Romunija postavila v Moskvi vprašanje mej
Romunska vlada je obnoviki razpravo o Besarabiji, ki jo je morala leta 1940 odstopiti Sovjetski zvezi.
LONDON, Vel. Brit. — Po poročilu diplomatov iz vzhodne Evrope je Romunija postavila na dnevni red v svojih sedanjih razgovorih s Sovjetsko zvezo vprašanje pripadnosti Besarabije ali Moldavske republike, kot imenujejo Rusi to deželo, odkar so jo tekom druge svetovne vojne vključili v Sovjetsko zvezo kot eno izmed njenih republik. Romuni so s tem brez dvoma še povečali svoj sedanji spor z Moskvo, čeprav menda ne zahtevajo naravnost, da jim Sovjetska zveza Besarabijo “vrne”.
Besarabija obsega kakih 18,000 kv. milj in ima okoli tri milijone prebivalcev, ' od tega menda še vedno preko en milijon Romunov, ki ne uživajo nobenih manjšinjskih pravic. Ta pokrajina, kii obsega ozemlje med rekama Prut in Dnj ester, Donavo in Črnim morjem ter Bukovino na severu, je pripadala preko sto let Rusiji, ko so Romuni leta 1917 izrabili zaradi revolucije nastale zmede in Besarabijo priključili svoji državi. Rusi tega niso nikdar priznali in Stalin je leta 1940 prisilil Romunijo, da je Besarabijo^ “vrnila” Rusiji.
Romunija ni bila edina vzhod-no-evropska država, ki je morala odstopiti del svojega dotedanjega ozemlja Stalinu, isto so morale storiti tudi Poljska, Češkoslovaška republika in Finska, medtem ko je Stalin Estonijo, Litvo in Latvijo enostavno vključil v svoj imperij. Stalin je skupno zasedel in priključil Rusiji tekom druge svetovne vojne in po njej okoli 182,000 kvadratnih milj ozemlja z okoli 25 milijoni prebivalci, med katerimi je komaj kak odstotek pravih Rusov.
-------o------
Mesto Niprijcev pridejo v Tanganjiko Abesinci
DAR-ES-SALAAM, Tang. — Nigerijske čete, ki so prišle v Tanganjiko v začetku leta, ko je prišlo do upora domačega vojaštva, odhajajo domov. Tanganjika se še ne čuti dovolj trdna, da bi stala na svojih nogah. Dogovorila se je z Abesi-mijo, ki je obljubila poslati v Tanganjiko letalsko eskadrilo in nekaj armadnih oddelkov. Nigerija si je pridrževala pravice o uporabi svojih čet, Hajle Se-lasije pa je obljubil Tanganjiki V tem pogledu popolnoma proste roke.
Prihod abesinskih čet v Tanganjiko je posebno važen zaradi tega, ker bo dal predsedniku te Nyereru možnost, da jih u-Porabi proti na Zanzibarju zasidranim komunistom. Menda je hotel poslati na Zanzibar že nigerijske oddelke, pa je vlada v Lagosu to preprečila.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura 76.
Novi grobovi
Frank J. Stefan
Včeraj je umrl na svojem domu na 1110 E. 64 St. 64 let stari Frank J. Stefan, voznik mestnih avtobusov zadnjih 35 let. Zapustil je ženo Anno in pastorka Ed-wina Hughesa (v Rochester, N. Y.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob enih popoldne na Internment Lakeview pokopališče.
Mary Benjamin (Banjanin)
V torek je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 79 let stara Mary Benjamin (Marija Banjamin) s 1586 E. 33 St. Mož ji je umrl leta 1955, zapustila pa je sina Josepha, hčeri Mildred Vondrak in Anno Carroll ter vnukinjo Patricio Anne Car-roll. Pokojna je bila članica Srp-skega narodnega saveza br. 15 in Srpske dobrotvorne federacije br. 108. Pogreb bo v soboto ob 12.30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v rusko cerkev sv. Mihaela na E. 110 St. in Union Ave., nato pa na pokopa-.išče sv. Teodozija.
ftiaori boja proti revščini pred senatno zbornico
WASHINGTON, D. C. — Delavski odbor Senata je končal razpravo o načrtu predloga za boj proti revščini, ki ga je Kongresu predložila zvezna vlada. Načrt je bil brez večjih sprememb v odboru odobren s 13:2 glasovoma in poslan v zbornico Senata. Proti predlogu sta glasovala le republikanca Gold-water in Tower.
