Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 182. v LldM v sreoo, 12. avgosta 14 LeioM 5 Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom t Za oelo leto uaprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2*— I upravi preleman mesečno „ 1*70 B Sobotna izdaja: s u oelo leto....... 7'— sa Nem6l|o oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo. „ 12*— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 ara): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „15 za trikrat 13 za večkrat primeren po past Poročna oznanila, uliili, oartiiu tU: enostolpna petltrrsta po 23 vin, . Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lsvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red gar OredniStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne asa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen iisf za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188. Vsem članom in njih namestnikom v okrajnih komisijah za preživljanje svojcev lohiiizovancev. Zakon z dne 26. decembra 1912, drž. Zak. št. 237, o državnem prispevku za preživljanje svojcev mobilizovancev določa v § 3., da je za upravičene do prispevka za preživljanje smatrati tiste svojce, katerih živež je bil doslej odvisen od dohodka k aktivnemu službovanju poklicanega vojaka. Upravičeni do prispevka za preživljanje iz državnih sredstev so tudi svojci samostojnih malih k m e to v , ki oskrbujejo gospodarstvo z udi svoje rodbine in brez tuje pomoči. To zadnje zakonito določilo pa se ne sme tolmačiti zgolj po črkah, kajti sicer bi utegnile nastati največje krivice. Samostojen mali kmet ostane gotovo dvoru ni mogel dobiti nobenih jedil, še ceio vode in kruha ne. ZAPLENJEN FRANCOSKI LETALNI STROJ. Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Wol-fov biro poroča iz Schneidemiihle: V nedeljo so na tukajšnjem tovornem kolodvoru zaplenili več zabojev, v katerih je bil francoski letalni stroj, namenjen za Rusijo. Zaplenjene zaboje so odpravili v Poznanj. X X X DIPLOMATIČNE ZVEZE S FRANCOSKO PRETRGANE. Dunaj, 11, avgusta. (Kor. ur.) Diplomatične zveze Avstro-Ogrske z republiko Francijo so pretrgane. Dunaj, 11. avgusta. (Koresp. urad.) Francoska vlada je avstrijskemu poslaniku v Parizu, grofu Szeczen, izročila potne liste. Ravno tako je avstrijska vlada na zahtevo francoskega poslani- ka na Dunaju, Dumanta, temu izročila potne liste. XXX ' • NOVI AVSTRIJSKI POSLANIK V RIMU. Dunaj, 11. avgusta. (Kor. ur.) C. kr. avstrijski poslanik na laškem dvoru v Rimu, pl. Merey, ki je že več časa bole-hen, je v zadnjem času tako obolel, da mora svoje mesto zapustiti. Za čas njegove odsotnosti ga bo nadomestoval prvi sekcijski šef v zunanjem ministrstvu, tajni svetnik pl. Machio, ki bo prevzel vodstvo našega poslaništva na laškem dvoru v Rimu, Baron Machio, ki je bil včeraj v avdijenci pri cesarju, odpotuje danes v Rim. Pariz, 11. avgusta. (Koresp. urad.)' »Agence Havas« piše: Francoska vlada je prepričana, da francoskemu poslaniku ni mogoče, ostati na svojem mestu na Dunaju. Avstrijski poslanik v Parizu je zahteval svoje listine. Ukrenilo se je vse potrebno, da bo odpotoval tako, kakor zahteva mednarodna kurtoazija, Pariz, 11. avgusta. (Koresp. urad.)? Avstrijski poslanik v Parizu, Szeczen, je že zapustil Pariz. Iva vojsko. Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Črnagora je napovedala vojsko Nemčiji, Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Listi poročajo: Črnogorska vlada je Nemčiji napovedala vojsko in nemškemu poslaniku na Cetinju, Eckartu, izročila potne liste. Eckart je ir zapustil Cetinje. Ko; je novega u nosit bol®? Dunaj, 11. avgusta. (Koresp. urad.) Na južnem bojišču se ni zgodilo ničesar novega. Prišlo je samo do brezpomembnih obmejnih prask. Na severu so skušale ruske kavalerijske patrulje vzhodno od Visle prodirati proti dotoku reke Visle, San. Bile so povsod odbite. Proti Brodyju so skušali prodirati trije ruski eskadroni s strelnimi puškami, ali so bili povsod nazaj vrženi čez mejo. BLOKADA ČRNEGORE. Dunaj, 11. avgusta. (Koresp. urad.) C. in kr. linijski kapitan Anton Časa je včeraj, dne 10. avgusta, izdal sledečo izjavo: Podpisani c. in kr. linijski kapitan Anton Časa, poveljnik avstro-ogr-skega brodovja v črnogorskem vodovju, izjavljam z ozirom na vojno stanje, ki vlada med Avstro-Ogrsko in kraljevino Črnogoro, na podlagi pooblastila sledeče: 1. Dne 10. avgusta ob 12. uri opoldne se prične obstreljevanje obrežja kraljevine Črnegore z meni podrejenimi bojnimi močmi. 2. Ta blokada se razteza ob obrežju med stopinjami 32 in 41 severne širine, vštevši pristanišča, zalive, izlive rek, otoke, ki ležijo med označeno mejo. 3. Vsem ladjam, ki se nahajajo v blokiranem ozemlju in so last prijateljskih in nevtralnih držav, je dovoljen 24urni rok, da odplovejo. Proti vsem ladjam, ki bi hotele ovirati blokado, se bo postopalo v smislu mednarodnega pomorskega prava. — C. in kr. zunanje ministrstvo je to izjavo no-tificiralo vsem na dunajskem dvoru poverjenim diplomatičnim zastopnikom. ČRNOGORCI KRŠIJO MEDNARODNO PRAVO. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Ce-tinja, da so se takoj po razglasitvi mobilizacije Avstro-Ogrske razmere za pripadnike avstro-ogrske monarhije zelo poslabšale. Kralj Nikita je deloma izgubil vlado nad »množico«. Proti mednarodnemu pravu je bil zaplenjen avtomobil avstro-ogr-skega poslaništva in članom poslaništva se je reklo, da se ne smejo voziti v Kotor. Tedaj so ti zastopniki naše države postali takorekoč napol vjetniki. Izgnali so vse Avstrijce in Ogre. SRBIJA SE BIJE SAMA SEBE. Sofija, 11. avgusta. (Kor. ur.) »Echan-ge telegrafique Belgarde« objavlja naslednje poročilo srbskega korespondenčnega urada: Srbski uradni list z dne 5, avgusta objavlja v uradnem delu noto zunanjega ministrstva, s katero se razveljavljajo različne med Avstro-Ogrsko in Srbijo sklenjene pogodbe in konvencije. GRKI HLEPE PO SRBSKEM OZEMLJU. Sofija, 11. avgusta. Vlada je obveščena, da je v Solunu koncentriranih veliko grških vojakov, od koder nameravajo pod pretvezo zasledovati četaše v Makedoniji, zasesti srbsko ozemlje. Makedonsko prebivalstvo je polno strahu in groze. Nov avslrijskl poslanik v Berolinu. Dunaj, 12. avgusta. (Kor. ur.) AVie-ner Zeitung« prinaša imenovanje princa Gotfrieda pl. Hohenlohe za poslanika v Berolinu. AVSTRIJSKI CESAR BIVŠEMU POSLANIKU V BEROLINU. Dunaj, 12. avgusta. (Kor. ur.) •>Wie-ner Zeitung« prinaša danes cesarsko pismo na grofa Szogyenya, v katerem mu izreka ob izstopu iz aktivne službe za njegovo patriotično, uspešno delo, njegovo delovanje v Berolinu, s katerim si je pridobil posebno zaupanje visokega zaveznika, najtoplejšo zahvalo in največje priznanje. Cesar mu obenem podeli veliki križ reda Sv. Štefana z brilianti Resnica o Loiiicno. Generalni kvartirni mojster v. Steift brzojavlja med drugim 10. t. m.: Francoska poročila so naše ljudstvo vznemirila. Glasom teh poročil naj bi bilo padlo pri Lfit-iichu 20.000 Nemcev, kljub temu pa da trdnjava šc sploh ni v nemških rokah. Teatralična podelitev križa častne legije mestu Luttich naj bi te navedbe še okrepila. Na še ljudstvo je lahko prepričano, da ne bomo niti zamolčali neuspehov, ne napihnili uspehov. Povedali bomo resnico in imamo polno zaupanje v naše ljudstvo, ki bo nam bolj verjelo nego sovražniku, ki bi rad svetu njegov položaj čim najugodnejše naslikal. Mi moramo biti s svojimi obvestili zelo previdni in štedijivi, dokler bi z njimi lahko svetu izdali svoje načrte. Sedaj že lahko brez škode poročamo o Liittichu. Vsak si potem lahko sam napravi svojo sodbo o poročilih, ki so jiK Francozi razkričali v svet, češ, da je padlo 20.000 mož. Mi smo imeli pred štirimi dnevi pred Liittichom le majhne moči; kajti tako drznega podjetja se ne more v naprej izdati z zbiranjem nepotrebnih množic. Da smo kljub temu dosegli zaželjeni cilj, je zahvaliti dobri pripravi, hrabrosti naših čet, energičnemu vodstvu in božji pomoči. Pogum sovražnikov je bil zlomljen. Vsak izvedenec lahko presodi velikost tega čina — zavzetje Liitticha. Stoji brez primere v zgodovini. Ako bi naše ljudstvo zopet enkrat nepotrpežljivo čakalo na poročila, prosim, da se spomni na Luttich. Vse ljudstvo se je enodušno zbralo pod svojim cesarjem v brambo proti številnim sovražnikom, tako da je vodstvo armade lahko prepričano, da se od njega ne bodo pričakovale nobene objave, ki bi njegove namere predčasno sovražniku odkrile in tako preprečile izvršitev njegove težke naloge. Grozovilosli uroli Nemcem v BelollL Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.)