St. 292 MtiiM plifna t gitoiiol (tom ctimfi m li usta v soboto 6, decembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX It ha}«, f7vr*m?I pondeljek. vsak dan Aclškega It. 26. L nadstropje, pfcna se rte sprejemajo, vek *rof. F. Peric. — Ustnik zreSa za mesec L 7.—, 3 C« inozemstvo mesečno 5 Ur nosconl kot sen. dv. Komisar Julijske Krajine Ko so -se vršila prva pogajanja med predstavniki Haićanske in čehoslovaške države za vzpostavo čim tesnejših trgovskih stikov med obema državama, je tedanji generalni civilni komisar Mosconi priredil čajanko Čehom v čast. Med povabljenci je bil tudi pisec teh vrstic. Gostitelj je občeval s svojimi gosti z izbrano »ljubeznivostjo. Saj v oblikah občevanja je bil mož res moderen državen funkci-jonar in ljubezniv človek. Nagovoril je tucH mene. S smehljajem na listnicah je menil poredno: «Vi ste često zahajali v te prostore?!» Razumel sem namen tega vprašanja. Hotel mi je nekoliko podkaditi pod nos — slovensko avstrijakantstvo. Jaz pa sem mu vrnil z enakim drobižem: porednost za porednost. Odgovoril sem mu, istotako smehljaje se: t Da, ekscelenca! To pa zato, ker se mi je zdelo, da ne bi bilo taktno, če se ne bi odzval vabilu! Avstrijski namestniki so iz svojih razlogov vabili k sebi tudi ljudi, ki jih sicer nfso rmeii radl!» Gospod generalni civilni komisar je razumel puščico, se nasmehnil in mi stisnil roko z vso prijaznostjo. Oživljam spomin na ta dogodek, ki je sicer malo pomemben, ki pa vendar podaja značilno potezo avtorja knjige: & Prva leta italijanske vlade v Julijski Krajini*, iz katere smo včeraj priobčili nekoliko posnetkov. Kazal se je uglajenega in osebno ljubeznivega državnega predstavnika. Takega se kaže tudi v svoji knjigi. Nikogar noče zadeti s trdo besedo. Samo o bivših italijanskih strankah — meni pač nekdaj gospodovalno «liberalno* stranko — izreka ostro in zasluženo obsodbo. Ta stranka res ni mogla najti odmeva m idejnega soglasja v deželi in zato tudi ni imela vabiine sile. Pozicijo gospodovalne stranke je mogla skozi vrsto let držati le zato, ker je imela moč v svojih rokah. Razpolagala je svobodno in neomejeno z občinskim aparatom-. In to ne brez zasluge in volje prejšnje vladavine! Saj je bil takorekoč nje ustvaritelj — nekdanji cesarski namestnik Rina'kHni, sam Italijan do kosti in mozga. Pri tem je zasledoval svoij poseben in tehten namen. Ker je bil slučajno tudi predstavnik cesarskega Dunaja, je hotel z * liberalno* stranko ustvariti videz političnega protitežja. proti tistim, nam Slovanom sicer skrajno sovražnim, ali poštenim politikom in odkritim iredentistom, ki so se zbirali pod zastavo tedanjega lista c.Lndrpendente». S to t arktično potezo je kotel doseči dvojen cilj; pospeševati italijanski politični pokret __ saj so bili «Hberaici» tudi iredentisti, četudi ne odkriti — obenem pa kazati dunajskim mogotcem, kako da je on ugnal in odgnal italijanski iredentrzem! Saj je znana Rinaldinijeva krilatica, ki se je rabila, kadarkoli je prišlo do kakega ire-dentističnega pojava — n. pr. v italijanskem telovadnem društvu ali pa na javnih ulicah. Ob vsaki taki priliki je nemško ofrcijozrco glasilo zatrjevalo slepemu Dunaju: to je brez pomena — čLas sind nur Bubereien! In Dunaj je verjel, da so tržaški iredentisti sami otročaji, cio čim da so se vsi resra italijanski življi definitivno odrekli vsakega iredentističaega stremljenja. Tako se je vzdrževal v Trstu tisti «liberalni» režim, ki je dosegel, da je prošnja stotin slovenskih starišev, vložena menda leta 1832., ostala nerešena! Tudi to je prispevek k tisAir bajki, da je avstrijski režrm po slovenje v al Trst. Seveda tudi gospodovalna liberalna stranka nj mogla drugače, nego da se je ravnala po tistem znanem reku: roka roko umiva! Nje predstavniki v parlamentu na Dunaju so krivili hrbtišča pred avstrijskimi ekse*lencami, glasovati za vojne kredite -— tudi za vojno proti Italiji —, tako da je italijanska delegacija prišla na glas itajkroikejše skupine v avstrijskem parlament u. Povsem naravno pa je, da je stranka s t,arka minulostjo m takimi spomini odigrala Tvojo vlogo, kar povsem pravilno — četudi z drugačno razlago — ugotavlja tudi g. senator Mosconi v svoji knjigi. Pou zdravlja novo fašistovsko gibanje, ki je hotelo združiti vse čvrste, mlade energije. Vendar pa tudi to njegovo zadovoljstvo ni bilo popolno. Tudi fašistovsko gibanje mu je povzročalo skrbi in srčne boli, kakor izrecno naglasa. Seveda pripoveduje to v kar najjblažji obliki. V srcu svojem je soglašal z nameni fašizma in deda globoke poklone patrijotičnim namenom fašistovskega gibanja. Saj je blag tlo vek! Pred metodami, ki jih je porabljal fašizem, je pa svaril z «očetovsko besedo*, češ da kompromitira tisto dobro, ki fe je storil. Gospod Mosconi pripoveduje sicer «z zadoščenjem*, da so ga nekateri fasi-jrtovski glavarji « poslušali ». Poslušali so ga že, toda ravnali se niso po njegovih •očetovskih svarilih*. Izvajali so po 'vsej deželi tiste metode, o katerih pravi Mosconi, da tadanja tržaška vlada ni soglašala z njimi. Pa tudi organi, nad katerimi t imel g. Mosconi moč, so se ravnali po X kar je on — kakor odkrito priznava >— knel v srcu, ne pa po njegovih «očetovskih svftrHih». Priča so ravnokar prodane ruševine Narodnega doma. Ničesar r lso storili — čeprav bi bil« mogli — da hi bili preprečili take zločine. Tudi ni bil J n. pr. nobeden zažigalce»v naših naprav ■o: alka sv. Fr uredništvu. Ne*r . ne ^racajo. — Odgovorni . E4H*st. Tisk tiskarne Edinost Na- . jfr&O, pol leta L 33.