Načrt predvideva 962 milijonov dolarjev iz zveznih sredstev za ustvaritev in vzdrževanje posebnega mladinskega delovnega zbora, ki naj bi obsegal 40,000 mladih ljudi, za ustvaritev in vzdrževanje posebnih taborišč, v <aterih naj bi se izvežbalo kakih 100,000 mladih ljudi v razni o-
Goldwater napoveduje; Zadnje vesti za jesen lesno zmago
V razgovoru s sodelavcem nemškega lista Spiegel je dejal, da sedaj ne bi zmagal, da pa bodo jeseni volitve ostra tekma.
WASHINGTON, D. C. — Sodelavec znanega nemškega tednika Der Spiegel H. Schreiber je imel zadnji dan preteklega meseca daljši razgovor z glavnim republikanskim predsedniškim kandidatom sen. B. Gold-waterjem. Tekom tega razgovora je dejal Goldwater, da ne bi mogel upati na zmago, če bi se volitve vršile sedaj, drugače pa bo v novembru. Po njegovem ni mogoče Johnsona poraziti pri volitvah za predsednika brez pomoči Juga. Na tako pomoč ne moreta računati ne Rockefeller ne Scranton, Nixon le delno, on pa v precejšnjem obsegu. Iz tega bi sleciilo, da naj bi bil Gold-water za republikance najboljši kandidat.
Tekom razgovora je sen. Gold-water govoril tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Trdil je, da zavisi trdnost svetovnega miru od povezave Amerike z Nemčijo in pripomnil, da bi lahko Nemčija dobila obe svetovni vojni, če bi imela le sposobne vodnike.
Na vprašanje Nemca, ali je še vedno pripravljen podpreti upor vzhodne Evrope proti Sovjetski zvezi, je senator dejal, da v slučaju potrebe tudi s taktičnim atomskim orožjem. Po njegovem bi bila Madžarska danes svobodna, da je Amerika jeseni 1956 izpolnila svojo dolžnost ter podprla njen upor proti komunistični in sovjetski oblasti.
SAN FRANCISCO, Cal. — Guv. W. Scranton je ob svojem prihodu sem na republikansko konvencijo včeraj zatrjeval, da bo imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata in da bo jeseni pri predsedniških volitvah vodil republikance k zmagi. Ostro je napadel sen. Goldvvaterja zaradi
RDEČI KITAJCI ODLOČENI ZA KONCNI^RELOM Z RUSI
Kitajska komunistična partija pripravlja ustanovitev Četrte internacionale, v kateri hoče združiti vse partije, ki so za nasilno revolucijo.
Preiskava cen za pogrebe
WASHINGTON, D. C. — Pod-brti in v tovarnah potrebnih de-1 odbor senata je začel preiskovati lavskih spretnostih, ter za izda-
MC3KVA, ZSSR. — Izgleda, stična tabora bi za vsakega koda letos Hruščev ne bo mogel munističnega potentata pomeni-njegove izjave, da ni nobenega uživati počitnic v svoji poletni la nujnost, da se opredeli. Koli-republikanca, ki bi mogel zrna- ^jgj ^ črnem morju, kakor se ko bi oba komunistična tabora gati sedaj nad Johnsonom. Gu- je veselil in o tem javno pripove- mogla složno nastopati za kake verner je izjavil, da bo odloč- ^oval med potovanjem po skan- komunistične cilje, je zelo dvom. no zahteval vključitev v vo- dinavskih deželah. Tudi drugi Ijivo. livni program imensko obsod- komunistični politični vodniki in
bo Birch Society in polno pod- državniki so si počitnice pokva- j	Romuni na plotu
poro novemu civilnemu zako-	Komaj par ur predno je Romunska delegacija prihaja
nu. Opazovalci položaja trdijo pj-jšg] Hruščev domov v Mos- Moskvo potem, ko je Hruščev še vedno, da je imenovanje kvo, je priletela iz Bukarešte im0! svoje razgovore s I itom in Goldvvaterja skovo neizbežno, delegacija romunske komunistič- Gomulko in potem, ko je romun-pa naj se guv. Scranton in nje- ne stranke in vlade, ki jo vodi ^ei pretresel stanje v komu-govi prijatelji še tako trudijo, predsednik vlade dr. Maurer, uističnih vrstah s Jitom. Tito Na njegov uspeh dvomijo ce- Uradno sovjetsko časopisje piše, ^eJ s^a doslej javno zagovar-lo, če bi ga podprla tudi javno je to samo prijateljski obisk, Ja^a pomirljivo stališče, odsve-bivši predsednik Eisenhower pa tega njj1^e ne verjame ^gen. tovala Hruščevu, da bi sklice-in Nixon.	cije so kar objavile, da gre za 1 ^a^ svetovno konferenco komu-
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — pogajanja med sovjetsko in ro-1 llističnih strank, dokler je spor Glavni tajnik ZN Tant je vče- munsko komunistično stranko vroč in ni pripravljene spora-raj priporočil ponovno zase- glede nadaljnjega ravnanja v danje konference v Ženevi, ki sporu med Sovjeti in rdečimi je leta 1954 sklenila dogovor Kitajci, o končanju vojne v Indokini.
