kaj pa sveta zaobljuba celibata? Ali niso potem faktorji, ki take ljudi silijo v položaj, ki jim omejuje in onemogočuje to najvažnejšo življensko funkcijo, ravno taki zločinci nad porajajočim se življenjem kakor razni mazači, ki odpravljajo plod? » J Pa recimo, da bi vzelo naše ljudstvo opomine cerkve tako k srcu, da bi vsaka za to sposobna Slovenka rodila vsako le- P. F. Na postelji ga je preložil. Andrej se po farizejsko u-darja po prsih in pravi: V bolezni sem ga na postelji preložil. — Dober je bil, kajne! Ali &ača v rovih, ne odborov, ki ko se je Andrej preobjedel, je vas bi reprezentirali . . ." Šele sedaj ? Robert Matušek, Frank Se-pič in Andy Plechaty so izdali letak, v katerem pravijo: "Danes vidimo, da postajajo razmere med premogarji vsak dan slabše . . . Nič več nimate va- dobil ambicijo, da bi Zavertni-ka tudi iz urada "preložil". R. K. Torej smo enkrat že imeli unijo? Letak zaključujejo z apelom na rudarje, da se pridružijo N. M. U. Razmere res Velikodušnost povrnjena. postajajo vsak dan slabše, pre-Društvo št. 131 je dalo v po- cej tudi po krivdi taktike, ka- To kor jo zastopajo omenjeni. moč "Pionirju" desetak. dobroto je druš. št. 131 nedavno javno razglasilo, pozabljivo društvo "Pionir" pa se je spomnilo, da je čas desetak vrniti. Vrnilo ga je z obrestmi vred. TNT. Na Hrvaškem se pojavlja, kakor posnemamo po časopisju, tendenca po omejevanju porodov. Maltuzianizem je viden zlasti v onih krajih, ki so bili nekdaj pod madžarskim vplivom. To je zlasti v slavonskih veleposestnih ozeiVi-ljih, torej očividno v zvezi tudi s socialnimi razmerami. Ljubljanski "Slovenec" je pričel zaradi tega nasprotno propagando. Dne 19. jan. je pohvalil najbolj napredno župnijo Trebelho, ki leži med Novim mestom in Mokronogom to do eno dete V Detih ali ie-,ter šteje samo 2500 duS* ♦ u ? rt u . PV * trok se je rodilo leta 1929 ce-stih letih bi se potemtakem po-1 J - - — množil naš narod za 100 od- stotkov. Sprva bi bili naši cerkveni in gospodarski krogi, nad takim pojavom gotovo vzhičeni, pozneje bi se začeli čuditi, a nazadnje bi se gotovo začeli praskati za ušesi in premišljevati, kam s tolikšnim ma-terijalom. Pa recimo, da bi bili v Nemčiji, Franciji, Ameriki in drugod ravnotako pridni, da bi tudi tam začele meje pokati; kaj pa potem? — O, to so komplicirane reči! Pred kratkim je nek učeni nemški profesor objavil v listih zanimivo študijo, v kateri pravi» da, če se bo človeštvo v tej meri razmnoževalo kot doslej, se bo prebivalstvo zemlje v osemdesetih letih potrojilo in Čez stopetdeset let ne bo na lih 723, umrlo pa je le 343 oseb. Župnija je sicer siromašna, pridobila pa je 380 novih župljanov.—"D. P." Naša agitacija v letu 1930 fc letom 1930 je stopil "Pro-letarec" v 25. leto svojega obstanka. To je njegovo jubilejno leto. V teku je kampanja za tri tisoč celoletnih naročnin, ki jih imajo dobiti agitatorji lista do konca leta. Sodelujte, da cilj čimprej dosežemo. Ako iolite prevsotl zastopništvo "Proleftarca", prodajati sanj knjigo in mu nabirati oglase, pišite uprav-niitvu aa pojasnila. Okrutni milwauiki župan. Milwauški župan pretepa brezposelne, ne da jim dela ne jela — in še Andrej se je zjokal nad takim socialistom. Če bi bil pošten časnikar, ljubitelj resnice, ne bi barval in potvar-jal. Ampak on ne zna bolje, in če bi znal, ne bi hotel. Ivo Pinevič. "Solze so nam kapale . . ." "Am. Slovenec" z dne 4. feb. piše o svojem "radio-progra-mu": "Med programom je neprestano pel telefonski zvonec na postaji. Stranke so klicale iz Indiane, bližnjih naselbin Chi-cage in izražale čestitke in na-udušenje. Neka vrlozavedna slovenska mati je iz Berwyna je izjavila na telefon: "Pri nas vsi jokamo od naudušenja in veselja . . Znaki tuberkuloze. Lista nove inkorporacije se prijemlje sumljiv kašelj. Treba bo denarja za zdravila. Direktorji so v skrbeh. Ugibali so, če ne bi bilo umestno spremeniti listu klimo, pa so vprašali za cene na S. Kedzie. Njihov intelektualni vodja je prišel na idejo, katero je Zvonko Novak že upotrebil v Pueblu. Propagira ustanovitev društva "Pomoč", ki pa se bo v prosvetni zadrugi drugače imenovalo. Podpor ne bo dajala, le jemala. Samo da izgine kašelj. Tone Pc. Nesrečna