— In celo leto L Ud.— t» dntttva in uprave it 11-57 /1 ftfe_____ DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo ¥ Hrokosti ene kolon« (72 mas.) — Oglasi trgovcev te obrtnikov mm po 40 oai osmrtnic«, zahvale, poslanic« te vabita po L 1,—, oglasi denarni* sovodot mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina te reklamacije se poiiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trate, ulica Frančiška Asiškega štev. 20. L nadsttopie. — Telefon uredništva te uprav« 1I4L pozvan na odgovor. Pa tudi če je bil kak storilec kakega zločina pozvan na odgovor, se mn ni nič zgodilo, ker so vse pokrili «fini nazionali». V imenu «domovine* se je odpuščalo — vse! G. Mosconi naj nam ne zameri našo odkritosrčnost: spričo ugotovitve teh zgodovinskih in tudi sedanjih resnic izgubljajo njegova »očetovska svarila» vso s/vojo veljavo. Priznavamo mu pa, da je v svojem poglavju o tem, «kar se ni storilo« v pro-speh Trsta, s hvalevredno odkritostjo napisal marsikatero grenko resnico. Resnica je, da na merodajnih mestih ni bilo doslej pravega razumevanja za potrebe Trsta; da ima vsa politika osrednje vlade napram Trstu obiležje neodločnosti in zavlačevanja tudi glede najbolj upravičenih in najnujnejših zahtev; da postopanje odločilnih činiteljev z ozirom na potrebe Trsta naravnost onemogoča povzdigo in procvit našega važnega trgovskega empo-rija. Hvaležni smo senatorju Mosconi ju za te odkrite ugotovitve in želimo le, da bi njegova nadaljnja posredovanja Trstu v prilog — kakor jih izrecno obljublja —-imela več uspeha, nego so ga imela doslej. Sela senata Nadaljevanje razprave o proračunu notranjega ministrstva RIM, 5. Seja se je pričela ob 15. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se nadaljuje razprava o proračunu notranjega ministrstva za poslovno dobo 1924-1925. Predsednik pripominja, da se nadaljuje generalna razprava. Sen. Spirito izjavlja, da se je v dvorani v Milanu, kjer je zborovala opozicija, namesto kraljeve sKke obesila slika pokojnega poslanca Matteot-tija, ter zatrjuje, da takozvana svobodna Italija ima popolnoma republikanski značaj. Na zadnjem zborovanju opozicije v Milanu se je vnovič uveljavljalo geslo «Italija brez kralja«; čeravno so prisostvovali zborovanju generaK, visoki uradniki in bivši ministri, ni nihče izmed teh zinil niti besedice proti takemu postopanju. On. Turati piše, da bo vlada, ki bo sledila sedanji, morala biti vlada sodelovanja. Nalikovala bi torej vladi iz leta 1919 in 1920, ki se je pokazala dovolj šibko spričo tedanjih dogodkov. Govornik sen. Spirito izraža upanje, da bo senat glasoval za proračun notranjega ministrstva in ne bo dopustil, da bi se nekateri igrali z usodo naročja. Vojni minister Di Giorgio predloži zakonske načrte a organizaciji naroda v vojni, o uredbi vojske in vojaških naborov. Po nadaljevanju proračunske debate izvaja ministrski predsednik Mussolini sledeče: Dosedaj se je razpravljalo o splošni politiki vlade, a nikakor o notranji politiki v pravem pomenu besede. V svr-ho minevanja položaja je potrebno, da si ogledamo dogodke iz 1. 1922. Je li to bila revolucija? O tem vprašanju sem mnogo razmišljevafl; tudi čitat sem vse ono, kar so objavili listi m razne revije o dogodkih iz leta 1922. Ako smo morali nasilno zasesti javna poslopja, vkorakati v glavno mesto in nadomestiti vlado, ne morem drugače, kakor da smatram te dogodke za upravičeno revolucijo. Stal sem pred vprašanjem: Ali naj vladam v okvirju ustave ali izven nje. In odločil sem se za prvo. Delo, ki smo ga izvršili, ni bilo lahko. Fašiste, ki so motili in ki bi utegnili na svojo pest tudi sedaj motiti javni red, zadene stroga kazen. Očita se mi, da je sedanja vlada vzor nasilne vlade, ki noče priznavati ozir. trpeti nasprotnikov in ki duši svobodo. To ne odgovarja resnici. V Italiji vlada svoboda. V dokaz naj služi sledeče: Preteklo nedeljo je zborovala v Milanu opozicija. Na zborovanju so govorili vsi govorniki proti vladi m italijanski listi so objavili ter širili njihove govore. In ako ni to svoboda, bo potrebno, da se popolnoma izpremeni politični besednjak. Kaj naj pomeni to, kar pravi Turati: Sedanji vladi naj sledi vlada sodelovanja. Pojasniti hočem takoj. Liberalci, socijalisti in ljudovci, ki stremijo za tem, da prevzamejo vlado v roke, ne bi ostali dolgo gospodarji položaja, temveč bi pripravljali tla komunističnim prevratom v Italiji, ki bi uničili pridobitve Italije zadnjih deset let. Toda verujte, da dobri Italijani, idealna mladina Italije, ne bodo nikdar dopustili takega početja. Senat odobril notranjo politiko vlade Na predlog sen. Mazziottija je senat odobril notranjo politiko vlade. Za Maz-ziotti-jev predlog je glasovalo 206 senatorjev, 54 pa proti. 