| Nemški bruseljski zastopnik, ki je v soboto s krog 11.000 Nemci zapustil Bruselj, je mogel ugotoviti, da padec Ltit-ticha ta dan še ni bil znan v Belgiji. Sobotni večerni listi so pisali, da v vojnem ministrstvu ni nobenih dnevnih! novic, da pa položaj v Liittichu ni slab« Naš korespondent je poizvedoval pri Nemcih, ki so pribežali iz Antverpna irt Bruslja, ter dognal, tla jc belgijsko prebivalstvo šc bestialnejše postopalo z Nemci, nego se je izpočetka mislilo. Zato je naravnost ironija, da je belgijski vojni minister v petek sestavil poseben odbor, ki naj bi zbiral gradivo proti nemškim četam. Belgijski mob niti ženskam ni prizanašal. Z našimi veletr-govci v Antwerpnu, katerim se ima lu-ka predvsem zahvaliti za svoj procvit, se je ostudno ravnalo. Tudi nje so sumili, tla so š pij on i. Nocoj, 11. avgusta, ima v Dusseldorf dospeti še en vlak Z izseljenci iz Bruslja in Antvverona. Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Poro« čilo francoskih listov, da nemške čete v Belgiji izvršujejo grozovitosti, niso resnična, samoumevno pa je, da se nemški vojaki proti zahrbtnim napadom prebivalstva branijo. Res pa je, da, je nemška armada od belgijskega prebivalstva doživela krutosti, ki smo jih doslej doživeli samo v boju s črnci. Belgijsko civilno prebivalstvo strelja na nemške vojake iz vsake hiše, h vsakega grma, polno besnega sovraštva proti vsemu, kar je nemškega. Berolin, 11. avgusta. VVolffov urad poroča: Kako se v Belgiji vojne udeležuje tudi prebivalstvo, dokazujejo naslednje podrobnosti, o katerih poroča očividec: Belgijsko prebivalstvo: možje, žene in nedorasla mladina izvaja nezaslišana grozodejstva nad našimi četami. Zc prve dni smo imeli nekaj mrtvih in ranjenih vsled bojnega raz-i položenja belgijskega prebivalstva. Tako je bil ponoči nekemu Nemcu spečemu v postelji, prerezan vrat. Na neki hiši se je izobesila zastava »Rdečega križa« in postavilo vanjo pet mož; naslednji dan je bilo vseh pet zabodenih. V vasi pred Verviersem smo našli vojaka z na hrbtu zvezanimi rokami in iztaknjenimi očmi. Ko je kolona z avtomobili, ki je bila na poti proti Lfitti-chu, prišla skozi neko vas, je srečala voz, v katerem je sedela neka ženska, Le-ta jc ustavila neki avtomobil z da- mm znamenjem, nato pa stopila k šoferju, nenadoma potegnila revolver m ga ustrelila v glavo. Izza neke ograje ?e bil obstreljen neki nemški vojak iz take bližine, da je bila njegova koza polna smodnikovih zrn. Nekemu drugemu je v mraku strel iz zasede raztrgal roko. V Gemmerichu je prebivalstvo ustavilo avtomobilsko sanitetno kolono in jo obstreljevalo iz vseh hiš. Spremstvo treh huzarjev je bilo preslabo nasproti napadalcem, vendar so prijeli tri napadalce in jih ustrelili. Hišo, iz katere je padlo največ strelov, so zažgali. Znaki »Rdečega križa« nc ščitijo zdravnikov. Ho. ZA VARSTVO NEPOSREDNIH INTERESOV ITALIJE. Rim, 11. avgusta. (Kor. ur.} »Agen-zia Štefani« javlja iz Cuneo: Giolitti, ki je bil izvoljen za predsednika provincijalnega sveta, je imel govor, v katerem je dejal: Sedanji čas je čas zadreg za celo Evropo, tak težki čas je tudi za Italijo. Napram nevarnostim, ki ogrožujejo Italijo, je v prvi vrsti potrebna solidarnost vseh strank z vlado, podpirati vlado lojalno na oni podlagi, katero ona smatra za pravo, varovati neposredne interese Italije, da zagotovi mesto v svetu, ki ji pristoja. Mi gledamo v bodočnost z zaupanjem, ker smo močni po združenem ljudstvu in v zaupanju do iskreno ljubljenega kralja. STALIŠČE ITALIJE NAPRAM EVEN-TU ALNEMU ZASEDEN JU LOVČENA PO AVSTRO - OGRSKI. »Polaer Tagblatt« piše v svoji petkovi izdaji: Po vojni napovedi od strani Anglije, ki bi dala Italiji dovolj povoda, da poseže vmes, je zavladala v našem mestu umevna napetost glede bodočega vedenja naše zaveznice. Veliki interes, s katerim se je pričakovalo vesti v tej stvari, sc jc izražal v raznih govoricah o vojni napovedi Italije Franciji. Doslej pa nobeno uradno sporočilo ne potrjuje te vesti. Po ono malo poročil o razpoloženju v Italiji, ki so nam bila dostopna, se dozdeva, da italijanska vlada nc misli izstopiti iz dosedanje nevtralnosti. Kako stališče bi zavzela Italija napram eventualnemu zasedenju Lovčena po Avstro-Ogrski, je najbolje razvidno iz nekega članka v »Gazzetta di Venezia«, kjer je rečeno: »Avstrija baje zasleduje načrt, da prodre do Soluna, kakor so jej včeraj pripisovali zasedenje Lovčena, kar se pa na srečo ne potrja. Pravim na srečo, ker zasedenje Lovčena pomeni težko vprašanje za naš položaj na Adriji!« 6000 ITALIJANSKIH DELAVCEV PRIBEŽALO V ŠVICO. Trident, 10. avgusta. Glasilo italijanske liberalne stranke priobčujc do pis iz Berna, v katerem se poroča, da je samo iz belfortske okolice pribežalo v Švico nad 6000 italijanskih delavcev z ženami in otroci. Kar prijoovedujejo o mukah in naporih, ki so jih prestali, je naravnost grozno. V Italiji bo moralo to postopanje Francozov nasproti Italijanom vse globoko zadeti. Turčija. TURŠKI VEČMILIJONSKI KREDIT. Carigrad. Uradni list priobčuje ira-'de, s katerim se dovoljuje vojnemu ministrstvu naknadno kredit 3 milijone funtov. VOJAŠKE ODREDBE V TURČIJI. »Sudslawische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Mobilizacija armade in mornarice je v najboljšem teku in se razvija proti vsem pričakovanjem v najlepšem redu. Vojni zavezanci hitijo pol noštevilno k zastavam. Na Peri so bile velike manifestacije za sultana. Tudi vojnemu ministru Enver paši prirejajo velike ovacije. — Mornariški minister Džemal paša se je podal v Dardanele, ki so z minami zaprte. Osebni promet je na vseh progah ustavljen. 0 prispevku družinam vpoklicanih. § 3. zakona o prispevku za preživ-ianje z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, določa, kdo da ima pravico do prispevka za preživljanje. »Pravico do -prispevka za preživljanje imajo oni, katerih preživitek je bil do sedaj bistveno odvisen od dohodkov iz dela onega, ki je poklican v aktivno službovanje.« Dalje pravi odst. 2. istega mesta: »K tem sc prištevajo tudi samostojni mali kmetovalci, ki obdelujejo gospodarstvo s člani svojih družin in brez itujc pomoči in samostojni obrtniki brez pomočnikov.« Kako naj se tolmači to mesto? Ali j&aj se dovoli prispevek lc onim druži- nam, ki v resnici obdelujejo svoje posestvo brez tuje pomoči, ali naj se razume pod samostojnim malim kmetovalcem posestnika kmetije, ki je tako velika, cla se povprečno lahko obdeluje z družino samo, brez tuje pomoči. Mislimo si dvoje rodbin! V prvi so otroci stari 24, 20 in 18 let. V drugi družini je ravnotako troje otrok v starosti 8, 5 in 2 leti. V prvem slučaju pomagajo lahko vsi trije otroci v gospodarstvu, katero sc torej opravlja z domačimi močmi. V drugem slučaju je stvar precej različna. Otroci so mlajši, za delo še nezmožni in zaradi tega je gospodar primoran poiskati si tujih moči. Nikclo pa zaradi tega ne bode trdil, cla jc položaj drugega gospodarja boljši, ko prvega. Krivica, ki bi se zgodila drugemu, če sc mu zavrne prošnja za prispevek za preživljanje, se še jasnejše pokaže, če vzamemo, da je posestvo drugega kmeta celo manjše, ko prvo. Kdor se bo pri odločitvi tega vjirašanja držal suhe črke zakona, ga bo seveda rešil s tem, da se zavrne prošnja drugega kmeta, dasi se takoj uvidi, da je taka rešitev v nasprotju z namenom zakona, pa tudi navedenega mesta sa- mega. Zc v samem pojmu stoji, da je mala kmetija ona, katero obdeluje kmet sam s svojo družino, srednja ona, katero obdeluje kmet sam s svojo družino, a poleg tega še s tujimi močmi. Velike kmetije so pa one, pri katerih se posestnik peča le z vodstvom, delo samo pa opravljajo le tuje moči. Ti pojmi pa niso nekaj absolutnega, in to je tudi v teoriji splošno priznano. V vsakem konkretnem slučaju se je pa treba ozirati še na druge faktorje, predno se določi, v katero vrsto naj se šteje kaka kmetija. Zakon z dne 26. de cembra 1912, drž. zak. št. 237, misli go tovo v drugem odstavku na male kmetije v nasprotstvu s srednjimi in veliki mi. Dostavek »kateri obdelujejo gospodarstvo s člani svojih družin in brez tuje pomoči« jc le kratka interpretacija pojma »mala kmetija«. S številkami določiti, kaj je mala kmetija, kaj sred nja in velika, se ne cla z ozirom na različno podnebje, kakovost zemlje itd. V Nemčiji n. pr. res računa za malo kmetijo ona, ki nima nad 5 ha in za srednjo ne nad 20 ha, vendar jc tudi. to le povprečno. Absolutno se seveda teh številk ne more vzeti. Kmetija, ki velja