PIHALNI ORKESTER GROSUPLJE
Mlajši pihajo, starejši imajo base, boben, činele...
Pihalni orkester Grosuplje prav gotovo sodi med najmlaj-še pihalne orkestre v Sloveniji. Ustanovljen je bil pred tremi leti in je štel 30 članov. Iz sred-stev, ki jih je namenila Kultur-na skupnost Grosuplje, je bilo v času nastanka orkestra kup-Ijeno tudi 30 instrumentov, le da vsi instrumenti niso bili no-vi. Člani orkestra so se po šti-rih mesecih individualnega učenja prvič sestali na skupni vaji, ki je potekala v utesnjeni učilnici Glasbene šole.
Na podlagi skromnega začet-ka se je orkester začel razvijati in razširjati. Tako je zdaj pihal-no-trobilni oddelek polnošte-vilen. Sedarge število članov je 70. Najmlajši član v orkestru je star 8 let, 62 članov ne presega 20 let starosti; tu je še sedem starejših, ki so prevzeli odgo-vomost nad večjimi instru-menti, kot so basi, boben, či-nele...
Za tako številno zasedbo bi bila učilnica neugodna za na-daljnjo delo. Zgradili so prizi-dek, ki naj bi služil v bodoče za vaje pihalnega orkestra. Kul-turna skupnost Grosuplje je za gradnjo namenila takratni dve milijardi, sami člani orkestra pa so od podjetij, političnih or-ganizacij ter obrtnih sektorjev zbrali še takratnih 14 milijard. Pfi gradnji so sodelovali vsi člani orkestra, od najmlajšega do najstarejšega, prostovoljno, s fizičnim delom. Čeprav dvo-
rana sicer služi svojemu name-nu, je akustično še vedno zelo pomanjkljiva, tako da bi bilo v prihodnje potrebno razmi-šljati o dodatnih delih, s kateri-mi bi poskušali rešiti problem akustike. Potrebno je urediti tudi odtok kanalizacije (jaške itd.). Orkester pa bi potreboval še nekaj novih glasbil, kot so pozavne, med tolkali pa zvonč-ke, ksilofone, triangel in po-dobne instrumente za pope-stritev skladb.
Za celotno izobraževanje čla-nov pihalnega orkestra skrbi Glasbena šola. Poleg tega, da člani orkestra sodelujejo na redni tedenski skupni vaji, se člani enkrat tedensko posa-mično izobražujejo pri svojih profesorjih. Oddelek pihal (klarinetiste in saksafoniste) vodi prof. Ivan Matoš, ki po-stopoma dosega učne cilje. Prav tako so zaslužni profesor-ji drugih oddelkov, zlasti od-delka trobil, pa tudi ostalih od-delkov (klavir, kitara, harmo-nika — s teh instrumentov so učenci pristopili na pihala ali trobila in tako pristopili k or-kestru).
Že od začetka vodi pihalni orkester prof. Marjan Sajovic, in ga usmerja, da z lažjih skladb prehaja na bolj zahtev-ne skladbe, s katerimi bi prešel na višjo raven. Poleg tega, da prof. Marjan Sajovic vodi orke-ster, zanj piše še skladbe in ce-
lotne aranžmaje skladb, ki jih orkester izvaja. Tako orkester igra preko 30 del, nekaj med ruimi je vrhunskih umetnin (Beethoven, Chopin). Poleg teh skladb orkester v svoj pro-gram uvršča še 20 sakralnih del.
Orkester je imel preko 40 na-stopov, od tega nekaj samo-stojnih koncertov v domačem kraju in na slovenski obali v krajih: Debeli rtič, Ankaran, Portorož-Bernardin in Palas. V lanskem letu spomladi je po-pestril kmečko ohcet v Ljub-Jjani (pred Maksimarketom in na Pogačarjevem trgu). Sode-loval je ob polaganju kamna za Po^janski športni center. Ob slovenskem kulturnem prazni-ku je prisostvoval v kulturnem programu v Ivančni Gorici in Velikih Laščah ter sodeloval na dveh občinskih revijah v Dobrepolju in Stični. V Tr-žišču je lani sodeloval s tam-kajšnjim pihalnim orkestrom na novoletnem koncertu. Or-kester je bil trikrat na Polže-vem, zadnjič ob 70-letnici to-varne Motvoz in platno, ki ji je posvetil jubilejno pesem z istim naslovom.
In kakšni so cilji mladega or-kestra?
Vsekakor še višja intonanč-na in artikulacijska raven, čez nekaj let pa stopnja 3. katego-rye orkestra.
JASMINA SAJKO