35 senatorjev se je vzdržalo glasovanja. Seja se zaključi ob 20. Seja poslanske zbornice Razprava o proračunu ministrstva za javna dela RIM, 5. Predsednik je otvoril sejo ob 15. uri. Javil je, da je prosilo 13 poslancev za dopust. Zbornica je nato nadaljevala z razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Predvsem sta govorila on. Raschi in Renda. Za pospeševanje poljedelskega zadružništva RIM, 5. Včeraj so se sestali v Rimu zastopniki največjih italijanskih poljedelskih zadrug, da razpravljajo o najnujnejših zadevah poljedelskega zadružništva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Del bo. Dnevni red je naslednji: 1) Organizacija, ureditev ter tehnična in upravna sistemizacija, poroča Vittor angeli; 2) Kredit, poroča Guicciardmi; 3) Tehnična in zakonodajna vprašanja, ki se tičejo poljedelskega zadružništva, poroča Guaccrardini; 4) Od-nošaji med poljedelskimi in konsumnimi zadrugami, poroča Delba; 5) Odnošaji med poljedelskimi zadrugami in poljedelskimi konsorciji. Odgovorni ortlnik „Voce RepuMUicana" oprotfen Gen. Balbo obsojen na poravnavo stroškov RIM, 5. Sinoči je bil zaključen proces «Voce RepubbKcana» - Balbo. Za izid procesa, ki je stal generala Balbo visoko čast generalnega poveljnika milice, je vladalo izredno zanimanje. Predpoldne je govoril avv. Rutsso, zagovornik generala Balbo. Državni pravdnik je zahteval, naj se odgovorni urednik lista «Voce Repubbli-cana», Renato Padovani obsodi na eno leto zapora in na globo 1000 lir. Popoldne sita govorila zagovornika lista «Voce Repubblicana» aw. Pacctardi in on. Conti. Dokazala sta, da je vse resnično, kar je list pisal o moralni odgovornosti generala Balbo za umor duhovnika M in zoni ja. To dovolj jasno pričajo pisma generala Balbo, ki jih je odkril zagovornik on. Conti. Proti večeru je sodišče izreklo razsodbo, na podlagi katere se g. Renato Padovani, odgovorni urednik «Voce Repubblicana^ oprosti in gen. Balbo, ki je vložil tožbo, obsodi na porarvnavo stroškov. Priprave za sistanek Hussolinl-Ninčlč Sestanek v prihodnjem tednu BEOGRAD, 5. Danes popoldne je nadaljeval italijanski poslanik Bodrero svoje posvetovanje z zunanjim ministrom dr. Ninčićem, ki je imel malo pfejj konferenco z m trn stroui Pribičevićem. Posvetovanja so se tikala v prvi vrsti sestanka med dr. Ninčićem in italijanskim ministrskim predsednikom Mussdlinrjem. Kakor se zvečer doznava iz zanesljivega vira, odpotuje dr. Ninčić že v pondeljek v Rim. Govori se, da se hoče dr. Ninčić pari tej priliki sestati v inozemstvu tudt z Briandom in angleškim zunanjim ministrom Chamber-lainom. Razen še nerešenih vprašanji je na dnevnem redu tega sestanka tudfi konvencija O arbitraži, ki je bila sestavljena v Benetkah. Dr. Ninčič bo ob sestanku z Mussolinijem stremel tudi za tem, da se čimprej konča definitivna razmejitev na slovenski meji. Po konferenci z d/r. Nenčičem je izjavil poslanik Bodrero, da st od sestanka med obema državnikoma Jugoslavije in Italije obeta mnogo in da upa v popoln uspeli. K Izgredom v Beograda Opozidjs m f-M med akademiki in poHrijo — Uradno poročilo BEOGRAD, 5. Se danes je ves Beograd pod vtisom včerajšnjih dogodkov. Opozicijsko časopisja silno napada vlado, oziroma poScijo, Češ da so prvi orožniki streljati na desnoi^trante. «Novosti» trdijo, da je policaja napadla akademike celo v poslopju vseučilišča. Nasprotno trdijo vladni krogi in vladni tisk, da so orožniki postopali čisto pravilno: pozvali da so demonstrante, ki so vzklikali proti dinastiji in proti državi, naj se razidejo; ti pa niso ubogali, ampak nekdo izmed njih je baje odgotvorfl s sUeŠom na orožnike, nakar je prišlo do pravega spopada. O spopadu je izdalo še včeraj policijsko ravnateljstvo naslednje poročilo: «Danes ob 11. uri dopoldne so priredili dijaki protestno zborovanje na univerzi zaradi upokojitve dv»h profesorjev na vseučilišču ▼ Zagrebu. Po shodu so šli udeleženci s ti njeni na cesto, Koteč priti v Kneza Mihajla ulico, da bi ondi demonstrirali. Na četu so jim korakali znani pristaši komunistične in republikanske ideje. Orožnisfcvo je zaprlo demonstrantom pristop v ulit** Kneza Mihajla. Opozorilo jih je dvakrat na prepoved Upranre mesta glede javnih manifestacij po glavnih ulicah m jih pozvao, naj se mno razidejo. Demonstranti so nato navalili na varnostne straže m jih večkrat udarili s palicami. Oddanih je bik> tudi nekaj strelov iz revolverjev. Da bi demonstrante oplašfl, je član varnostne straže oddal par sffcrelov iz puške v zrak. VeUk dal razgrajajočih je pobegnil v avlo stare univerze, odkoder so. parkrat ustrelili z revolverjem na orožnike. Red in mir je bil kmalu vzpostavljen. Pri spopadu s policijo so bili neki učitelj in dva dijaka lažje