filozofija. Veliko ljudi je poklicanih, a zelo malo izvoljenih. Mnogo jih lahko študira filozofijo, a le malokateri postane filozof. Janez Spoznavalec. če bomo psunetni. Če bomo v Clevelandu in Collinwoodu pametni, ako bo-Drugi dan so pri-'- mo enotni in se zedinili za pro- povedovali mnogi: "Solze so nam kapale, ko smo čuli slovenske pesmi na Radio . . ." Dne 14. feb. sem se tudi jaz zjokal, pa od žalosti, da si upajo s tako brozgo "na radio". Anton Kmetec. Gospodom se vse odpusti. V petek 14. feb. so se Slovenci na zapadni strani Chica-ga lahko zopet "jokali'\ S cheap reklamo je bil oznanjen program rad;o koncerta, ki ga prireja frančiškanski dnevnik. Dobro je, da so na mali postaji, in pa da Amerikanci ne poslušajo "slovenske ure". Fara sv. Štefana in Lemont nimata moči iti "na radio" brez gramofonskih plošč! Saj te imamo vendar doma, kar je kaj vred-| gram, ki mora odgovarjati razmeram naše naselbine, pa bomo rasli. Nič več se nam ne bolo rogali.—Jerry Pengov. Dobra S. N. P. J. SNPJ. je ne samo demokratična, nego tudi zelo dobra. Zvonko Novak jo nima rad. Ustanovil je društvo, ki ga hvali, a centralizirane podporne organizacije tadla. Zelo sem se čudil, ko sem bral zadnjič v "Prosveti" dopis, v katerem Zvonko hvali novo društvo in zasenčuje "Orla". Podpisan ni Zvonko, ampak on je dopis napisal, Alfonz mu je le posodil ime. Smo demokratični in dopuščamo, da nečlani agitirajo v jednotinem glasilu proti interesom jed note. Pueblčan. Ernst Toller t AMERIŠKA KAZNILNICA V ST. QUENTINU (Konec.) McNamarra mi pripoveduje, da je zaposlen s tem, da nosi na smrt obsojenim jedila. "Koliko na smrt obsojenih je v jetnišnici?" "Šestnajst! Devetega decembra jih bodo spet nekaj obesili." V New Yorku kuhajo ljudi na električnem stolu, v Kaliforniji jih obešajo. Kesneje sem si ogledal kaznilnico. Določena je za 2400 jetnikov, a je tača» nagnetenih v njej 4300 kaznencev. Ameriška javnost nič ne vprašuje po vzroku povišane kriminalitete. Ona misli, le ljudje iz "bad peopla" postanejo zločinci — in so s tem pomirjeni. Da nosi velik del krivde vedno rastoča brezposelnost, ekonomske razmere, tega ne uvidi. Vsi jetniki nosijo enotno modro-sivo obleko. Delajo v različnih delavnicah. Vsak jetnik mora vsak dan izvršiti odmerjeno delo, prej ne sme zapustiti delavnice. Delajo le za državo, ne za privatno industrijo. Vsi jetniki morajo delati najprej v umazanih, topotajočih tkalnicah. "Tu naj se na mehko skuhajo," pravijo jetniki. V prostih urah smejo kaditi, igrati žogobrc in baseball. A le nekateri uživajo prednosti, za druge ni mesta v prenapolnjeni kaznilnici. Ti čepijo na dvoriščih, kjer ni videti niti šopa zelene trave. Jetniki jedo skupno. Obiskal sem dvorano, kjer obeduje lahko 2000 jetnikov. Vidiš lahko ljudi vseh plemen: bele, črnce, Meksikance, Kitajce, Japance, Indijce, Grke, Italijane, Francoze, Nemce. Po dva in dva hite v ozkih vzidanih šahtih, ki so ločeni od hodnika z železno ograjo in so ves dan in vso noč razsvetljeni. Najstrašnejša disciplinska kazen je temnica. Te celice leže pod zemljo. Svež zrak vsesavajo v celice skozi ventilator. Preden zapugtimo kaznilnico, nas pelje paznik k celicam za na smrt obsojene in k vislicam. Dan poprej, preden obsojence obesijo, jih prepeljejo v te celice, lesene kletke v neki sobi, ki jih je mogoče z vseh strani kontrolirati. V sobi sedijo dan in noč pazniki, ki morajo stražiti, da si jetnik ne prizadene kaj žalega in tako "ukrade zakonu pravico". Lani je poizkušal neki obsojenec dva dni pred smrtjo samomor. Prepeljali so ga v bolnico in ga skrbno zdravili. Sele potem so ga obesili. V isti sobi se nahaja shramba, kjer vise vrvi. Naštel sem do 20 vrvi. Na vsaki visi uteg, da tako prepreči nategnjene vrvi pri obešanju. Utegi so različne teže, odgovarjajo različnim težam teles. Vsak obešenec dobi svojo vrv, ki jo potem sežgejo. Zanka je s sedmimi obroči zavozljana. Imenujejo jo "hangmans knot". V drugem kotu sobe stoji harmonij. Na moje vprašanje mi odgovori paznik: "So jetniki, ki želijo biti obešeni ob godbi. O — dobro jim je," nadaljuje paznik, "kar hočejo, vse dobijo. Nekdo si je zaželel jazz-mu-zike, pa mu je igrala jetniška kapela same jazz-plese. Jedi