n. pr. na Tirolskem za malo, je na Kranjskem morebiti že velika, kljub isti površini. V Švici so se hoteli izog niti tem težavam s tem, da se je določilo, da naj velja za malo kmetijo ona, ki nima več ko deset glav goveje živine, za srednjo ona, ki jih nima več ko 40. Velik korak naprej je storil nižje-avstrijski deželni odbor, ki je pred kratkim določil v neki predlogi zakona o razkosavanju zemljišč, da naj velja za malo ona kmetija, na kateri more živeti družina štirih glav, za srednjo pa ona, na kateri se more preživljati dru žina broječa 5 do 20 glav. Na vsak način se mora razumeti omenjeni dostavek v drugem odstavku § 3. le kot interpretacija pojma »mala kmetija«. Od par strani so že došla osrednji pisarni v »Ljudskem domu« poročila, da se prošnje onih kmetov, ki imajo za obdelovanje svojih malih kmetij morebiti celo samo enega posla, zavračajo kot neutemeljene. Tako zavračanje se ne more razlagati iz za kona. Za odločitev prošnje se pač vzame kopito in po tem kopitu se prošnje merijo, sprejemajo in zavračajo. Jasno je, da je namen celega zakona podpirati družine vpoklicanih. In ta namen se pri takem postopanju popolnoma prezre. Došla poročila pa kažejo, do kakšnih rezultatov privede taka razlaga. Dr. K r ž a n. Velesrbska propaganda in prostozidarsko loža. Glasilo prostozidarjev »Revue des so-cietes secretes« (Obzornik skrivnih družb) je že leta 1912. v številki z dne 15. septembra obsodilo umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na smrt. Vzrok grožnje je bil odkritosrčno katoli-čanstvo pokojnega mučenca na cesarskem dvoru in njegova neupogljiva volja, ohraniti in osvežiti Avstriji njeno katoliško lice in dati njenim narodom pravico in zado-voljnost v okviru sedanjih državnih mej. To ni bilo prav velesrbski »Narodni Obrani«, zato je bil prestolonaslednik dne 28. junija od njenih pristašev umorjen. Prostozidarstvo izpolni svojo grožnjo vsik-dar, tudi sedaj jo je, in sicer preko svojih velesrbskih pomagačev. Ali ima tudi loža ta umor na svoji vesti, katere niti nima. Ugledni italijanski katoliški list »Unita cat-tolica« prinaša poročilo bolonjskega katoliškega lista »Mulo«, v katerem se dokazuje, da je prostojidarstvo dobilo vodilno ulogo v celem srbskonacionalnem gibanju tako v Srbiji kakor v avstrijskih provincah. V posebno ozki zvezi s prostozidaj-stvom stoji »Narodna Obrana«. Loža in »Narodna Obrana« imate, v Belgradu svoje prostore pod isto streho. Naloga prostozidarjev v Srbiji je bila, katoliško Avstrijo potom srbskih nacionalističnih društev, ki so odvisna od lože, počasi uničiti. Tako je bilo srbsko izobraževalno društvo »Pro-sveta« podružnica belgrajske lože. Srbska loža se je ravnotako polastila nacionalnega gibanja, kakor svojčas v Italiji, kjer je še sedaj italijansko šolsko in izobraževalno društvo Dante Alighieri« v rokah frama-sonov. Znane so protiavstrijske tendence tega društva, znane tudi njegove lire, ki najdejo pot v Avstrijo, a čudno in pri današnji Italiji zopet ni čudno, da je italijanska vlada ob letošnji 25 letnici tega društva uradno opozarjala in priporočala italijanski mladini društvene vzore in sodelovanje. Framason je povsod enak: večen sovražnik katoliške Avstrije. Ona dva, ki sta osnovala peklenski umor v Sarajevu, major Tankosič in Ciganovič, sta baje brata treh pik. Italijanski list piše tudi o veliki vlogi, ki jo je igrala loža v Ložnici, odkoder so prišli revolverji in bombe v Bosno. Danes ni mogoče teh odkritij z vso gotovostjo ugotoviti, a pride morda skoro dan, ko se bo potrdilo tudi naše splošno prepričanje, da je tudi za umorom v Sarajevu — prvi morilec prostozidarska loža, katere ideal je satan iz pekla, kakor je umestno svojčas izrekel »Rimski Katolik«. Izjava slovenske koroške ilov-siine, Slovenski duhovniki nam javljajo iz vseh krajev Koroške ustmeno in pismeno, da se širijo proti njim med ljudstvom razna podla sumničenja, češ, da so srbofili, vele-izdajalci ter da so oni krivi vojske. V Pod-juni je razširjena govorica, da je cela vrsta slovenskih duhovnikov že kaznovana s smrtjo radi veleizdajstva. Vsled tega mora č. duhovščina trpeti vsakovrstno preganjanje, psovke, da, v nekaterih krajih ni varna niti življenja! Nismo si misilli, da se bo zlorabilo to sedanjo stisko našega ljudstva v sovraštvu zoper nas. Toda naj bo! Mi ostanemo popolnoma mirni, pač pa bomo tembolj izpolnjevali svojo državljansko dolžnost, proti toliko ljubljeni Avstriji in v dejanju dokazali svoj patriotizem, ki je čist kakor zlato. V cerkvi, na leči, pri dobrodelnih podjetjih za »Rdeči križ« bomo vseskozi na svojem mestu, Zlobneži, ki hočejo izpodkopati naš vpliv, se bodo temeljito zmotili. Njim povemo samo še to, da smo se obrnili na cerkvene in posvetne oblasti, da nas ščitijo na primeren način. Naše geslo je prejkoslej: Vse za vero, dom, cesarja! SodaHtas sacerdotum i. h, ss. Cordis Jesu za Koroško. Val. Limpel, predsednik. s krvjo in z železom sc kuje usoda narodov. Naj napoči željno pričakovani, krasni povračilni dan, naj se napravi pokora za nedolžno prelito kri plemenite habsburške cesarske hiše, pod katere varnem okrilju se je čutil srečnega mali drobec našega naroda, pokora se napravi za neštete ljubljeni Ukrajini povzročeno krivice. V čudodelni harmoniji je zvezana ista stvar habsburške hiše, avstrijske države in ukrajinskega naroda. To izporočilo je zajmstil veliki osvoboditelj Ukrajine, Chmelnicky v svoji dalekovidnosti svojemu sinu, v kateremu ga je na cesarja na Dunaju opozoril. Povestnica jc jiostopala milostno z delom ukrajinskega ljudstva in je upravičila to, kar je veliki het-man slutil. Del ukrajinske kraljevine Galicije in Lodomerije je prešel pod do-brodejno avstrijsko vladarstvo kot pravnoveljavna dedščina Habsburža-nov. Večji del te dedščine jc ostal pod knuto Moskovita in ta clel ječi kakor cela Ukrajina, a tudi Poljak in Finec, Ru-munec in Kavkažan in vsi narodi carjeve države v neznosnem sužehjstvu. Vsak čas so pripravljeni, cla se otresejo naloženega jim jarma. Najhujša usoda je pa Ukrajino za-» elela, ki je bila pred 2 in pol stoletji pri-klopljena izrabljeni ruski državni zvezi kot enaka enaki, cla so ji polagoma uropali njeno politično svobodo, njerie narodne pravice in končno celo njen jezik. Previdnost je hotela, da je bila Avstrija prisiljena v vojsko z Rusijo v tistem letu, ko praznujemo Ukrajinci žalostno 150 letnico, ko so odpravili ostanek naše politične svobode in nastavili zadnjega ukrajinskega- hetma-na. Vsemogočni dodeli, da se spominu žalostnega dogodka pridruži veselo slavje. Dodeljeno nam je, cla smo doživeli čas povračila. Mati Ukrajina kliče svoje sinove na boj. Napoči naj doba junakov. Viharni oblaki so pokrivali evropsko obnebje in v najtemnejših hojah so se nagromadili najt tistim delom Evrope kjer živi ukrajinsko ljudstvo. Skozi oblake prodira sveti solnčni žarek in javi upanje, cla se razdrobe ječe našega ljudstva z našo navdušeno pomočjo. Avstrijska vrata se odpirajo Ukrajini! Molitev on m vojsKe. Sestavila se je posebna molitev za čas vojske in prečastito ljubljansko knezoško-fijstvo jo je odobrilo. Lističi, na katerih je ta molitev tiskana, se dobe v prodajalni Kat. tisk. društva (Ničman) v Ljubljani. Izvod a 2 vinarja, na 10 eden povrhu, po pošti 20 vinarjev več. (Za K 2-20 torej 110 izvodov poštnine prosto.) Oddaja se le za gotov denar. Želeti je, da bi se molitev razširila in pridno rabila. Ukrajinci proli Rusiji. černovice 9. avg. (Zas.)Glasilo poslanca Nikolaja pl. Vasilka »Nova Bu-kovina« piše: Ukrajinski narod stoji zdaj. v sredi velikih svetovnih dogodkov. Vojska Avstrije proti Rusiji. Zdi se, kakor da bi se bila ura svetovne zgodovine nekaj časa ustavila, da mogočno udari. Vojuje se vojska kulture z barbarstvom, sloboclc s suženjstvom, vojska dveh držav, v eni je naš narod kot doma, v drugi je pa usužnjen. Zaščitnik našega naroda, arliangel Mihael nam označuje pot, po kateri nam je hoditi, po poti, ki naj nas vodi v boljšo bodočnost; po našem narodnem že-niju Ševčenku, katerega svet spomin nam je naš dedni sovražnik osramotil, nas opozarja: bratje, vojskujte se in v boju boste zmagali, ker pomaga vam vsemogočni zaščitnik vaših svetih pravic. Na nas gledajo, da nas opogumijo in da nas navdajo z zaupanjem, duhovi borilcev za svobodo Ukrajine; čestitajo nam: da nam jo usojeno zopet upostaviti srečo našega ljudstva, ki jo je roka malopridnih krivoprisežniko-v uničila. V popolni zavesti naše odgovornosti nasproti zgodovini dopuščamo z veseljem našim sinovom, cvetu našega