ranjeni, od orožnikov pa eden huje v glavo in štirje lahko. Prijetih je bilo mnogo demonstrantov in tudi drugih ljudi, ki so, kakor je dokazano, inscenirali vso demonstracijo, ki je imela zgolj politične motive». Zvečer so Davidović, dr. IVfarinković in Pečic posetiH notranjega ministra Maksimo viča in protestirali zoper postopanje varnostnih oblasti proti demonstrantom. Zvečer je rektor univerze Popović poročal prosvetnemu ministru Pribrčeviću o krvavih dogodkih pred univerzo in na beograjskih ulicah. Minister Pribičević je izjavil o tej stvari, da je bil shod dijakom sklican radi upokojitve nekaterih profesorjev na zagrebški univerzi, dasi je upokojitev popolnoma pravilna v zmislu uradniškega zakona po čl. 4., odst. 5. Iz Zagreba — je nadaljeval g. minister — sta bila prišla danes semkaj dva dijaka in sta zahtevala .solidarno akcijo beograjske univerze. Jasno ie oblativa ne bi smela, do- voliti tega protestnega shoda dijakom, ker nikakor ne gre za stanovske zadeve, ampak zgolj za politične svrhe. Isto velja tudi za nastop dijakov v Zagrebu in Ljubljani. Vlada je storila vse potrebne korake, da se mir in red ne kalita». Razmejitev med llalljo In Jugoslavijo Afera majorja Markovića LJUBLJANA, 5. V zadevi majorja Markovića, člana jugoslovenske razmejitvene komisije, prinaša današnji «Slovenski Narod« naslednje pismo: «Velespoštovani g. urednik! Ob priliki mojega slučajnega bivanja sem z velikim začudenjem čital napad v «Slovencu« na g. majorja A. Markovića, ki je baje pri razmejitvi zagrešil «iz-dajistvo». Skoro tri leta sem bil adjutant komisije, ki ji pripada g. Marković, in temeljito poznam delo komisije^ kakor tudi delo posamnih oficirjev. Kot adjutant g. generala Maistra in g. polkovnika Daskalovića sem imel priliko se s stališča štaba te komisije temeljito poučiti o delu tako naših, kakor italijanskih članov. Radi tega mi tudi vaš odgovor v listu ni bil povsem po volji, ker ni pogodil jezgre cele zadeve. G. major A. Marković opravlja posel1 šefa topografov pri razmejitveni komisiji, ima torej opraviti izključno samo s tehničnimi deli. Pogajanja z italijansko komisijo »vodi predsednik in event. še en oficir in izdaja na podlagi tega sporazuma, ki se pismeno fiksira, ukaae za šefa topografov, naj v terenu skupno z italijanskimi topografi poišče dogovorjeno črto, ki je na to topografi izdelaja Kdor količkaj pozna tehnično delo na terenu, bo razumel, da je tu vsaka, tudi najmamjša manipulacija izključena, ker se vse prej.e pismeno in sporazumno ugotavlja. Z ozirom na to je izraz «izdajstvo« za majorja Markovića absurdnost in ga je mogel napisati samo človek, ki nima pojma, kako posluje taka komisija in kakšne so dolžnosti posamnih članov te komisije. Ako pa uvažujemo trdovratnost italijanske komisije in že vnaprej določeno črto rapallske pogodbe, se kaj takega vobče ne more napisati. Kakor sem že poudarjal, je mejna črta že podana po rapalski pogodbi in podrobnosti diferirajo na terenu za 10 do 50 metrorv, a za teh 50 metrov ne da ItaMjan niti ene lire. Da ni mogoče ustreči večinoma upravičenim željam prebivalstva, ni krivda na razmejitveni komisiji, marveč na rapallski pogodbi, ki jo hočejo Italijani izvesti v vsej strogosti. Govoriti tu o kakem izdajstvu pomenja žaliti razmejitveno komisijo, katere člani požrtvovalno izpolnjujejo svoje dolžnosti in ki vodijo za visakd ped zemlje najijutej&o borbo. V službi in izven nje je g. major Marković vzor oficirja in tovariša, ne simpatičen Italijanom radi njegove odločnosti in točnega izpolnjevanja svojih dolžnosti. Izvolite, g. urednik, porabiti to pismo, kakor se Vam zdi umestno. Z vel ©spoštovanjem udani Aleks. Suoević, kap. I. ki. v pokoju. — Zagreb, Dalmat ulica 5.« Čehoslovflikfl M priznala RnsUo Govor dr.ja Beneša na zborovanja narodnih socifaKstov — Slovanska ideja PRAGA, 5. «Češke Slovo* objavlja že sedaj govor dr. Beneša, ki ga bo imel na strankinem zboru ČehosLovaških narodnih socijaEstov. Dr. Benes pravi, da za nadaljnje zavlačevanje priznanja Rusije ni več zunanje-poMtičnah vzrokov, ter da smatra sedanji trenutek za pripraven, da bi se priznanje izvedlo brez vpliva z zunanje- ali notranje-politične strani. S priznanjem Rusije je zvezano vprašanje takoizvane slovanske politike. Minister pravi, da predvojna koncepcija slovanske politike že radi tega ne pride več v postov, ker je vsled vseh mogočih ozi-rov na caristično Rusijo ni več mogoče voditi. Danes se ne sme več zamenjati slovanske politike z rusofilsko. Dr. Beneš našteva dalje ovire, ki se stavijo enotni, jasno formulirani slovanski politiki. Največja ovira med njimi je dejstvo, da ima skoraj cela Evropa resne pomisleke proti panslavizmu. Dalje obstojajo tudi med slovansfcvom kulturne in socijalne razlike, vsled Česar ni v interesu Čehoslovaške plašiti svet s panslavističnimi načrti. Njej zadostuje priznanje sedanje Rusije in skupna politika z Jugoslavijo, pri čemer ji je mogoče spoštovati tudi interese Poljske, Romunije in ostale