dobijo boljše kakor mi, pazniki. Celo pečene piške." Stopim v kletke. V miznem predalu sta vpisana dva imena — Johny Malone, Frenchy Lapiere. Oba so pred nekaj meseci obesili. Prvega, ker je svojo ženo ubil, drugega, ker je ubil nekega policista. Vrata ločijo to sobo od eksekucijskega prostora, kjer stoje vislice. Trinajst stopnic vodi do njih. Preden gre obsojenec k vislicam, mu z jermeni privežejo roke k trupu, in ko stoji pod vislicami, mu z drugim jermenom z vežejo r.o^e. To zategadelj, da se telo pri obešanju ne bi skrčilo. Če se jetnik pred eksekučijo onesvesti, imajo tudi za to pripomočke. Črna, kakih 16 cm široka deska, na kateri so jermeni. To pritrdijo na obsojenčev hrbet, da ostane telo vzravnano. Levo in desno vislic stoji po troje gugalnih stolov za odlične uradnike. Dvoje ljudi obesijo lahko hkrati. Čim stoji obsojenec pod vislicami, mu vržejo preko glave črno čepico. Krvnik jim položi zanko krog vratu in jo — blizu ušes —- tesno zadrgne. Na vznožju vislic je videti na neki mizi pritrjenih troje niti. Ena izmed njih drži s težkim utegom obteženo vrv, ki spodnese tla, na katerih stoji obsojenec, ki tako obvisi v zraku. Pred tremi nitmi stoji troje paznikov, ki na povelje hkrati presečejo niti, vsak svojo. Nihče izmed paznikov naj ne ve, kdo je spodnesel obsojencu tla. Na mizi je videti mnogo zarez mnogih eksekucij. Paznik, ki me vodi, mi pripoveduje, da je videl že mnogo usmrtitev. "Kako se obnašajo ljudje, ko stopajo pod vislice?" "Dobro. Le nekaj sem jih videl onesvešče-nih. Po veČini pa gredo popolnoma topo pre-ko^teh trinajst stopnic." —So takoj mrtvi?" "Obešanje je izborna metoda, mnogo bolj človeška od električnega stola. Z enim sunkom jim zlomijo zatilnik. Njihovi udi drhtijo še, to traja kakih 14 do 16 minut, a mi jim zvežemo z jermeni roke in noge, da ne morejo tolči okrog sebe, a tega ne čutijo več." Sla sva mimo celic za smrtne kandidate. Pred vsako celičo je visel cvetlični lonec. Eden na smrt obsojenih jetnikov nama po-miga ,drugi se zakrohoče, ko obstanem. Svetlični lonec, pečene piške in vislice z godbo. Pred kaznilnico žari v neskončni sinjini Golden Gate. — M. L., Ljubljana. ---- T Joško Oven: ZA SOLNCEM i ....... , (Konec.) V proletarski del. Na place de la Republique zavijemo v rue Foubourg du Temple, in nato gremo v kraje kamor turisti po navadi ne hodijo. To je dvajseti okraj, kjer žive delavci. Malo viôje, kjer se rue du Temple spremeni v rue de Belleville, sem stanoval leta nazaj skoro dve leti. Hodil sem sedaj po tistih ka-menitih ulicah, ki se tudi za las gundca in poslušali pesmi in deklamacije Montmartrskih poetov. I CHICAGO, ILL. Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah. ILLINOIS Št. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Bornik, 2758 S. Ridgeway Ave. Organizator Frank Zaitz. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. ŠT. 4, LA SALLE, ILL. r- Tajnik-blagajnik Pstor Banich R. 1. Organizator . Math. Vof rich. Zapisnikar Josoph Novak. ŠT. 20, CHICAGO.—Tajnik in organizator Sava Bojanovich, 2250 Clybourn Ave.; zapis. Geo. Maslach. Zboruje v svojih prostorih, 2250 Clyboum Ave. ST. 45, WAUKEGAN. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. Blagajnik John Gantar. Organizator Martin Judnich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ST. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Josoph Ovca, 1841 S. 15th St. Orga-niz. Anton Per; zapis. Fr. Čemažar. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu. ST. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank stempihar, R. F. D. 41, Box W. ST. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Vorhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111. INDIANA St. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Spondal 1133 Anderson St. Organizator Partol Oblak, zapisnikar John Škof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu. St. 238, UNIVERSAL. — Tajnik in organizator Frank Gorsho, Box 14. Zapisnikar Jos. Cigale. KANSAS ST. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Anton Sular, Box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill, Math Uelpič; Gross, John Kustelj; Cockerill, Joseph Pillieh. Redne seje se vrfe vsako drugo nedeljo ob 2. pop. y Moose Hall, Arma. MICHIGAN St. 114, DETROIT—Tajnik-bla-gajnik Petor Kisovoc, 8995 Sherwood Avo. Organizator John Vitez. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mile Rd. ST. 115, DETROIT—Tajnik-bla-gajnik Jos. Dsvyak, 7929 Witt St. Organizatorji Jos. Anžiček Ant. An-žiček in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Anton Ste-ffler. Zboruje vsako drugo nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. OHIO ST. 2, GLENCOE. — Tajnica Albi-na Kravsnja, Box 66. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici. ST. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Jos. Snoy, R. F. D. 2, Box 7. Zapisnikar Tony Kravanja. Organizatorja: Louis Gorenc in Frank Blatnik. Seje vsako 3. ned. v mes. v društveni dvorani. ST. 27 CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik Kari Trinajstič, 6409 St. Clair Ave. Organizator Louis Zorko. Zapisnikar Frank Jerina. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu. ST. 28, NEWBURGH. — Tajnik Frank Hribar, 10805 Avon Ave.; Joseph Lever, organizator. Zapisnikar Jos. Fabjančič. Seje prvo nedeljo v mes. v Slov. del. dvorani na Prince Ave., ob 1. pop. ST. 4», COLLINWOOD.—Tajnik-blagajnik Louis Zfonik, 723 E. 160th St. Organizator Frank Barb ich. Zapisnikar Charles Jenko. Seje vsako 1. ned. v mesecu v Slov. del. domu. ST. as, PINEY FORK. — Tajnik John Robas, Box 383. Organizator John Crnjavich, zapisnikar Victor Omeitz. ST. 189, BLAINE.—Tajnik Mik« Smordol, Box 92. Organizatorja A. M. Bradley in L. Androjna. Zapisnikar Nick Glagovšek. Seje vsako drugo nedeljo pop. pri s. Jos. Shumerju. ST. 222, GIRARD. — Tajnik Androw Krvina, 1006 State St Louis Blazich, blag.; organis. John Tancek, zapis. Anton Dobrovolec. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu. ST. 232, BARBERTON.—Tajnik-blagajnik Math Mochnik 141—15th St. - Organizator John Jankovich, sa Kenmqre Joa Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. y dvorani dr. PENNSYLVANIA ST., 5, FR AN KLIN-CON EM A UGH. Tajnik Adolph Krasna, Box 33, Park Hill. Zapisnikarnica Anna Kra-šna. Organizatorji: Andrew Vidrich, Frank Podboy in Anton Gabrenja. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. St. 1 q, forest city—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924. ST. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Ursits, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Anton Shaffer. Organizatorji: za Sygan John Kvartich, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. št. 6, SNPJ., ob 10. dop. ST. 17, GRAYS LANDINa—Tajnik Tony Zupančič, 861 Point Marion, Pa. ST. 19, BURGETTSTOWN—Tajnik Anton Joram, Box 12. ST. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. Jovan, R. F. D. 2, Box 108. ST. 69, HERMINIE.—Tajnik Anton Zornik, Box 202. ST. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Louis Bartol, Box 195, Strabane; organizatorji John Terčelj, J. Koklič in M. Tekavec. Seje vsako 4. nedeljo v mes. ob 10. pop. v dvorani druš. SNPJ. ST. 131, PITTSBURG.—Tajnik-, blagajnik Anton Chator, 5601 Duncan St Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 4. pop. v Slov. domu. ST. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomoc, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa. St. 178, latrobe. — Tajnica Mary Fradol, 1004 Alexandria St. ST. 184 LAWRENCE. — Tajnik Louis Brits, Box 34. St. 225, AVELLA.—Tajnik-blagajnik John Cotelj, Box 405. WISCONSIN ST. 37, MILWAUKEE. — Tajnik-blagajnik Frank Parko, 505 National Ave. Organizator Jacob Rožič. Zapisnikar Albert Hrast. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu. ŠT. 180 WEST ALUS.—Tajnik-blagajnik Anton Demshar, 822—85th Ave. Org. in zapis. Jos. Radelj, st Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Kraljevi dvorani. ŠT. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik-blagajnik Anton Debovc, 712 Georgia Ave. Zapisnikar Anton Simone. Organizator John Suppanchick. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 19. dop. v Fludernikovi dvorani. WYOMING ŠT. 15, SUBLET.