ljudstva, da gj^ejo na vojsko, ker Borovi. Darila »Rdečemu križu«, Gdčna Ana Dralka 10 K; ga. Marija Binter 5 K; gospod in gospa dr. Bock 20 K; g. oberst I. pl. P. 5 K; g. Vilhelm Steinherz 25 K; g. fml. pl. Kraliček 50 K; Oliver Trading Office 10 K; g. Josip Schrey, restavrater na kolodvoru, 15 K; g. Ubald pl. Trnkoczy 50 K. zbirka gospe Nebenfiihrer 76 K; ga. dr. Art ur pl, Wurzbachova 10 K; Gospodarsko društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani 10 K; zbirka tvrdke Kleinmayer & Bamberg 280 K; zbirka gospe Margarete pl. ScholImayer v Schebergu: grofica Lichtenberg Hallerstein 20 K; uradništvo graščine Schneeberg 12 K 55 vin.; Emy in Malva Novak 10 K; Ira Bavec 5 vin.; M. Bom, Ig, 40 vin.; Štefančič, Putlob, 1 K; Mulz, Pudob, 50 vin,; Frančiška Vilar, 5 K; M. Rosi na Pudob 10 K; L. Bek, Stari trg, 5 K; I. Šmarda, Stari trg, 3 K; A. Pirkar, 1 K; K. Kovač, 1 K; M. Lekan, 2 K; Palčič Marko-vec 1 K; A. Lakajšek 4 K; princezinja Luisa Schon-burg Waldenburg 50 K; Princ Herman Schonburg Waldenburg 100 K; zbirka Margarete Markelj v Postojni 50 K; Ivan Ogrin, zidarski mojster, 20 K; Kari Hubinger 10 K; ga. Marija Muleisen 25 K; ga. Marija Muleisen (za družine) 25 K; gospod in gopa dr. pl. Schoppel 50 K; gospod in gospa dr. pl. Schoppel (za družine) 50 K; dvorni svetnik Konrad Rubbia 20 K; zbirka članov gremija ljubljanskih trgovcev 260 K 80 vin.; dvorni svetnik Dobida (po »Slov. Narodu«) 20 K; višji okrajni zdravnik dr. Alfred Mahr in gospa 100 K; Emerich Mayer jun. (fakturni znesek) 315 K; deželni veterinarski referent vladni svetnik Ivan Munda 20 K; č. g. kanonik Josip Erker 500 K; zbirka gospe deželne glavarice Bogomile Šusteršič; Konstanza pl. Walzel, oberstlajtnantova soproga, 200 K; Valentin Krisper 300 K; knezoškof dr. Jeglič 200 K; Nikolaj vitez pl. Gutmansthal 1000 K;' inženir Schiffrer 20 K; gdčna dr. Schiffrer 10 K; dr. Otto SchoB-berger 30 K; deželni glavar dr. Šusteršič 100 K; Dolinar, privatnik, 10 K. — Prinašamo tudi imena darovalcev iz že imenovane zbirke gospe dr. Bret-love: Franc Golob 20 K; I. Podkrajšek 3 K; L. Černe 3 K; J. Jane 2 K; dr. E. Bretl 50 K; F. Sev-čik 10 K; Leskovic in Meden 5 K; A. Kune 5 K; Lovše 5 K; Marija Suttner 50 K; Alojzij Vodnik 50 K; Feliks Urbane 30 K; Robert Kollman, c. kr. dvorni Založnik, 500 K; Bajec 2 K; A. Moses 1 K; dr. I. Lovrenčič 5 K; Rudolf Juvan 5 K; I. Černe 5 K; gdčna Fajdiga 3 K; bratje Pollak 30 K; W. Plachota 5 K; M. Terček 10 K; M. Bahovec 5 K; I. Seunig 10 K; I. Olup 10 K; I. Soklič 3 K; Čadež 2 K; A. & E. Skabernc 20 K; Vidmar 2 K. — Kot redni člani so pristopili k »Rdečemu križu« gospodje in gospe; Marija Nessner, I. Mayer, ga. dr. Neuberger, Ljudmila Kvartič, dr. Alfred Mahr, Kari Počer, vladni svetnik Ivan Šubic, Terezija Šusteršič, Anica Pire, Avgusta Krisper, Hilda Mahr, Marija Mahr, vladni svetnik dr. Praxmarer, svetnica gospa Rubbia, Reinhold Pucsko, vladni tajnik Ernst Kordin, Adcla Planinec, Marija Cerar, Roza Koler, Adolf Leeb, Helenca Prime, Ivana Pukel-stein, Zorko Rodič, Valentin Šerše, Ana Šarabon, Kristina Stare, Antonija Vidder, Ignacij Zor, Josi-Marčan 10 K; Matko Arko 10 K; skupaj 9102 K. — Akademična »Bundesmannschaft Carniola« 50 K. — V. nabiralna pola gospe stavbne nadsvetnice Marije Pavlinove 1422 K 60 vin., in sicer: Franc Vidali 10 K; notar Hudovernik 20 K; stavbni nad-svetnik Franc Paulin 50 K; lekarnar A. Bohinc 20 K; in";enir Forster 10 K; Antonija Gogolova in K; Karo! Žužek 10 K; A. Jcsenko 2 K; Avgust Jagodic 5 K; A. Ciuha 10 K; Ana Pučnik 5 K; c. kr. notar Planlan Ivan 50 K; Jakob Žcleznik 1 K; I. Kristan 1 K; I. Radič 50 vin.; Rudolf Lukeš 50 vin.; Edvard Gregorič 20 vin.; Jos. Sever 20 vin.; Kari Zotmann 2 K; dr. Pučnik 1 K; T. Stenta 1 K; Salmič 20 vin.; nečitljiv 1 K; Pajnič Stran pina Znidaršič, Ivan Jakopič, Joško Meško, dr. Anton vitez pl. Schoppel, Camila Pamraer po 4 K; potem kanonik dr. Josip Gruden 50 K; dr. Otmar Krajec JO K; dr. Vincenc Gregorič, dr. Ivan Ora-žem 10 K; ravnatelj Josip Pehani 10 K in Anton Šusteršič 5 K. — Gospa Berta Triller, Dalmatinova ulica St. 21, nabiralna pola št XI.: Dr. Kari Triller iu soproga 50 K; dr. Fran Tekavčič, odvetnik, 30 K; trgovec Ivan Mejač 20 K; trgovec Janko Česnik 10 K; trgovec Andrej Šarabon 50 K; Franc Szant-ner, čevljar, 10 K; trgovka Hcdvika Šare, 10 K; modistinja Sedej 2 K; trgovina Lenassi & Gerk-roann 20 K; Josip Toni, mesar, 5 K; odvetnik dr. A. Kokalj 10 K; odvetnik dr. Ravnikar 50 K; odvetnik dr. Majaron 50 K; odvetnik dr. Josip Oblak 50 K; hišna posestnica Ana Štrukelj 20 K; kavar-nar A. Tonejc 40 K; pekovski mojster A. Jenko 50 K; dr. St. 20 K; notar d-. Sehmidingcr 20 K; trgovec Josip Lenče 50 K; Antonija Kostanjevec 5 K; Marija Koch 5 K: ing. Viktor Skaberne 10 K; Marica dr. Košenina 20 K; Miro Domicelj 2 K; 1. Podkrajšek 2 K; Briider Moskovič 40 Ki Strubel 6 Cescutty 10 Ki Adela Skaberne 20 K; A. Jagodic 4 K; Erika Schuster 5 K; Rosiuan Tschurn 10 K: Voltmann 10 K; E. Dobrič 2 K; Jerica Dolenc 10 K; g. ravnatelj Jadranske banke 10 K: trgovec Biirger 50 K; odvetnik dr. Jos. Furlan 50 K; Maček & Komp. 10 K; trgovec Kette 50 K; mesar 5 K; J. Hočevar 2 K; Jos. Rajh 10 K; arhitekt I. Mathian tO K; dr. Albiu Suver 20 K; dr. Josip Sa-jovic 10 K; A. Klinar 5 K: I. Sbrizaj 5 K; Mat. Kraje 5 K; dr. Munda 10 K; Leo Rloudek 5 K; Ivan .Jax in 6in 25 K; Ljubljanska kreditna banka 500 K; dr. Anton Švigelj 10 K; dež. Oadni svetnik Kre-menšek in soproga 10 K; Kreraenšek F.rnica in Ire-nica 4 K; c. kr. nadinženir Haas Jakusch 5 K; c. kr. stavbni svetnik }{ilbert 5 K; Anton Hupka 10 K; Kmetska posojilnica 300 K in rodbine 200 K; ing. Šturm 2 K; c. kr. avskultant dr. Ciril Pavlin 3 K; Alojzij Pavlin 20 K, Josip TomSe 20 K, Ana Pavlin 10 K, vsi trije iz Podbrezi«. IZKAZ mestnem« magistratu došlih darov za rodbine vpoklicanih vojakov: Filip Supančič, zasebnik, 50 Ki Janez Baltazar 5 Ki Stariha Ivan, škof, 20 K; Sešek fvan, magistralni ravnatelj v pok., 6 K; Kaiser Fran, pijSksr, 10 Ki Marija Kaplja 5 K; ;>Siovenska Matica« 100 K; dr. trau iiešič, c. kr. profesor, 4 K; Fabiani Ivan. trgovec, 10 K; Trgovsko društvo Mevkur-< 50 K: J. Haitptivan. oficije.1 trgovske in obrtna zbornice, 2 K; Kroma Iudvik. fotograf, 10 K; Hubscher Hugo, 2 K; Bončar Josip, posestnik in pekovski mojster, 20 K; Gjud Aleksander, brivec, 20 K; Lah Kvgen. magistralni svetnik, 1.5 K: Hočevar Margarela 5 K; Marjetic Katarina 5 K; Podkov tven 10 K; Zaje Fran, c. kr. fin. svetnik v pok.. 10 K; M. S. 20 K: Luckmann Anton, zaseboik, 100 K; C. Menardi, trgovski agent, 20 Ki Mlakar Janko, profesor, 5 K: Hr. Omersa Nikolaj 10 Ki Kmetska posojilnica ljubljanske okolice po gospej Mariji Pavlin, soprogi stavb, nadsvetnika, 200 K; po gospej R. dr. Bockovi: Schiffrer Viktor 50 K, Grobelnik J. 10 K; Schumi Josipina 30 K; »Tri sestre« 30 K; uradniki in uslužbenci prisilne delavnice: Dolenec Ciril, ravnatelj, 7 K; Pavločič Fran, kontrolor, 1 K; Sadar Adolf, šolski voditelj 3 K; Šega Viktor, kurat, 4 K; Mulaček Kazimir, adjunkt, 5 K; Jeglič Anton, nadpaznik, 2 K; KomoUr Fran, nadpaznik. 1 K; Papež Blaž, nadpaznik, 2 K; Kna-felc Ignacij, nadpaznik, 1 K; Osterc Anton, nadpaznik, 1 K; Ogrinc Anton, paznik, 1 K; Orehek Ivan, paznik, 2 K; Keržič Ivan, paznik, 1 K; Ko-vačič Martin, paznik, 2 K; Frece Valentin, paznik, 1 K; PCošmelj Josip, paznik, 1 K; Šoštarič Alojzij, paznik, 1 K; Tratnik Ivan, paznik, 1 K; Vidmar Fran, paznik, 1 K; Jelnikar Anton, paznik, 1 K; ___C______O V' P,,fi>r1c Fr?n nam ČLANI CESARSKE HIŠE ZA RANJENCE. Budimpešta, 11. avgusta. (Kor. urad.) Nadvojvoda Josip in njegova soproga Avgusta sta prepustila svojo palačo v Budimpešti ranjencem na razpolago. ODLIKOVANJA V NAŠI ARMADI. Dunaj, 11. avgusta. (Koresp. urad.) Cesar je podelil vojaški zaslužni križec s krono sledečim vojakom, ki so se v vojski odlikovali: Linijski poročnik vojne mornarice Herman Bublav, nadpo-ročnik Sig. Monavarda pl. Jana, deželna žendarmerijska komanda št. 5. Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost je dobil: stražmojster 1. razreda Evgen Gazda, deželne žendarmerijske komande št. 13, krmilar donavske plovne družbe Ignacij Kogar. VOJNI POROČEVALCI ODPOTOVALI IZ DUNAJA. Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je včeraj odpotovala vojna poročevalska pisarna pod poveljstvom polkovnika Hoehna na določeni ji kraj. Svarilna zgleda. Dunaj, 11. avg. Neki tukajšnji trgovec z mešanim blagom in neka peka-rica, ki niste hoteli prodati odjemalcem moke, čeprav se pečata »lasom obrtnega lista tudi s prodajo moke, sta. bila obsojena vsak na en teden strogega zapora in na izgubo obrtne pravice. Trst. Pri okrajni sodniji v Trstu je bil pek Saxida, ki je za časa prve mobilizacije kar brez vzroka zvišal ceno kruha od 48 vin. na 64 vin, obsojen v trimesečen strog sapor. Naklonili so mu pa še en post vsak teden. Vojaška sfraža aslreSila grolfeo Clirfsfalnig. Fran, paznik, 1 K; Jelnikar Anton, paznik, 1 K; Šimnic Fran, paznik, 2 K; Puterle Fran, paznik, 1 K; Kavšek Ivan, paznik, 1 Ki Smrečnik Ivaa, paznik, 1 K; Pirnat Fran, paznik, 1 K; Ažman Ivan, paznik, 1 K; Metelko Anton, paznik, 1 K; Majce Karel, paznik, 1 K; Šink Fran, paznik, 1 Ki ICun-stelj Andrej, paznik, 1 K; Sluga Ferdinand, paznik, 1 krono. Deželno in žensko pomožno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko. Darila za >Rdeči kržž«: Ivan Krisper, računski znesek 269 K 44 vin.; državni železniški svetnik Julij vitez pl. Ritter /,achony 16 K; nabiralna pola gospe Renate dr. Bockove, in sicer: Kassig 1 K, Gruber 20 K, Gotzl 5 K, Viktor Schiffrer 50 K, J. Grobelnik 20 K, Ivan Krisper 50 K, Alojzij in Ana Kraschowitz 20 K, lekarnar Rihard Sušnik 50 K, Helena Peternell 1 K, O. Rabitsch 20 K, Sofija Debeuz 60 vin., Vilma Steinherz perilo in 25 K, Antonija Gnezda 20 K, rtdčna Schlechan oerilo in 3 K, gdč. Lina Eckert-Karner 5 K. ga. Antonija Kastner 20 K, gdč. frned-ricb 5 K, Alojzij Persche 30 K, Albina Persche 10 K. Marija Persche 10 K, ga. generala pl. Schmidt 20 K; nabiralna knjižica gospodičen Schiller in Werner: 192 K, 164 K 40 vin., 417 K 10 vin. in 111 K; Viktor Schiffrer za zaostale 50 K in J. Grobelnik za zaostale 10 K; — skupaj 1330 K. Dro-žerija Kane je darovala konjak, čaj in drugo. v Pniiii. POVELJE ZA IZPRAZNENJE PUUA. Trst. Tukajšnji >Ptccolo« poroča: 8. t. m. so začeli v Pulju nalepi jati naslednji razglas pristaniškega poveljstva: -Prebivalci v Pulju se vabijo, da se do 10. avgusta preskrbe z živili in kurivotn zase in za svoje družine za čas 90 dni. Tisti, ki bi si do 11. avgusta ne mogli preskrbeti živil, morajo zapustiti mesto. Izvzeti so le tisti, ki so zaposleni pri oboroževanju in brambi trdnjave, kakor tudi tisti, ki delajo v vojnih zavodih (mornarica). Posebna komisija bo hodila od hiše do hiše, da se prepriča o izvršitvi tega naloga.« Komaj pa jc bilo nabitih nekaj razglasov, je vojaška oblast razglas ukinila in velela strgati z zidov že nalepljene izvode. Na policiji so zastopnikom listov izjavili, da se je povelje za izpraznenje mesta od-godilo. PoroCHa i im. CES4R POVABIL PRESTOLONASLED-NIKOVO SOPROGO V SCH6NBRUNN. Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je nadvojvodinjo Ziio povabil, naj toliko časa, dokler bo nadvojvoda Karol Franc Jožef radi vojnih dogodkov odsoten z Dunaja, stanuie v Schdnbrunnu, Nadvojvo- O tej nesreči se še poroča, da je grofica vedno sama šofirala. Grofica avtomobila na klic straže ni ustavila, nakar ie straža streljala. Padla sta dva strela, ki sta jo oba zadela v glavo. Bila je takoj mrtva. Grof Kristalnik, soprog nesrečne grofice, ima obširna posestva na Koroškem in Goriškem. — Tudi vinarski nadzornik markize Obbizzi v Gorici je bil na avtomobilu obstreljen, ker se ni takoj ustavi). Straže imajo stroga navodila; zato pozor! Dnevne novice. + Pomožna akcija deželnega odbora za rodbine vpoklicanih vojakov. Pomožni lokalni odbori so bili dalje ustanovljeni: V občini Š t. J u r i j pol. okraj Ljubljana okolica, v občini Vrhnika, v občinah L a n c o v o , Rateče, Ljubno in Begunje polit, okraja Radovljica, v občini Idrija, v občini Dole pri Litiji, v občini S u h o r pri Metliki, v občini Metlika, v občini Gorenje P o 1 j e p r i N o ve m mestu, v občini Škofja Loka, v občini K o š a n a in v Kočevju. Pričakujemo, da tem zgledom takoj slede po celi deželi. Zbirajte povsod darove! Vsi denarni darovi naj se pošiljajo na naslov »Deželna blagajnica, Ljubljana. Pomožna akcija«. -}- Za varstvo železnic. Dunaj, 11. avgusta. Korespondenčni urad prinaša sledeči razglas: Vodstvo armade je s posebnim zadoščenjem na znanje vzelo, da občinstvo po celi monarhiji tako krepko podpira v vsakem oziru vojaške odredbe. Ta izraz splošnega patriotizma daje povod vodstvu armade, da se obrača na občinstvo s sledečo prošnjo: Da se. preprečijo morebitni napadi na železnice, naj občinstvo popotnike na kolodvorih in v vlakih opazuje in sumljive ljudi oblastem ali pa. železničnemu osobju takoj naznani. Zlasti naj se opazujejo osebe, ki se v obližju predorov, mostov in viaduktov sumljivo vedejo, zlasti pri oknih ali pa na progi. -f Nesramne laži proti Slovencem v sedanjih težkih časih tiskajo celovške »Freie Stimmen«. Tako piše ta list, da so slovenski duhovniki nabirali za »Rdeči križ«, denar pa pošiljali — Srbiji. Proti taki izrečni in podli hujskanji naj bi oblast postopala, če bi se »Freie Stimmen« izgovarjale, da so mislile na balkansko vojsko, tedaj jih bi bilo treba spomniti, da je takrat tudi avstrijski »Rdeči križ« v Belgradu odločno sodeloval. t Župnik Jožef Vodošek. Dobili smo žalostno vest, da je dne C. t. ni. umrl č. g. Jožef Vodošek, župnik pri Sv. Bolfenku pri Bišu in Trnovcih. — Vojaška vest. Poveljnik c. kr. domobranske orožarne na Dunaju, g. major F r i d o I i n K a u č i č ie imenovan podpolkovnikom. Od južne železnice. Razpisani ste postajenačelniški mesti Ljubljana glavni kolodvor in Hrastnik do 15. avgusta 1914. Poleg brzovoznega blaga se lahko oc danes naprej pošilja tudi tovorno blago po kosih na vse postaje južne železnice, Iz vzeti so le še celi vagoni. — Zatvoritev banke v Opatiji. Podružnico Jadranske banke v Opatiji so uradno zatvorili. Sedaj se vrši pregledovanje knjig. — 584 milijonov kron drobiža je v Avstro-Ogrski. Kontingente, ki veljajo dosedaj za kovanje drobiža, obsegajo za Avstrijo in Ogrsko 584 milijonov kron, od teh 128 milijonov kron v petkron-skih, 500 milijonov kron v dvekronskih, 300 milijonov v kronskih, 48 milijonov v 20 vinarskih, 32 milijonov v 10 vinarskih komadih in 26 milijonov kron v bakru. Za letošnje leto jc bilo v proračunu določenega kovanja za 25 milijonov kron enokronskih, 125.000 kron dvo-vinarskih in 27.500 kron enovinarskih kosov. Iz teh podatkov je razvidno, da v Avstro-Ogrski ni nobeno absolutno pomanjkanje drobiža. Trenotna zadrega je le mimogredoča. Vrhutega je Av-stroogrska banka storila vse, da odpo-rnore vsakemu pomanjkanju na plačilnih sredstvih. Tiskarna jc pridno na delu pri papirnatem denarju, tudi kovani drobiž izdelujejo noč in dan, tako da bo v najkrajšem času odpravljeno pomanjkanje drobiža. — Nasveto-valo se različno, kako priti v okom temu nedostatku. Med drugim se je raz- motrivalo vprašanje, ako ne bi bilo umestno, da se novi papirnati dvo-kronski denar deli na 4 dele, od katerih bi bil vsak vreden 50 vinarjev. Predlagalo so jc tudi, naj bi pošta dala natisniti znamke po eno krono i. t. d., ki bi imele vsled naredbe isto vrednost kakor gotovina. Taka in enaka sredstva sc lahko vpeljejo, toda kot potreba pridejo komaj v poštev, ako občinstvo posluša dober svet in ne skriva drobiža. Vojnopotni promet. Glasom naznanila c. in kr. vojnega ministrstva se je vojno poštni promet pri vojnih oddelkih, ki se uporabljajo proti Rusiji, dne 11. avgusta 1914 otvoril. — Pisatelj Ganghofer, ki je star 60 let, je vstopil kot prostovoljec v nemško armado. — Jan Kubelik, slavni virtuoz, je te dni zamenjal gosli z vojaško puško. — Samoumor ali nesreča? V Bel-ceneku na Koroškem so potegnili iz Gline truplo neznanega moškega, približno 30 let starega, oblečenega v temno obleko. Na desni roki je imel teto-vacijo: »Franc Born, 5. drag. polk, Wiener-Neustadt.