Evrope. Najvišja naloga zunanje politike današnje generacije naj bi obstojala v tem, da odpravi izolacijo in provincijalizem. Albert Thomos no Bolgarskem Avdijenca pri kralju SOFIJA, 5. Ministrski predsednik je priredil obed na čast Alberta Thomas-a, načelnika mednarodnega urada dela. Danes zjutraj je Thomas obiskal razna industrijska podjetja. Opoldne je sprejel Tho-masa kralj v avdijenci ter ga povabil na večerjo. Načelnik mednarodnega urada dela se je sestal tudi z zastopniki tiska. Predaval bo v Sofiji o organizaciji dela. Dne 21. t. m. odpotuje v Beograd. Listi prinašajo dolge članke, ki se bavijo z osebnostjo Alberta Thomas-a. Pomanjkanje vagonov (Odgovor ministrstva na interpelacijo po* slanca Wilfana). Kakor smo pred kratkim poročali. jS vložil naš poslanec dr. Wilfan dve interpelaciji na vlado radi pomanjkanja vagonov v naši deželi, vsled katerega trpi posebno trgovina z lesom. V svoji interpelaciji je naš poslanec opozarjal med drugim tudi na grozečo brezposelnost, ki bo morala neizogibno nastopiti, ako sa sedanjemu stanju na naših progah takoj ne odpomore. Na prvo interpelacijo, ki se tiče prog« Ajdovščina-Gorica, je prejel poslanec Wil-fan od prometnega ministrstva sledeči odgovor: «Ne zadostno dostavljanje vagonov za prevoz lesa s postaj na progi Gorica-Ajdovščina, ki se je pojavilo v jeseni, je bilo posledica absolutne potrebe, da se v omenjeni dobi, ki je najkrltičnejša v celem letu, in sicer radi večjega prevoza poljskih pridelkov, da temu prometu na razpolago potrebni materi,al za prevoz, ki se ni mogel na noben način odložiti. Razmere na progi Gorica-Ajdovščina pa se postopno boljše jo, tako da znašajo zastale zahteve, katerim se ima še ugoditi, kakih 60 vagonov. Tem zahtevam se bo čim prej ugodilo, kakor je razvidno iz izdanih naredb, in sicer najbrže še pred koncem tega meseca». Pred diplomatskimi zapletljajf med Rusijo in Francije Sadoul Se je skrival pri svojem prijatelju PARIZ, 5. O aretaciji stotnika Sadoula so sedaj znane # naslednje podrobnosti: Jactjues Sadoul je bil aretiran v ulici Jef-froy, ko je stopil iz stanovanja svojega prijatelja Vidala. Preiskava je namreč dognala, da se je Sadoul nastanil pri Vidalu v torek. Vidal je izjavil policiji, da se ne strinja s Sadoulejevemi idejami. Sprejel ga je kot nekdanjega prijatelja. «Ere Nouvelle«, glasilo sporazuma levice piše danes: Ako je stotnik SadouJ prišel v Francijo, da dokaže svojo nedolžnost (Jacques Sadoul je bil obsojen na smrt v odsotnosti, ko se je mudil v Moskvi) in tako doseže rehabilitacijo, ga bomo podpirali. Ako pa je bivši stotnik prestopil mejo, da se posveti agitaciji, nevarni za socijalni mir; ako bi boljše viki direktno ali indirektno obnovili svojo propagando pod zavetjem diplomatske imunitete, bomo mi, ki smo prvi rekli vladi: «Priznajte sovjete!», tudi prvi zahtevali od Herriota, da izroči potni list Krasinu. Razgovor mit Herrlotom In Chamberlainoai Chaanberlain na poti v Rim PARIZ, 5. Danes dopoldne sta se sestala Herriot in angleški minister za zunanje zadeve Chamberlain. Vsebina razgovora še ni znana; vendar pa je gotovo, da sta se razgovariala o ženskem proto1-kolu in pa o stališču angleške vlade napram raznim vprašanjem na Vzhodu. Glede ženskega protokola ni mogel Chamberlain zavzeti končnoveljavnega stališča, ker se še niso izrekli o tem dottrini-joni. Chamberlain se je odpeljal z večernim vlakom proti Rimu. Spancem gre vedno slabše v Naroku MADRID, 5. Po vesteh, ki prihajajo iz Larrache, so se posadke pri Kara Ba-. handun morale umakniti proti Meferhi. PARIZ, 5. «Journal» poroča iz Londona: Tu-sem prihajajo zelo razburljive vesti iz Maroka. Iz zanesljivega vira poročajo, da so morali Španci izprazniti pristanišče Rio Martin, ki leži nekaj kilometrov od Tetuana, južno od Ceute. Pod špansho diktaturo MADRID, 5. Načelnik direktorija, gen. Primo de Rivera je izjavil, da se ni direktorij še bavil z vprašanjem izvršitve razsodbe višjega vojnega sodišča glede dogodkov v Veri. (Višje vojno sodišče j® obsodilo 3 upornike ria smrt. Prip. ur.). Stavka v tvornicah tekstilne industrije na Poljskem VARŠAVA, 5. Da se zaključi stavka tekstilne industrije v tvornicah Lodza, je predlagala viada sklicanje komisije, ki naj reši spor med delavci in delodajalci. Ta predlog so zastopniki industrije sprejeli. Delavske organizacije niso še tozadevno odgovorile. Poljska delegacija za svet Društva narodov odfcjotovala v Rim VARŠAVA, 5. Generalni komisar za Gdansko g. Strassburger ter še en izvedenec v železniških zadevah sta odpoton vala nocoj proti Rimu, kjer bosta s poljskim poslanikom v Rimu Zalevrskyjetn zastopala Poljsko pri zasedanju svete Društva narodov. «KoSovska devojka,, NEW-YORK, 5. V muzeju Brookling se je zgodila sledeča nesreča: Ko so uslužbenci muzeja postavljali mrainornati kip «Kosovska devojka» na stojalo, je isto odpovedalo. Kip se je prevrnil ter razbil. Umotvor je izdelal slavni jugosl o venski umetnik Ivan Mestrovič. Ceni se okolti 10.000 