—Tajnik in organizator John H. Krsisnik, Box 165; zapisnikar Fr. Krusich. ČLANI AT LARGE x. y. z. (2). J. in Anna Kraintz, Gillespie, 111. John Petrich, Youngstown, O. Frank Klun, Chilsholm, Minn. Frank Kovach, Nanticoke, Pa. N. Y. Fr. in Cecilija Lipar, Steward, N. Y. J. in Mary Matčič, Luzerne Pa. Andy Obed, Homer City, Pa. < Henrik Pečarič, Krayn, Pa. Anton Blasich, Fontana, Calif. K. in Mary Erznožnik, Red Lodge, Mont. Paul Chesni-k Toronto, 0. Marx Marts, Buhl Minn. "Domovina" na. 14. St KONFERENCE J. S. Z. ST. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Jacob Ambrosich, Box 286, Moon Run, Pa. Org. John Terčelj. Nadzorni odbor: Victor Vodi-šek in Louis Glažar. ST. 2, OHIO—Tajnik Louis Zorko 1236 E. 61st St, Cleveland, O. Organizatorji Karl Trinajstič, Jos. Lever in Anton Jankovich. ST. 3, KANSAS—Tajnik Anton Sular Box 27, Arma, Kans. ST. 4, sovomi ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Martin Judnich, 708 McAlister Ave., Waukegan, III. Organizator John Suppanchick, Sheboygan, Wis. ST. 5, vshodni OHIO in WEST VIRGINIA—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 2, Box 7, Bridgeport, O. Organizatorji Fr. Zavrinik, Piney Fork, Mary Pirc, Glencoe In Mike Smerdel, Blaine. Tajniko klubov tor Konferenc prosimo, da naj nan vso sp rs man bo v odborih in naslovih točno sporočo, da bo imonik vodno popoten. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO. 1171. rtt OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH Publ..h«d W..kly .1 363» W. 26th St. CHICAGO, ILL. FEBRUARY 20th, 1930 T.l.phon.1 Rockwall 2864. VOL XXV. THOUSANDS OF CITIES RUN BY SOCIALISTS Unlike the Conservatives and Liberal parties, the Labor and Socialist parties of the world are united in an international organization which meets every few years in an international congress. What is accomplished in one nation is of interest to the parties in all other countries. No complete statistics have been gathered of Labor and Socialist administrations in municipalities, but there are thousands of cities under such control. In Austria there are only five cities and they are under Socialist administration, including Vienna, with 2,000.000 population, which has realized the most amazing program of municipal housing of any city in the world. A few of the London borough councils are administered by the Labor party and they have also carried out a splendid housing program. Outside of London the Labor party has a majority in 420 cities besides 10,000 councillors. In Denmark 19 cities have Socialist administrations and in Finland 144 cities have come under Socialist control. Hundreds of German and Swedish cities have such administrations. Norway has 15 Socialist municipal administrations, and while no figures are available for France, a rough estimate will place a hundred cities under Socialist control. Canada has one such city and Porto Rico has 32. Such administrations are also numerous in Czecho-Slovakia, Belgium and Australia. Amsterdam, Holland, is run by Socialists. One striking phase of the triumph of municipal Socialism in other countries is that, with few exceptions, the cities have not been cursed with the chicane and graft which are typical of capitalist party rule in this country. One of the first big jobs of Socialist city administrations in this country is to clean up the dirty mess that old party rule leaves when the grafters are forced into oblivion. The New Leader. NATURAL RESULTS IN CHICAGO The citizens of Chicago have only thefn-selves to blame for the rotten condition which the city finds itself in, crime-ridden bankrupt, and taxed to death. And not merely those citizens who don't give a hang are to blame. The supposedly intelligent citizens—with a few exceptions consisting of those who have voted the Socialist ticket—are equally to blame. They have —by their foolish voting—allowed crime, graft and politics to be ¿hummy together. Some years ago there were three Socialist aldermen in Chicago. They were able men, they were or became experts in city government, and they made a splendid record. It was clearly up to the intelligent citizenry of the city to take the hint and steadily increase the number of Socialist aldermen. Instead of taking that plain hint, they rooted all