« — Hmeljarji, pozor I Iz Savinjske doline: Z ozirom na dogodke zadnjih dni in v očigled z njimi v zvezi stoječe mobilizacije je priporočljivo, da si kmeti sami v samopomoči pomagajo, ker se odtegne najboljše delavne moči. Od vseh strani prihajajo vprašanja radi hmeljske trgovine, ali se bode lahko prodal, po kateri ceni in kdaj. V pojasnilo naj služi, da se bode hmeljska trgovina prav počasi razvijala, in sicer zato, ker ni denar na razpolago, tovorni promet je začasno ustavljen in nekatere pivovarne so vsled odišlih delavnih moči obrat ustavile. Vsako leto so došle od vseh strani ženske ter fantje hmelj obirati. Ali sedaj morajo te moči doma poljska dela opravljati. Najboljši izid je ta, cla otroci od 12. do 15. leta izvršijo važno delo obiranja hmelja. V to svrho je nujna potreba, da se gospodje župani v Savinjski dolini takoj sestanejo v središču v Žalcu k posvetovanju, da se šolska oblastva naprosijo po Spodnjem Štajerskem, da bi otroci posameznih občin pod nadzorstvom enega učitelja proti plačilu izvršili nujno delo obiranja hmelja, sicer preti nevarnost, da ostane nekaj hmelja neobranega. Blagovolite se obrniti na c. kr. namestniškega svetnika g. barona, Mullerja. v Celju, kateri bode vaše prošnje podpiral. Hmeljarji, časi so resni, takoj na delo! — Aretacije. Graški listi poročajo, da so na Koroškem aretirali župnika Gabro-na, v Celju pa posojilniškega ravnatelja ,1. Smertnika, v Št, Jakobu v Slov, goricah ondotnega kaplana, v Juršincih pri Ptuju poštnega ekspedijenta Vincenca Zorkota od St. Andraža v Slov. goricah. Radi srbofilskih klicev je bil na Koroškem aretiran 40 let stari delavec Jožef Dagarin pristojen v Škofjo Loko. V Lienzu je bil aretiran šef ondotne železniške kurilnice inž. J. Gjurič, češ, da je bil srbski špijon 10.000 steklenic bllinske kisle vode je prejela nakazanih te dni vojna uprava od uprave v Bilinu po naročilu lastnika pl. Lobkowitza. Toliko steklenic je nakazanih za sedaj. Zdravilišče Rogaška Slatina ostane odprto tudi nadalje celo sezono in sicer veljajo odslej znižane cene. Vsled tega je omogočeno zdravljenje tudi revnejšim slojem, katerim bi bilo sicer zdravilišče težje dostopno. 0 mm sovražniku RUSKO BALTIŠKO OBREŽJE. Poleg angleške mornarice kot glav nega sovražnika nemške mornarice se mora vpoštevati tudi rusko baltiško brodovje. Zavetišče brodovja tvori Finski zaliv, v ozadju leži Peterburg s trdnjavo Kronstadt. Zadnje čase je ruska vojna uprava vse storila, da je zaliv utrdila in zavarovala. Za blizu nemške meje odprto ležeče voj. pristan. Libava so izdajali prejšnje čase milijone. Danes je postaja torpedovk; važnost Li-bave je pa vsled obstreljevanja po križanci »Augsburg« majhna. Sedanja težka baterija lahko Libavo v najkrajšem času popolnoma uniči. V ozadju zaliva Riga leži mala trdnjava Diina-munde precl mestom Riga. Glavno trdnjavo, ki zapira Finski zaliv, tvori Reval, ki leži ob severnem obrežju Est-landa. Ruska admiroliteta je nazvala trdnjavo Revel-Porkala—Ude, ker ji pripada tudi postaja torpedovk in podmorskih čolnov Porkala—Ude ob finskem obrežju. Revai naziva j o Rusi tudi »Vojno pristanišče Petra Velikega« in so jo zadnje čase zgradili in izpopolnili kot prvovrstno opirališče brodovju Velike oklopne utrdbe so preskrbljene s 30-5 cm topovi. Ce hoče nemška vojna mornarica prodirati proti Peterburgu, mora predvsem premagati Reval, oziroma mora Reval obkoliti in zagotoviti svojo desno krilo pred zavratnimi napadi iz Porkale—Uda in s finskih oto-iCov. Trdnjave Svedburg, Svarrliolm in viborg, ki leže ob finskem obrežju, so manj nevarne. Peterburg sam brani trdnjava Kronstadt, ki leži na otoku Kotim, ki jo obdaja 17 utrdb. Promet večjih ladij mecl Kronstadtom in Peter-burgom omogočuje le 28 km dolgi in 1 km globoki umetni prekop, ki se lah-<0 s podkopi zavaruje. Peterburg je torej zelo dobro zavarovan. ANGLEŠKA ARMADA. V Evropi so povsod vpeljane ljudske armade, izvzemši Anglije, kjer še zdaj izpopolnjujejo armado z najemniki. Glavni namen angleške armade je, da brani Anglijo in da zasede razne posadke obširne države. Angleški vojak dobi dnevno plače 2 šilinga. Ko do-sluzi dve leti, lahko izjavi, če hoče vstopiti v rezervo, ali če hoče služiti se 8 let, nakar prestopi v rezervo. Armada stane letno okroglo 30 milijonov funtov šterlingov. Načelnik armade je kralj, poveljuje ji pa v njegovem imenu vojni minister (državni tajnik vojske). Generalnega štaba ni. Milica je teoretično uvedena s splošno vojaško dolžnostjo. V občinah žrebajo vsi za orožje sposobni možje od 18. do 30. leta. Kdor potegne najvišjo številko, ostane v službi, a si lahko dobi namestnika. Službena doba znaša v milici 5 let. Poleg teh čet so šc prostovoljci, ki služijo brez plače. Posebno vrsto v angleški armadi tvori pehota na konjih, ki se je osobito v burski vojski odlikovala. V Angliji stoji 10 gard^ nili in 78 linijskih pehotnih polkov z garani in 16 linijskih kavalerijskih polkov, 17 jezdecih baterij, 112 poljskih artiljerijskih baterij, 2 gorski bateriji, 39 trdnjavskih baterij, 80'/» že-nijskih stotnij. Gardna pehota šteje 9091, linijska pehota 75.745, gardna ka-valerija 1290, linijska kavalerija 11.517, artiljerija 30.334, ženija 7588, tren 6644, samtea 2801, skupaj torej 150.000 mož.' V vojski razpolaga Anglija z rezervo m z milico s 715.000 pešci, 90.000 jezdeci in 2072 topovi. RUSIJA V VZHODNEM MORJU. Ruskemu, baltiškemu brodovju pove« ljuje sloviti porušeni Nemec admiral v. Lssen. Pod njegovim vodstvom se je ruska bojna ladja »Sebastopol« v zunanjem pristanišču Pori Arthurja cek štiri tedne hrabro branila pred neprestanimi napadi japonskih torpedov. Končno jo jc dal v, Essen potopiti na dno morja. Njegov pod-admira! baron v. Herfen ni manj znan. Ko so namreč štiri ruske bojne ladje pred Japonci sramotno kapitulirale, nataknivgi japonske zastave, je Herfen na malem križarju »Izumrudu« z imenitno odločnostjo prodrl obroč japonskih ladij in tako ladjo sovražniku iztrgal. Pod takim vodstvom je baltiško brodovje, obstoječe iz štirih bojnih ladij, štirih oklopnic, 63 ru-šilcev in 8 podmorskih čolnov, vpošteva-nja vreden nasprotnik. Dve bojni ladji, t. j. »Imp. Pavel I.« in »Andrej Prvozvani«, imata po 18.000 ton, »Slava« in »Cesare-vič« pa samo po 14.000 ton. Hitrost znaša le 33 km. Po svoji oborožbi in oklepih ne spadajo med velike bojne ladje. Sicer so pa v drugi polovici leta 1911. v baltiški ladjedelnici spustili v morje štiri bojne velikanke po 23.400 ton, in sicer: »Gan-gut«, »Poltava«, »Sebaslopol« in »Petro-pavlovsk«; morda se jim posreči z vso naglico dovršiti opremo in oborožbo in jih uporabiti žc v sedanji vojni. Križarsko brodovje tvori le 6 oklopnic: »Rurik« s 15.400 tonami in 40 km brzine; »Bajan«, »Palada«, »Admiral Makarov« (vsak po S000 ton in 39 km brzine), »Gromoboj« in »Rossija«, vsak po 13.000 ton in 36 km brzine. Razen tega dva velika nezavarovana križarja »Aurora« in »Diana«. Obe v Vladivostoku stacionirani oklopni križa-rici »Semščuk« in »Askold« s 36 rušilci bosta lahko dobrodošla pomoč angleško-francoskemu vzhodnoazijskemu brodovju. Ljubljanske novice. lj Zroglasitev prekega soda v Ljnb-Ijanl. Danes dopoldne je bil proglašen v Ljubljani preki sod. V dveh izvoščkih so se vozili in sicer v prvem uradnik magistrata v črni salonski obleki, z iz-voŠčkom so se vozili trije sluge. Eden je pobobnal, drugi je pa prečital razglas, s katerim se proglaša preki sod za hudodelstvo zapeljevanja proti izvrševanju vojaške službe. Preki sod se je proglasil na vse ljubljanskih križališ-čih. lj Ženska si prerezala s koso vrat. Danes dopoldne si je s koso prerezala vrat Marija Žužek služkinja na Cesti v mestni log št. 31. Dobili so jo mrtvo ležati v krvi. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k. sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan. lj Kaznovana radovednost. Ko je šla mimo južnega kolodvora mala četa vojakov, jih je pritekel gledat Schreyev »piccolo«. Ker je pa prišel preblizu, ga je s kopitom udaril vojaški konj tako pa levo stran čela, da se mu je curkoma pocedila kri in se je na mestu onesvestil. Ljudje so ranjenca prenesli na Restavracijski vrt, kjer mu je dal zdravnik prvo pomoč, potem so pa opasno ranjenega »piccolo« odvedli v posteljo. lj Zaradi velikega prometa bi bilo Želeti, da bi se Cesta na južni kolodvor in Dunajska cesta večkrat škropila, pa tudi druge ceste. Magistrat bi dobil za to delo lahko mnogo prostovoljcev. lj Tako se dela za siromake! Gosp. Ivan Košenina, posestnik in mesar, Kolodvorska ulica 6, je naznanil mestnemu magistratu, cla bo dajal vsem, ki jpridejo k njemu z magistratno nakaznico in s potrdilom, da je mož ali sin rednik mobiliziran, kose pljuč, vampov, in drugega drobvja, kolikor ga bo mogel utrpeti. Gospod Košenina naj bi našel mnogo posnemalcev! Beda je velika, prosilcev zelo mnogo. Razna poročila. NAŠ ČRNOGORSPI POSLANIK DOSPEL NA DUNAJ. Dunaj 12. avg. (Kor. urad). Včeraj popoldne je došel poslanik Otto z družino in poslaniškim osobljem na Dunaj. Nekemu poročevalcu »Neue Freie Pressc« se je izrazil o svojem potovanju sledeče: Odhod in vožnja do meje Črnegore se jc vršila nemoteno. Razpoloženje v Grnisgori je malodušno. Prebivalstvo je še zelo oslabljeno od zadnje vojske. Po celi deželi vlada finančna kriza. Dolgo časa je trajalo, predno le padla odločitev. Kralj se jc nagibal k mirovni stranki, k