šterlingov (1,080.000 lir). «Kosov-sko devojko» je posodila brooklingskemu muzeju jugoslovenska vlada, a je ni vsled nekega nesDorazumlienia zavarovala. DNEVNE VESTI Polen joiu Mtuma" izjT&ur^KS^r^s: Ha*ok ca pcMtparo. ki je bti določen n 16.' kasala sova taloi^ra v navzočnosti svojega. iAfe preme&eii na 8. jan. 1925, rok za prijavo (terjatev pa do konca te£a leta. Brnita pripravila ugcKteejše predloge, zato je bil potreben U od»g. Dozo^ii amo tudi wfierar za poriv poravnal-ovge upravitelja dr. Benedettija* Da člane u-pravnega sveta« da je treba obdržati sejo m ddep&ti o važnih ukrepih, ker s predlogom za posavuavo m še prenehalo ne delovanje banke A-če manj naloga upra*o«ga sveta. Odobravano pohvalno ta poziv g. dr. Benedettija, pa ne moreao se vadrtati opazke, da bi se bil lahko malo prej na to spottoui in ne še-le po poldrugem mesecu, odkar se banka nahaja v poravnalnem postopanju. Seveda je naravnost nezaslišano, da se gg. opravili svetniki, ki so vsaj po svoji ne odpustni nemarnosti krivi te nesreče, niso zganili sami m o pravem času. Rova momA m dimm« Mitttvt Kakor doznavamo, so včeraj dopoldne iznenadit delavce v prosti luki z odpovedjo v masi. Odlok, ki ga je podpisal novi komisar javnih akiadišč, general Genta, določa, da bodo 2* dnem 15. t. m. odpuščeni vsi delavci, zaposleni v javnih skladi»člk. Govorilo se je že več časa o nekih reformah, ki so ogrožale interese se-, ki se je s svojimi nastopi prerila na prva mesta. Tekma se začne ob 14.30. — «Zora» — «Zarfai». Nogometna tekma med prvimi četami dveh društev se bo vršila jutri, 7, decembra, ob 14.30 na igrišču *Adria» v ulici Calvola. — Obiščite mnogoštevilno to zanimivo tekmo. — Društvo «Zora» Jutri ob 7. uri vsi nogometaši na igrišču. Prva četa in rezerve se zberejo točno ob 13. pri jPortici di Chiozza. Ker nam v tovarni naročene majice niso došle, naj prinese vsak igralec belo majico s seboj. — Kakor navadno, jutri od 10. do 13, plesne vaje v dvorani Modugno {Chiozza) — Odbor. ghich in Ussai usodnega dne nista bila pijana ter da sta ae nekaj pomenkovala o nožih in pobojih. Ko se je končalo zasliševanje prič, je povzel besedo državni pravdnik ca v. Appio, ki je živo opisal krutoert umora. Omenil je žalostno usodo pokojnega Ussaia, katerega se danes nikdo ne spominja več. Celo njegov prijatelj ga je izdal s krivim pričanjem, zato da je vreden zaničevanja. Dalje je dokazoval, da je Graglietto premislil umor; kupil si je nož, ga skril v rokav ter iskal premogarja, da bi obračunal z njima. Z oz inom na to dejstvo, ne more biti govora o silobranu. Sicer pa da je krivda jasno razvidna iz aktov in zapisnikov, ki se tičejo dogodka. Izpodbijal je tudi izjave nekaterih prič, ki se jim ne more vsega veigeti; najboljši dokaz za to je pričan-e Gherghicha. Kljub vsem nasprotnim izjavam je krivda Craglietta jasna, zato zahteva, naj se ga kaznuje sicer pravično, a strogo. Državni pravdnik je zaključil svoj zatožni govor, rekoč, naj sodijo po lastni vesti, gre li za premišljen umor ali ne. Tekom včerajšnje popoldanske raziprave je dobil be£edo branitelj obtoženca, odv. Robba, ki je z raznimi argumentacijami pobijal izvajanja državnega pravdnika. Predvsem je sku* šal dokazati, da je njegov varovanec izvršil se nam predstavi koj po prvem nastavku v b-d ur ju. Tej demonski razburjenosti nasproti nam vihra drugi stavek bt naslednje pozicije nekoliko upanja in nade v boljšo bodočnost. Vrstijo se slike viharja in obupa, ki deloma pojemajo. Duša je od boja izmučena, uničena. Celo nekoliko prehodov slovanskih melodij ne omili nervoznega karakterja v tem sta-vku. Tretji stavek (adagioj črpa iz skritih dolbin duše in išče leka in tolažbe v notranjem petju. Toda, da ne najde zaželjenega naru, nam kaže slednji stavek, ki po nekakem pomirjenju uvrščava Človeške glasove, da zgradi impozantno himno po Schillerjevi odi «Vesel;u», ki je krema ceK simfoniji, Beethoven je obdeloval to simioni;o 8 let. Prvič je bila proizvajana na Dunaju ter jo je Beethoven poklonil Frideriku Wilhelmu III., kralju Prusije. Ivirnik rokopisa se nahaia v državnem muzeju v Berlinu. Mesto I. simioniie, ki je bila napovedana, se bo na željo gosp. Scbalka igrala žalobna koračnica *Eroica» v počeščen e pok. Puccinija^ Vesti z Goriškega — Plesni koncert Lydae Wiaiakove. Kakor javljeno, priredi g.