three of the Socialist aldermen out of the city hall. For a number of years there have been no Socialist in the city council at all. The present condition is the natural result. Milwaukee Leader. THE SPANISH SOCIALISTS OPPOSE DICTATORSHIP V _______ Iri view of the recent political shift in Spain, it is interesting to note that Francisco Caballero, general secretary of the "Union General de Trabajadores", one of the Socialist member of the council of state, was the only member of the council to vote against all appropriation for the Moroccan war. He and most of his socialist comrades have served terms of imprisonment at different times for their uncompromising attitude against war. The Federation of Labour also opposed military service and the socialist members in the Cortes (the former Spanish Parliament) always voted against the standing army and its budged. The Federation of Labour with its 250,000 members forms a strong anti-militarist influence in a country which otherwise is hardly touched by pacifist movements. ■S AN ENIGMA Would anyone think of allowing a sixteen-year-old girl or boy to run a railroad locomotive? Then why are children allowed to run automobiles, which are more dangerous than locomotives because they have no tracks to run on? Socialist Activities in Los Angeles Educator who has just finished article advocating "freedom" for growing child, discovers his son has painted on the manusrr.-* with water colors. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich interest in the movement. Let us hope for more localities like Detroit • • • No more than one job is completed we are already upon the next. "The Machine" has hardly been laid aside and another play is already in the mill. March 30, 1930 is the date set for our next performance. • • • Churches are being turned into schools in Russia. The outside world looks in swe of these actions of the Soviets. Already a cry goes around the world to stop them, but it is doubtful if the outside powers can do it. The Russians need schooling more than they need religion and the government has set out to give it to them. You would think "The Field God" .expect to house and take care of the to be a horrible play if you followed convention delegates. They expect the advice of Chicago Tribunes' to increase the circulation of Proleta-Critic. But The Tribune has reason rec. And they most likely will. Their to say what it did. If the people did campaign is beginning to awaken patronize such plays as "The Field God" they would learn something, and that something would be other than the trash about which they give the most favorable criticism. In our opinion "The Field God" was splendid production. One that brought out the strong intelligent character of a thinking man. It also depicted the lives of the over zealous thought less religious fanatics. Few plays torture the main character as did this one. But the wiU power of tin* tortured creature is beyond and above all the difficulties and finally things turn out in his favor. "Ho juat couldn't see it that way. That's all there is to it." * • • • Sava is having a "Domača Zabava" this Saturday evening, February 22, in the lower hall of the Lawndale Masonic Temple. What a good time can be had there. We urge all of our friends to attend. Admission ticket are 3&c and can be secured from any of our members. • • • Communist agitators although damaging the Strike of the clothing workers somewhat could not muster enough force to upset the plans and prevent the ultimate winning of the strike. Twenty two thousand workers were out, but soon returned to work because of the effective plans. There has been other «strikes at other times but none so warmly greeted by the workers. Proper leadership with reasonable' demands (something you can get), will do much to put the unions back upon their feet. s s s Mexico has always been known as a country of revolutions and counter revolutions. It's been in th? people for centuries. It has been therefore an unusually hard job of the Mexican government to teach their people not to riot. The attempted assassination of the new president is nothing new, while