s«
Listek.
Levstikove poezije. G. prof. Fr Leveč je po več nego dveletnem napornem delu te dni končno uredil in g. knjigarju O Bambergu izročil rokopis Levstikovih poezij. Kakor čujemo, to je pesniška ostalina Levstikova mnogo bogatejša in raznovrstnejša, nego se je sprva mislilo. Levčeva zbirka obseza baje nad joo raznih poezij in bode je dva obilna zvezka, tako da smemo Levstika imenovati najplodovitejšega pesnika slovenskega. Poezije Levstikove obsezajo dobo sedemintridesetih let: najstarejša pesem je iz leta 1849., najmlajša iz leta 1886. Ravno 100 poezij je Levstik sžm leta 1876. končno uredil in na čisto prepisal; ostalih 200 poezij je nabral g. prof. Leveč po raznih časopisih in pesnikovih rokopisih. Med poezijami je 127 takih, ki doslej še nikjer niso bile natisnjene; nekoliko posebno perečih in žgočih pušic in zabavljic se sploh ne natisne. Uredovanje je bilo sila težavno in zamudno, in to iz dveh razlogov: prvič je Levstik svoje pesmi vedno prenarejal ter nekatero po celih dolgih trideset let prepisaval, in drugič je pisavo svojo, zlasti nekatere sloviiiške oblike, večkrat menjaval. Bilo je tedaj mnogo premišljevati, prebirati in izbirati, predno se je mogel urednik odločiti za to ali drugo inačico; kar pa se tiče oblik, odločil se je urednik za tisto pisavo, katera je rabila Levstiku pri uredovanji njegovih poezij leta 1876., v »Vrtci« in v »Ljubljanskem Zvonu«. Morebiti ta pisava ne bode vsem prijala, vender mislimo, da s tem storimo pesniku naj-menj krivice.
Po vsebini je g. Leveč razvrstil poezije v pesmi; ode; elegije; sonete; romance, balade in legende; različne poezije; pušice in zabavljice. Več danes o tej stvaVi nečemo govoriti ; toliko pa lahko rečemo, da z Levstikom dobi veliki PrešeVen svojega vrednega  vrstnika.
Zdaj ureja g. Leveč Levstikovo prozo, katere bode brez jezikoslovnih in politiških spisov tudi dva zvezka. Poroča se nam, da Levstikovi izbrani spisi okolo Velike noči pridejo na svetlo.  Veselimo se jih že danes in jim  kličemo:  Dobro  došli!
Die osterreichisch-ungfarische Monarchie in Wort und Bild. To monumen-talno delo je dosihdob dospelo do 122 zvezkov, med katerimi je štirinajst zvezkov, ki tvorijo skupino zdse in opisujejo deželo koroško in deželo kranjsko v zemljepisnem, zgodovinskem, književnem in splošno narodnem oziru. O deželi koroški so priobčeni nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele koroške (pisatelji vladni svetnik Alojzij Egger pl Molhvald, prof. Vincencij Hartmann, ravnatelj Marko baron Jabornegg, Frančišek Kari Keller); O prazgodovini koroški — kustos dr. Robert pl. Schneider; O zgodovini koroški — prof. Edmund Aelschker; kakovo je prebivalstvo koroško in kranjsko v fizičnem oziru-—prof. dr Emil Zuckerkandl; O narodopisji dežele koroške (značaj, noše, šege in navade — Rudolf Waizer in župnik Frančišek Franziszi; nemška književnost, narečja in pesništvo v narečji — prof. Rajmund Diirnwirth; pravljice, pripovedke, pesmi 11 pregovori nemških Korošcev — dr. Valentin Pogatschnigg; bajke, pravljice in ndrodne pesmi slovenskih Korošcev — prof. Janez Scheinigg; gradovi, krajevne zgradbe in tipi kmetskih hiš — Maks pl. Moro; glasba — Tomaž Koschat); Arhitektura na Koroškem (srednjeveški stavbeni spomeniki — župnik Matevž Grosser; renesanca in novi vek — prof. Ivan Reiner); Slikarstvo in plastika na Koroškem — kustos Žiga Laschitzer; Umetalni obrt na Koroškem — prof. Norbert Lebinger; Ndrodno gospodarstvo na Koroškem — Kari Menger, ces. svetnik J. L Canaval, ravnatelj Kozma Schiitz in rudn. svetnik Ferdinand Seeland. — Deželo kranjsko opisujejo doslej nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele kranjske (planinski svet — Amand baron Schweiger-Lerchenfeld; Ljubljana, dolenjski svet in Notranjsko — Peter pl. Radics; Kras — Frančišek Kraus; O prazgodovini kranjski — kustos Kari Deschmann; O zgodovini kranjski — prof. Frančišek Leveč;  O narodopisji dežele   kranjske (narodno življenje Slovencev    -  prof.  Viljem
Listek.