čna Lydia Wisiakova iz _ . , ,. . , . Ljubljane danes, 6. t. m. ob 21, in jutri, 7. t. krvavi čm v silobranu. Kupil si )e noz, ker m ob 17 popojane v gledališki dvorani Trg. sta mu premogarja zagroeila, da bosta obra- t ^ma plesni koncert z izbranim sporedom, čunala z njim. Sicer je res, da bi se bil Gra- j ^ tukaj objavljamo: 1) Smetana: Češki glietto lahko izognil nasprotnikoma, da P» i ples; 2) Grieg: Metulj; 3) Grieg: Erotika; 4) tega ni storil, je pripisovati dejstvu, da obto- x>ebussy: Groteska. — Odmor. — 5} Rachma-ženec ni duševno popolnoma normalen človek; ninov. Koračnica; 6) Suk: Veter; 7) Mussorg-njegov oče je bolehal na hudi nevrasteniji in ! ^y. G^om; 8) Debussy: Habanera; 9) Gounod: * _____1_____I 1_1_____--- 1 - 1 atn iTirrCil I . T" XT 1 1 ' _____ DruStvei\a vesti — Sv. Miklavž v Skednju. Slovenska čitalnica v Skednju nas naproša, da priobčimo naslednje pismo sv. Miklavža Skedenjcem: « Preljuba Skedenjci! Moji prijatelji so zelo potrti, ker jih nisem poselil že dve leti, zato so me naprosili, da jih letos pose tim, četudi #em 2e skoro pozabil pot k Vam. Odločil sem se, da Vas obiščem prav gotovo danes zvečer ob 7. uri. Radi ote let onskim potom sem naročil svojim nebeškim tovarišem, da mi pzapel^eio par vozov darii, katera bom razdelil samo med tiste, ki me bodo danes čakali v dvorani g. Pongračiča pri Sv. Ani. Prinesel Vam bom tudi nebeški blagoslov z željo, da Vas prihodnjič obiščem v naši domači veliki dvorani. — Sv. Miklavž.« — Miklavžev večer, katerega priredi danes športni klub «Val^ v Barkovljah v dvorani *Adrija*> {pri Fogotu) vzbuja med Barkovljanš veliko zanimanje, Sa; ni čudo! Po dolgem odmoru bo domačim družinam zopet dana prilika, da prebijejo par veselih ur v krogu svodih prijateljev, kakor je bila od nekdaj lepa navada ravno v Barkovljan. Spored obsega vijclinske in klavirske točke, ki jih proizvajala gg. M al tč in Vrabec. Povedali smo že včeraj, da bo poslovala šaljiva pošta, a nič manj šaljiva tombola bo obdarovala vse one, ki pridejo v spremstvu sreče. Će se bo izkazala mladina, kakor se pričakuje, bo tudi zanjo poskrbljeno, a proti koncu. Zato bomo pa pohiteli. — Miklavž pri Sv. Jakobu. Jutri, v nedeljo, priredi šentjakobska «Ćitalnica^ Miklavževo zabavo, m sicer .(»opoldne za otroke in zvečer za odrasle. Na sporedu so razne improvizacije, baleti in duhovita irancoska komedija, ki je za Trst še popolna novost. Paketi za darove se bodo sprejemali v nedelio od 9—13 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, in sicer za obe predstavi. Pristojbina za paket 1 Hro. ■— Paketi nai bodo dobro zvezani, naslov čitljiv. — Miklavžev večer pri Sv. M. Magdaleni. JCakor je bilo že enkrat javljeno, je Miklavž tudi Magdalenčanom obljubil, da jih po enoletni odsotnosti spet obišče m sicer dvakrat: danes ob 3. popoldne v otroškem vrtcu, kjer fcc obdaroval naše malčke in v nedelio zvečer ločno rf) 19. v dvorani gostilne «pri Tirolcu^ $pmed bo različen. Po sporedu pa bo Miklavž obdaroval vse one, o katerih se bo prepričal, da so bili med njegovo odsotnostjo pridni, ^ato, vsak, ki se hoče zabavati, pridi v nedeljo zvečer v dvorano k *Tixok:u»? Darovi se sprejemajo danes v gostilni *pri Tirolcu» od do 10. ure zvečer in jutri od 9. do 12, in od J4. do 18. Pristojbina za darove znaša 1 liro. paketi morajo biti dobro zaviti m zavezani. Ver drugače se ne bodo sprejemali. — Miklavžev večer, ki ga priredi v nedeljo p. t. nu Šolsko društvo pri Sv. Ivanu, obeta biti kaj zanimiv, zlasti ker so dobili prireditelji melo vest od Miklavža, da mu je iezSk, ki p ga je občutno ugriznil, moderna zdravniška veda spet ozdravila, tako da bo lahko govoril, »ko ne nastanejo komplikacije, m sicer popoldne otrokom, zvečer pa odraslim. Darovi se Iz tržaškega iivlienla — S^^ln skozi okno z otrokom ▼ naročju. Včeraj zjutraj se je pripetil pri Sv. Jakobu pretresljiv dogodek, ki je vzbudil med tamošnjim prebivalstvom zelo mučen vtis. Neka ženska je skočila skozi okno s svojim otrokom-do en-čkom. Pri strašnem skoku se je smrtno nevarno poškodovala, otrok pa se je ubil. Nesrečna mati je 40-letna Pierina Reich, stanujoča s svojim soprogom, 40-letnim delavcem Petrom Reich, v ulici S. Marco št. 33. Kakor v mnogih delavskih družinah, je tudi pri Reichovih gostovala beda. Možev zaslužek je bil pičel m ni zadostoval vsakdanjim živ-ljenskim potrebam številne družine; četvero nedoraslih otrok je prosilo kruha, ki ga pogo-stoma ni bilo dovolj. Poleg tega je nesrečno družino pred kratkim huda nesreča; naj- starejši sin Peter, ki mu je bilo 21 let, je pretekle nedelje umri v bolnišnici na sušici. To je itak hudo preizkušeno mater, ki je pred kakimi 14 dnevi povila hčerko, gnalo v obup. Včeraj zjutraj, ko je šel mož na delo, fe ženska z najmlajšo hčerko v naročju skočila skozi okno svojega stanovanja v drugem nadstropju na dvorišče. Mati in otrok sta obležala nezavestna. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima nesrečna ženska prebito čr ep ki jo m nevarno pretresene možgane; otrok je bil Že mrtev; podlegel je budim notranjim poškodbam. Nesrečna mati je bila prepeljana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico, otrok pa je bil prepeljan v mrtvašnico. _ Spiašena konja ae zaletela v tramvajski voz. Na obrežju Nazario Sauro se je sinoči okoli 19, ure pripetila nenavadna nezgoda. Dva konja, vprežena v tovorni voz, sta se v kratki odsotnosti voznika splašila ter se spustila v divji dir po nabrežju. Naposled sta se zaletela v tramvaj, ki je voaii proti Sv. Andreju. Trčenje je bilo tako silno, da so pri tramvaju popokale vse šipe, konja pa sta se na mestu ubila; voz, ki «4a ga vlekla za