distressing. Mexico has built more schools in the past few years than any other country in the world in comparison to size. But that natural instinct "to get" the one with whom your thoughts conflict will be in them for many years to come. We might add that the present rebels backed undoubtedly by capitalists, of Mexico and the U. S. might have had their hand In the meddle. It takes a mighty lot of courage and bravery to run for president in Mexico. Men Like Calles, Portes Gill, Obregon, and Rubio have made Mexico what it is todsy. The majority of the workers stand back of these men. s * * . Signs of Spring. Spring means activity. In Detroit they are preparing for a thorough work out this year. They begin by securing 88 new comrades in one lump. They Central Committee had gone on record against the steal, the comrades got busy, collected the fact*, and gave the publicity in the local papers. The city officials have been forced to take action to prevent the Southern California Edison {Company from grabbing public power needed for Los Angeles. The employees of the Light and Power Department pasted the Socialist leaflets and news up all over the shops. This move had made many friends for the Socialist Party. Such actions as this have let the people know that the Socialists are fighting the everyday battles of the people. The comrades have been successful in getting Socialist publicity into the daily press. "If we had had to pay the regular rates of advertising for the publicity we got into the press, it would cost over ten dollars a day, over seventy-five dollars a week or, well west. Busick was also editor of a over three thousand dollars for the monthly magazine, "The American ten months 1 have b^en here. • Atlas". He has had experience as a <.gome of ^ newg been business ^executive, having been headlined, and a 'ot of it crashed the front page," Busick said. The young people have swarmed into the Party. About half of the A year ago Los Angeles local had a little office in the rear of an old fashioned building. Once a week a meeting was held in the headquarters where a dozen old-timers could get together and tell what they had done twenty years ago. The office was locked all the time. No literature was being distributed, and the party had no young people. The Party was dying away, or rather, rusting away, from inactivity. A year ago an organization fund was raised to put a full-time organizer in the field and carry on propaganda work. It was decided that a young man should be engaged to get the youth interested in the Party work. William W. Busick a young man of 25, was put on the job. He received his education in Oberlin College, studied law in the prosecuting attorney's office, and had worked in factories in the east and middle- manager of the Fabric Belt Corpora-' tion for over a year. He has been active in the Socialist movement since the LaFollette campaign. - Busick rolled up his sleeves and went to work. The Los Angeles comrades gave him their wholehearted support, and today they have a movement of which they can justly be proud. They have an up-to-date business office and a hall that will seat 100. They now have thirteen branches. They have an active, growing Young Socialist League. Street meetings are being held with much interest and large, attendance. They have a library at the headquarters containing over 1000 volumes. Forums are being started in various part of the city. Friendly relations have been built lip with Organized Labor. For the first time the unions endorsed Socialist candidates in the last municipal election when the Socialists piled up 70,000 votes. The local union paper runs a column of Socialist news each week. Socialist speakers have been put before other groups. Literature is distributed at union meetings. All of the branches are growing in activity and membership. The local Socialists have been taking an active part in practical politics of the city, the most recent move being their protest against the allotment of Boulder Dam power to the Power Trust. After the City thirty- three delegates to the City Central Committee are under twenty-five. The