59
Urbas; bajke, pravljice in narodne pesmi Slovencev — prof. Janez Scheinigg ; gradovi, krajevne zgradbe in tipi kmetskih hiš — prof. Ivan Franke; glasba in narodna glasba — vladni svetnik dr. Friderik Keesbacher; nemška književnost — prof. Edvard Sam-haber); Kočevje in Kočevci — prof. dr. Kari Julij Schroer; slovenska književnost — prof.  dr.  Gregor Krek   —
Te vseskozi zanimive in korenito pisane članke pojasnjuje obilo izbornih slik, vmjčt in drugih okraskov (vsega skupaj nad poldrugosto ilustracij), katere so zvršili umetniki, kakor: Ladislav Benesch, Rudolf Bernt, Iiugou Charlemont, Jožef Engelhart, Gustav Frank, Ivan Hamža, Viljem Hecht, Tomaž Hrnčif, Kari Karger, Jožef Kassin, Ivan Klaus, Friderik Konig, Edvard pl, Lichtenfels, Viktor Luutz, Felicijan pl. Mvrbach, Robert Russ, Jožef Salb, Vilibald Schulmeister, Kari pl. Siegl, Jožef Sturm, Jurij Subic, Ferdinand Vesel, Ludovik VVilleroder, Alfred Zoff, Frančišek Zenišek. — V poslednjih dveh zvezkih izidejo še ti spisi: Arhitektura, slikarstvo in plastika (srednjeveški stavbeni spomeniki — prof. Ivan Franke; renesanca in novi vek — stolni župnik Ivan Flis); Nžrodno gospodarstvo — Gustav Pire, višji rudn. svetnik Jan Novak, Ccs. svetnik Ivan Murnik,  dr. Valentin Pogatschnigg.  —
Kakor je razvidno iz tega pregleda, opisani sta obe deželi, koroška in kranjska, vsestranski vestno in točno, takd da se ta skupina velikanskega dela vreduo in častno prilružuje poglavjem o drugih deželah avstrijske in ogerske polovice. Kadar izideta poslednja dva zvezka, hočemo nekoliko obširneje izpregovoriti o nekaterih člankih, zlasti o  6nih, ki se tičejo ndrodnosti slovenske.
,,Slovenska Talija". Dramatično društvo v Ljubljani je za minulo leto členom svojim razposlalo 55. zvezek ..Slovenske Talije", naslovljen ,,Teharski plemiči" Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Razven dveh treh ,,libret", katera se pa dandanes že ne uprizarjajo več, dramatiška književnost slovenska nima nobene izvirne spevoigre; kar smo doslej na našem odru videli oper in operet, bile so zvečine kolikor toliko dobri prevodi iz drugih književnostij, in kakor je to navada pri takšnih delih, brez posebne cene bodisi v jezikovnem ali stvarnem oziru. Veseli nas torej, da nam je tudi v dramatiki naši zabeležiti lep napredek ; prvič, ker se ,,Teharski plemiči" dobro razlikujejo od onih osladnih plodov, katerim se upravičeno upira razsodna kritika, drugič, ker jim je snov zajeta iz domače zgodovine, katera v obče pisateljem našim podaja dokaj lepih in dosihdob še neuporabljenih motivov. Zabe-ležuje- ta novi dramatiški proizvod, sevdda za sedaj nečemo nadrobneje govoriti o njem, temveč ga bodemo ocenili, kadar se nam predstavi na odru. Omenjamo samo, da je glasba neki preprosto ndrodna, toda lepa, kakor jo sploh čujemo v skladbah g. dr. B. Ipavca,  tega obljubljenega skladatelja slovenskega.
Pripovedke za mladino. Spisal Franc Hubad. III. zvezek. V Ljubljani 1890. Založil J. Giontini. Cena 24 kr. — Kar navadno imenujemo pripovedke, tega nam ta knjižica sicer ne podaja mnogo, vender pa so nje' povesti pisane toli živo in prijetno, da jih bode rad prebiral vsakdo, komur pride v roko. Prijata nam zlasti zadnji dve povesti, kjer g. pisatelj na podlagi srbskih narodnih pesmij pripoveduje o najobljublje-nejših junakih jugoslovanskih, o Kraljeviči Marku in o Miloši Obilici. Lehko rečemo, da je g. pisatelj v teh dveh povestih dobro posnel Ono prekrasno poezijo, katera preveva • te junaške pesmi; jezik njegov je blagoglasen, po nekod celo pesniški navdihnjen. V obče mislimo o vsi knjižici, da je jako prikladno berilo za mladino našo, in zato jo priporočamo kar najtopleje. Založnik se je potrudil, da je dal delcu lično opravo; tudi podoba na prvi strdni, kažoča lov na kita, ugaja nam dobro. Končno želimo še to, da bi trudoljubivi pisatelj i nadalje zbiral takšno gradivo ter prvim trem zvezkom skoro dodal četrti zvezek.