nevtralnosti; deloma tudi vlada. Končno je vendar zmagala stranka, ki je zahtevala solidarnost s Srbijo. Cetinje je popolnoma mirno. Poslanik in njegova družina niso bili izopstavljeni nikakim izaziva-njem. Obnašanje vlade jc bilo ljubez-njivo in korektno. Pri odhodu poslanika se mu je pridružila tudi soproga nekega tajnika nemškega poslaništva v Cctinju in štirje Nemci. JUNAŠKA NEMŠKA MORNARICA. Berolin, 12. avgusta. (Kor. ur.) Wol-Ifov biro poroča: Kljub težkemu položaju, • v katerem se nahajajo naše inozemske ladje nasproti mnogoštevilnejšim sovražnim bojnim silam, je mala križarica »Dresden« po angleških poročilih lovila parnik »Nauretania«, last Cunard-Line, do pristanišča Hal«Iax. Po severnem morju so naše ladje plule, nc cla bi naletele na sovražnika. RUSI KRŠILI MEDNARODNO PRAVO. Berolin, 12. avgusta. (Kor. ur.) Wol-tov biro poroča: Potrjuje se, da je bil osebni parnik »Prinz Eitel« 31. avgusta na poti iz Peterburga v Stettin od Rusov zaplenjen. To jc nečuveno kršenje mednarodnega prava, ker 31. avgusta še ni bilo vojnega stanja in so se še izmenjavale brzojavke med nemškim cesarjem in rus-kim carjem. PRUSKI PEČATI NA RUSKIH POTNIH LISTIH. Lvov, 9. avgusta. (Zasebno.) >Dzen-nik Polskie« poroča: Neki iz Čenstohova došli begunec sc jc izkazal s popotnim listom, ki je bil že potrjen s pruskim pečatom. AKCIJA SRBSKE NACIJONALNE STRANKE V BOSNI. Sarajevo. Kakor poroča organ srbske narodne stranke v Bosni »Istiua«, prepotujejo vsled strankinega sklepa sarajevski okraj deželni poslaaiec dr. Vlado Andrič, dr. Dimitiuj Vasic, Vaso Vasiljevič in Vuksan Krljanin. Poslanci opozarjajo srbske kmete, naj bodo mirni in napram oblastem poslušni, dalje naj se v domačih in poljskih delih medsebojno podpirajo. Kmetje sc zahvaljujejo za pojasnila in nasvete ter obljubujejo, da se zadrže mirno in lojalno. SESTRA SRBSKEGA KRALJA. »Fremdenblatt« poroča z Dunaja: V garnizijski bolnici se nahaja sedaj sestra srbskega kralja, stara 82 let, odvetnikova soproga gospa Prešern, ki živi že skoro deset let ločena od svojega moža, ki je odvetnik. Gospa Prešern stanuje že sedem let v Pegavu, kjer je njena hči omožena z nekim stavbenikom in tesarskim mojstrom. Po izbruhu vojne s Srbijo so vojaški avdi-torji preiskali vilo gospe Prešernove v Pegavu in stanovanje njene hčerke ter zeta. Pri gospe Prešern so našli sliko njenega brata, kralja Petra srbskega, in jo zaplenili. Gospo Prešern, njeno hčer in njenega zeta je vojaštvo pridržalo v preventivnem zaporu in poslalo v Gradec. Obenem so zaprli tudi odvetnika dr. Prešerna. 80.000 PROSTOVOLJCEV V BEROLINU. Berolinski listi poročajo: Poleg ti-sočev, ki so na mobilizacijsko povelje prihiteli k vojnim zastavam, so pa izjavilo tudi tisoči, da sc hočejo prostovoljno boriti za svojo domovino. Število prostovoljcev v Berolinu je že nad 80.000. NERESNIČNE ANGLEŠKE VESTI O HOLANDSKI. Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V nevtralni javnosti razširjajo Angleži vest, da je Nemčija obljubila Angleški, ako bo Angleška nevtralna, delitev Holandske. Te vesti so popolnoma neresnične in zlagane. O tem Nemčija z Angleško ni govorila niti besede. Poslano. Podpisani Ivan Gregor eo priznavam, da sem dne 30. junija 1914 krivično razžalil gosp. Jakoba Fabiančiča, ter ga prosim zato odpuščanja. Izjavljam, da je g. Jakob Fabiančič v vsakem oziru cenjena in časti vredna oseba ter dovoljujem, da se ta izjava priobči na moje stroške v „Slovencu", „Edinosti" in „SIovenskem Narodu". Buzet, dne 5. avgusta 1914. 2508 Ivan Gregorec m. p. \ SANAT ORIUM • EMONA /J ZA'NOTRANJE -IN-KIRURGIICNE -BOLEZNI, fi r -PORODNIŠNICA. LJUBLJANA. • Komenskega ulica 4 K J/ SE^zp™^:pRimraj'D^FR.DERGANGj| Prošnja računskega podčastnika m srbski meji! Kje bi se našel dobrodušen Slovenec, kateri bi ubogemu računskemu podčastniku v njegovih težkih dolžnostih v pisarni nekoliko olajšal delo in mu podaril star pisalni stroj, oziroma star pomnoževalni aparat (šaplrograf ali kak sličen aparaf). Poslati je na: Zlatoslav Planine, računski podčastnik, 16. Traindivlsion, Mostar, Hercegovina. se sprejme, katera mora kuhati za posle in jih nadzorovati in ki ima oskrbovati mlekarstvo ter vrt za zelenjavo. Ponudbe naj se prijavijo na graščinsko oskrbništvo Tura, pošta Tupaliče nad Kranjem. 2473 galanterijske stroke z večletno prakso, samostojen delavec, ki bi imel veselje tudi nekoliko potovati, se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji pri tvrdki IVAN SAVNIK, Kranj. Istotam se sprejme tudi en 2507 manufakfuHsi Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, se blagovolile obrnili na tvrdko $ Sfaberne, /\ta debelo in drobno l Mestni trg tO. obstoji od leta 1883. hredno nhke cene.' Tragična sil prelolusMi® fn Mii in nieim soproge vojvodinfe Mit Z mnogimi slikami. — Cena 70 v, po pošti 80 v. Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše srede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva. Kar jeknila je vsaka duša bolesti in prvotno osupnjonje se je umaknilo strašni jezi nacl zločinci in njihovimi zavezniki, kajti vsak je čutil v srcu, da je padel prestolonaslednik, ki je ljubil vse narode Avstrijske in bil posebno naklonjen Slovanom. Z njim je legla za dalj časa v grob tudi nada na lepšo narodno bodočnost, katero smo upravičeno videli zasigurano v pokojnem prestolonasledniku. S Fran Ferdinandom je padel mož globoke vere in živega katoliškega prepričanja, pa tudi mož jasnega pogleda in krepke volje, ki je zasnoval velike načrte, po katerih je hotel preosnovati Avstrijo, ki naj ostane mogočna pa tudi srečna mati srečnih narodov. Kdo ve če vstane še kdaj tak mož? Navedena knjiga, ki vse to podrobno opisuje ima silno nizko ceno 70 v. in nudi nad 40 lepih slik iz preslolonaslednikovega javnega in družinskega življenja, posebno iz njegovih zadnjih dni pred odhodom v Bosno in v Bosni sami. Vsak veren Slovenec naj si nabavi knjižico, katero bo bral z izrednim zanimanjem, po tem naj si jo pa shrani za spomin na tega velikega moža. Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednice, ali pa se v celoti lahko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma je izredno nizka in znaša samo 1 K, tako, da stane torej posamezna slika samo 6 vin. Vsaka slika odnosno razglednica je umetniško dovršena, ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je do sedaj izšlo. Slike združene v tem albumu predočujejo najznačilnejše dogodke iz življenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih je posebno razviden njegov ljudomili značaj, moška moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske domovine. se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena mu je K 2-—. Ta zemljevid bo za zasledovanje predstoječih vojnih dogodkov popolnoma zadoščal, ker je srbsko ozemlje podano precizno in skozi in skozi zanesljivo, zadoščal bo pa tudi v slučaju, če bi dvignila Bulgarija svoje orožje proti Srbiji ali Rumuniji, da si zopet pribori pravice, katere ji je odrekel Bukareški mir. Kdor naroči celotno knjigo „Vojska na Balkanu", dobi ta zemljevid brezplačno priložen. raoa ? Ceua 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preiskušena domača zdravila, Katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam nam je v naravi podaril najboljše leke proti raznim boleznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavali in jih pravilno rabiti. !drav I Wvw Hct MHI ; jH 58 W w 11 i Prirejena po nemški knjižici župnika Jan. Kunzle-ja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnata in obsega marsikatero tako priprosto domače zdravilo, ki pa bolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige. m w ** se Cena 60 vin. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako, da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice i^te lahko spoznai in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsake slovenske hiše. Sestavila c. kr. profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik. Z velikim zemljevidom vred velja ta obširna knjiga elegantno bro-širana K 6-50, elegantno vezana lv 8*50. O prednostih te obširno, bogato ilustrirane in z vsemi potrebnimi zemljevidi, načrti, skicami, vojnimi slikami itd. opremljeno knjige smo že obširno poročali, tako tudi o njeni vsestransko poučni in istodobno zabavno pripovedni vsebini. S to knjigo bo vsakdo zadovoljen, saj nudi za majhno ceno ogromno veliko gradiva. Brezplačno je knjigi pridejen krasen zemljevid Balkana, ki bo najbolje služil vsakemu, ki zasleduje dogodke v Srbiji in operacije Avstrijske armade na srbskem ozemlju. Katoliška 02010023010000 Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo: Prevzamem javne in zasebne stavbe, žcleznobetonske mostove, strope itd. — Poptavila izvršujem po najnižjih cenah. — Jzdeluiem načrte in dajem strokovna navodila. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez poia°an/a; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara, že obstoječa tla. Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tiioča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupuiem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici posian les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora. llstanovli eno 1900. V. SCAGNEU/, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon 299. dobro vležau, polnomasten po K l-60 1751 pol masten po K 140 ima v zalogi: nn m sir; i Dalmatinsko vino S8 i do 1 K priporoča M. žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32. 3504 se sprejme, pridna in poštena v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. — Naslov pove * uprava lista pod št 2503. (Znamka za odgovor.) kupi vsak dan cirkus Charles. Ponudbe pismeno ali ustmeno na obratni biro voz št. 62. 2502 Kantina Corazza Levada (Istra) 601 belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. r uporabo vrta, obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe in kuhinje s pritiklinami se odda za novembrov termin eventualno takoj v hiši Gradišče št 7. Poizve se pri hišnici. 2494 Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti planinsko cvetlični ČAJNO NAHO Emendolski Groyski, Tilstiski, Edamski, Roquetort, Trapisten, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza« v Ljubljani, Kranjsko. 3742 Proda se nova 2407 v Zatičini na Dolenjskem 10 minut od cerkve, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, na zdravem zraku in z lepim razgledom, 6 opremljenih sob, kuhinja in 12 metrov dolg mostovž, 3 obokane kleti. Strelovod, vodnjak, sadni vrt in pod vrtom vinograd s 3000 trtami in mnogo zemljišča. Vse skupaj 2 orala. Vse polje pri hiši. Pojasnila daje Ludovik Rikobelli, Zat čina 34 iz premogokopov v S t. Janžu in Mirni se dobi v poljubni h množinah pri tvrdki Richter & Ko. Ljubljana Trnovska ulica št. 25. Aogavce in druge p etcnme, dahe oenlo, ovratnike m v to strogo spadajoče blago aobite najceneje v specialni trgovini A $ SKaberne Velika ilbira: {rg fQ |g B0^ta «iin;uiiinminnmmnmiiiiii:!!;,!iimminii,mi;;i • "iimiMnimiimmmimnmimiHiimmimnnminmim^........................................... !nmimun:miininr Kneza Auersperga adaoaktivno kopališče Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hI radioaktvue vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv me kopeli. Elektroterapija, masaža, s komtortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmalizem, protin, nevraigija (ishias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 2818 m:i;-> inii!m!:iuiiOTiMmii.tiiMiinrainRnni.aimHn!nmuiii^^ .....''"'"'"'"""'''"it.iiiiiiiiiiimiiiijMiiiiijiiiitnHiiiiniitiiraitl .......................................................... -> Kotel „£lopd" z restavracijo in najlepšim t>rtom priporoča p. n. slarnemu občinstvu I54f Karol Tauses, Hotelir, Petra cesta štev. 7. Sprejemajo se fu3i t>e3no ukaželjne gospiee za pouk v l?nl|i. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice : sprejema zavarovanja na doživetje in smrt otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1913. . •.................................K 170,217.149 — Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496'17 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah Iz čistega dobička ... K 432.232-66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 2171 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Ad št. 15.128. azglas. Telefon št. 296. 2496 V času vojske je treba, da prebivalstvo zaupljivo izpolnjuje navodila obla-stev v interesu javnega, celokupnega zdravstva in zdravja posameznika in poglavitni del nevarnosti epidemij bode odstranjen. Pred vsem je nujno priporočati, da se kot pitna voda rabi Izključno voda iz mestnega vodovoda in sicer neposredno iz pipe, ne pa voda, ki se je pretakala po raznih posodah, ker pri taki vodi ni izključeno, da se na katerikoli način okuži. Najboljše varstvo proti okužbi pa je stroga snažnost, osebna snažnost in snažnost po hišah in stanovanjih ter zmernost v jedi in pijači; varovati se je tudi nezrelega in pokvarjenega sadja ter surovih neprekuhanih jedil. Naloga hišnih gospodarjev in pa tudi strank je vzdrževati vedno strogo snago v hišah in stanovanjih, na dvoriščih in po straniščih ; morebitne greznice morajo biti vedno v redu. Glede gostiln, kavarn, prenočišč In izkuhov pa odreja podpisani mestni magistrat sledeče zdravstveno-varstvene naredbe : V izvrševanju obrta skrbeti je za največjo snažnost, tako glede pripravljanja in shranjevanja jedil in jestvin sploh, glede oddaje pijač, kakor tudi glede obrtnih prostorov, namiznega in posteljnega perila, posod, stranišč itd. Zlasti se strogo zauka-zuje, da se mora sproti vsak kozarec, predno se znova natoči vanj kaka pijača, splak-niti v sveži vodi. Strogo je prepovedano že rabljene namizne prte škropiti z vodo, predno se znova operejo in jih stiskati v stiskalnicah, da zadobe obliko sveže pranega perila. Pri pripravljanju jedij uporabljati se smejo le sveže tvarine, zlasti pa je paziti na najboljšo kakovost masti in mesa, ostanke jedi porabiti se sme le, v kolikor niso pokvarjeni, in izključno le pod pogojem, da se gostom označijo kot ostanki. Brez izjeme je pa prepovedano natakati ostanke iz kozarcev in sodčkov in pa pod pipo nakapano pivo. Aparate in cevi pri uporabi ogljikove kisline za pritisk je strogo po predpisih snažiti. Tla v obrtnih prostorih je treba pogostoma snažiti in paziti, da se ne pljuje nanje. Stranišča in pisoarji morajo biti vedno snažni in zračeni, ter zvečer dobro razsvetljeni, sploh vedno v takem stanju, da se jih more vsak poslužiti, ne da si zaraaže obleko in obuvalo. Vrhu tega se mora vsak dan oprati tla in pa sedeži, kakor tudi kljuke na vratih stranišč in pisoarjev. Psom dajati pijačo ali hrano na krožnikih in posodah, ki se rabijo tudi za goste, je nedopustno. Nujno se priporoča oddajati gostom kruh le v posameznih kosih, ne pa ga razpolagati gostom po košarah in krožnikih; s tem se zabrani zdravju kvarno in neokusno otipavanje peciva in pa onesnaževanje po muhah ter zapraše vanje. Mestni magistrat se bo prepričeval po posebnih svojih organih o izvrš.tvi teh naročil in bo postopal proti nemarnikom kar najstrožje. Prestopki se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 (drž. zak. 198) kaznovali. Ta razglas je pribiti v obrtnih prostorih na primernem kraju, da ga more vsakdo čitati. Mestni magistra! v Ljubljani, 2501 dne 7. avgusta .1914. Pridna, delavna kuharica (dekle za vse),ki zna tudi nemško, se sprejme tako! proti dobri plači k zakonskim brez otrok na Gorenjsko. Naslov pove uprava .,Slovenca" pod št. 2495. (Znamka za odgovor.) ki se razume na parni stroj, se sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji. 2505 3 Več se izve pri Ivanu Vidmar, Črni vrh. §rezpfeicrt6 naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066) fotografični aparat. manufaktura in drogerija zaloga fotografičnih aparatov in potrebščin LJUBLJANA Selenburgova ul. o. ■mnaanmbmmhm' : wmiwmmhwr m mmnm »»iMiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiMi" m "■""! '.lil.:';?;:««':-,. v mestu na severni jezikovni mej. u i!® 11 hmmi! »b n eiimnaia : suši: ::. s ss; iTfflKMiM se pod ugodnimi pogoji da v najem MiiMiiiiHiiiiiL,.* **."i -prnuimiivmmm.«^mmMmmimmmimmm s 1. oktobrom 1914. Pojasnila daje umitnii ni iiiiin m! iiriima« tHMDHiiiiuuvsKiiin fmiu ihi ' i • 11. i n« 1111 i i; lit ■. n: :., ■&mmm*mBMmKwmm dr.Val. Rožič, blagajnik Mohorjeve ■■■■»»»lllll■■lll»i»ll«IIMMBIittffcl|iili|lrtll družbe, pošta Celovec, Koroško. 2406 Edina primorska tovarna dv o koles »Tribuna" Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjap. Velika ekBjiortna zaloga dvokols«, ilvalnlh ln kmutijskih strojev, gramofonov, orkeatrijonov itd. itd- 1190 F. BHTJEL Gorloa, Stolna olloa štev. 2-4. Prodaja u» obroke. Ueniki fianlto. 03 t* -S . l/i 3 2 « S RS rt c« . »iT g 5 3»S "ZZ cC CO N isrcu « A M j ■a a > g o s. » Drgnite in m?žite malo boljše, poslužite se Izdaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odtrovorni ufednik: Jožoi Gostinčar, državni poslanec.