youths have been elected to responsible positions in the party machinery; youth has been injected into the Party's veins, and gives it new enthusiasm. Many college professors of the five local colleges have taken an interest in the Party. There is a fine active branch in Occidental College, and has a committee of students in three of the others. In the last ten months over one hundred thousand leaflets have been distributed. About 70 per cent of this number were distributed by the Young Socialist's League. The Los Angeles Socialists will issue the first edition of their local paper this month in twelve thousand copies. Busick has been chosen as editor. In February, the Los Angeles comrades will give a banquet in honor of Upton Sinclair, whose new book will be off the press at that time. In March they will give a banquet to welcome tha National Executive Committee and end up with a big mass meeting in Trinity Auditorium on Sunday, March 30th. In the State campaign next fall the Socialists will have a full ticket for all offices; assembly, supervisor, senators, judges, congressmen, making a total of forty-four candidates. —Labor World. j_THE BOOK OF THE MONTH More English Articles on Page 7 SOCIALISM AND AMERICANISM Y. P. S. L. Editorial Service The most frequent charge made against Socialism_ usually by professional patriots—is that it is opposed to the principles of Americanism. Exactly the opposite, of course, is true. Socialism is in harmony, if not exactly the same as true Americanism, the Americanism of the Declaration of Independence and of the Constitution; not, however, with what goes under the name of ^Americanism" today but which is little more than plutocracy in democracy's clothing. Socialism has as its primary tenet the principle that whether a person is white or black, Jew or Gentile, man or woman the same red blood of humanity flows in his or her veins and thus all are entitled to the same rights and privileges. This cardinal principle of Socialism we find eloquently stated in no less an American document than the Declaration of Independence in these words, "We hold these truths to be self-evident that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain inalienable rights among which are life, liberty, and the pursuit of happines". This sentene is the real keynote of true Americanism and it is exactly what Socialists stand for, with the addition that to make life, liberty, and happiness a reality to the masses of the people in this modern age it is necessary that the means' of production and distribution should be owned by all the people and not by a few individuals responsible to nothing except their own conscience. Further the founders of this country intended it to be a democracy. The American Revolution was fought on the principle of "No Taxation without Representation". In other words, the American colonists insisted that in the important question of taxation they must be the final authority. Today, however, more important than taxation for the average citizen is the question of wages, of opportunities of employment, of hours and condititons of work, etc. All these vital questions are now decided arbitrarily and in so far as they are, the people as such do not rule, and democracy does not exist. Under the guise of "Americanism" a small percentage of the population—60% of this country's wealth is owned by about 2% of the population— who now own and control the mines mills, factories, forests, and railroads of this country, own and control in very large part the lives and happiness of the rest of the populance. Because of these conditions equality has in large part disappeared and plutocracy, the rule of a few rich men for their own benefit, has taken its place. (Compare the fate of man striking for better conditions who is hailed before a judge, with what happened to the perpetrators abor power 1« treated as merchandise entitled to no more consider %tion than raw materials. Political revolt must follow this economic degredation of the working masses. Socialist and labor representation in legislative bodies becomes more and more an urgent need.—The New Leader.