seboj, se je tudi popolnoma polomil. Steklene šipe so ranile po vratu in obrazu 26-letnega tram-vajskega uslužbenca Pavla Vesselbach, ki se je moral zateči na rešilno postaro. Ker so se pri tramvaju pokvarile tudi električne napeljave, ni mogel voz vozrti dalje in je oviral ves tramvajski promet. S tovornim avtomobilom so ga zavlekli v tramvajsko looo. Škoda znaša okoli 25.000 br. Voznik, Julij Passetto, stanujoč na Campo Marzio št. 14, ki je odgovoren za nesrečo, je bil pozneje aretiran. je umrl napol blazen; njegov brat pa je izvršil samomor. Da ni brl Ussai nič ka^ prida, dokazujejo izjave njegove matere, ki ^e rekla, da ne zna nič povedati o sinu, ker ga ni videla že dvajset let. Če ni našla v svojem materin- Valček iz opere «faust». — Na klavirju spremlja g, Balatka, kapelnik kr. opere v Ljubljani, G. Wisiakova je izšla iz znamenite Dalcrozove Šole v Draždanih in vodi sedaj v Ljubljani Dal-ritmičnc-plesni tečaj. Dasi še jako skem srcu nežnejših in pomilovalnejših besed 1 m|ae, priznani povodom poroke princezinje Jolande. Znanost in umetnost — Ludwig tod Beethoven. Danes in jutri bomo imeli poseben umetniški užitek v gle-, dalisču «Verdi». Imeli bomo priliko slišati .izvajanje devete simfonije L. van Beethovena fod vodstvom svetovnoznanega dirigenta g. ranza Schalka, soravnatelja državne opere na Dunaju. . V naslednjem podajamo nekoliko pajasnila o tem proizvodu, v kolikor nam dopušča prostor. Ludwig van Beethoven, rojen 16. XII. 1770 v Bonnu ob Renu, umrl 26. HI. 1827. v Gneixendorfu, je kot skoro vsak genij imel postlano življenje s samim trnjem. Poieg moreč ih skrbi za vsakdanji kruh je moral prestati bridke ure za svoja genijalna dela, glede katerih se je tedanje občinstvo kazalo apatično, ker ni bilo še zrelo, dostopno za tako glasbo. Če nas Mozart vodi v sfcinčne lepote s svojimi skladbami, nam pa Beethoven slika s svojimi umotvori skatovita gorovja človeškega hotenja, kjer šume viharji duše in se gro-madijo nenria usode. Dokler ni prodrl Wagncr s svojo revolucionarno instrumentacijo, je ve- blagajnij da se pride na vrsto, nt ravno pri jetno. Žrtev konjskega kopita. 15-letni Čuk Ivan iz Godovičev je bil zaposlen pri Katarini Za-goda od istotam kot hlapec. Kakor že neštetokrat prej, tako je Čuk tudi v pondeljek pospravljal v hlevu svoje gospodinje. Toda tega dne ga je en konj, ki ni nikdar prej pokazal, da bi gojil kakršnokoli sovraštvo napram Čuku, brcnil s tako silo v glavo, da mu je razbil čeljust. Ranjenega Čuka so prepeljali v goriško bolnico, kjer bo moral ostati približno mesec dni. _ . TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso, vešča v trgovini z mešanim blagom, se išče. Ozira se na dobro moč. Ponudbe pod «Po-močnicao na upravništvo. 1571 DOBER fotografični aparat 9X12 se proda. Kje, pove goriška uprava, 1574 Trgovskc-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim j&ip* stvotn v likvidaciji sklicuje pa podpisanen* Kkvidacijskem odboru občni z.lxv na dan 14. decembra 1924, ob 10. predp., v za-« druginih uradnih prostorih v Trgovskem domu, I. nadstr., vhod iz C otro Verdi 24. — Dnevni red: 1. Poročilo likvidacijskega cfldbora. 2, Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnih računov za leto 1923, 4. Dopolnilne volitve likvidacijskega odbora in nadzornišfrva. 5. Morebitni predlogi. —• Likvidacijski odbor. Za šlučaj nesklepčnosti tega občnega zbora se skliče 14 dni pozneje drug ob -ni zbor z istim dnevnim redom, kateri smo sklepati v smislu pravil brez ozira na visokost zastopanih deležev. — V smislu določil § 25. zadrugjnib pravil sk> računi od 6. decembra t. 1. dalje zadružnikom na vpogled v zadruginem uradu med uradnimi urami. [72b\ Važna in ugledna ZAVAROVALNA DRUŽBA s panogami : Požar, nezgode, toča in živinr išče mr ZASTOPNIKA UB za Trst in pokrajino. Ponudbe naj ^ slovijo na: CREMONA, Casella pon. % Zlato, srebro, krone, * g platin, zobovje 121 (§1 kupuje ZlOtfllF ALBERT PQUH| Trst, 11» Ma lini 46 J 5 Ml?«! < F. BUDA LBRARNJI-ZLATARNA Trst — Curso Garibstdl 35 (Podružnica Via Scal^ 1) 1 Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseli zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljsu-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Borani poročila* DEVIZE. Amsterdam od S3f>.— do 940. - ; Bel-jrija od 114.50 do 116.50; Patiz od — do 127.-; London ©d 107.80 do New York od do 2315; Španija 316- do :<21.— ; S ti ca od 446.— do 44K.50; Atene od 41.— do 43.— ; Berlin od 547.— do .'>55.—; Bukarest od 11,— do 11.50; Praga od «9.85 do 7o.— ; Ogrska od 0.0305 do 0.0315; Dunaj od 0.032G do 0.0330; Zagreb od 32.ij# .na g*eioica, ki bi Vam ugajala. Toda morala sem po tolikem času objeti Noro aa se razjokati na njenih prsih. Dovolj otročje, to si moram primati Morda je imelo to kakšno posledico* morda pa tu« ne — kdo bi to vedel? Nisem nameravala poiskati Noro brez Vate pomoči; mislila sem, da mi boste pomagata nafti sestro, kakor drugače grajate moje postor panje, zaradi mojih staršev.