Ta predlog podpira odločno 1*0 Zgledi! Trockega
zlasti Francija, ker ie De Gaul- „	. , -	.	,
,	:	..	Ta spor je postal se bolj ne-
je prepričan, da je edino s	.
., ...	.. .	. , • • varen in pereč, odkar se je zve-
pohtičnimi m diplomatskimi , ,	, i	. ...
, , .	v .	. .	. delo, da Kitajci ne mislijo ca-
sredstvi mogoče obnoviti nnr	-
v jugovzhodni A-iji.	kati, da bi svetovna konferenca	naj0 iniciatiVa je prešla	na Ki-
SAN FRANCISCO Cal. ________ Ve-	2astoPni*<ov komunističnih Par-	tajce in pomirjevalci bodo sedaj
k	sti iz Goldwater je vega	tabora	tij skleP^la ° sporu in poravna-^	skuša]i izvohati, za kako	ceno bi
napovedujejo, da pojde	Gold-	^ ampak ^.Ee 0*louh’ da bodo	Kitajci odložili popoln	razcep
...	, kar sami ustvarili novo, četrto	Gl
water po konvenciji, pa naj bo ir.ternaci0nalOi k, naj y zdru. ^mumstKmh sil.
že imenovan ali ne, na poto- poleg kitajske( albanske in
vanje v Evropo, kjer se bo za- drugih komunističnih strank) ki
držal dalj časa v južni Nem- že sedaj soglašajo s kitajskim
čiji na Bavarskem, pa obiskal
zumne rešitve. Ta dva sta doslej tudi odločno bila proti temu, da bi kaka svetovna konferenca rdeče Kitajce skušala izključiti iz mednarodne komunist, zveze. Vsa ta prizadevanja so dobila udarec s kitajsko namero, da sami Kitajci presekajo zmedo in j organizirajo četrto internacio-
tudi Berlin in se sestal z De
stališčem proti Moskvi, še tudi take, ki so doslej ostale v sporu
V Moskvi so na nje nejevoljni
V tem stanju romunska delegacija v Moskvi ni kaj dobrodošla. Uradno časopisje sicer
Gaul lom v Franciji. Kasneje nevtra]ne) zlasti komunistične! razglaša, da ima obisk le značaj naj bi si šel osebno ogledat tu- stranke nerazvitih držav. Četrto prijateljskega sestanka, vodstvo di položaj v Južnem Vietna- internaci0nai0 je že svoj čas sku-
mu.
sovjetske komunistične stranke pa se jezi nad preveliko samo-
janje štipendij in drugih podpor mtrebnim visokošolcem.
Predlog je bil stavljen tako v Domu kot v Senatu, pa je v Donu obtičal, zato računajo, da ga j cerkva in industrijskih 30 vlada sedaj poskušala pospe- ki prihajajo v poštev.
';eno spraviti skozi Senat in nato j To zasliševanje naj ugotovi, v prignati k njegovi obravnavi tu- J koliko so upravičene pritožbe ii Predstavniški dom. Predsed- proti previsokim cenam in po-nik Johnson je ta zakonski pred-1 javom nesolidnosti v pogrebni-og označil kot enega izmed štvu. Te pritožbe so se nabirale
cene pogrebnih stroškov. Predsednik, senator Philip A. Hart je izjavil, da bo odbor zaslišal ta teden več vodilnih pogrebnih! podjetnikov, zastopnikov raznih!
panog, I
šal ustvariti Trocki proti Stali-
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik nu, pa je propacjei Sedaj bi če-j stojnostjo, ki jo kažejo Romuni vlade Nikita Hruščev je včeiaj ^a internacionala sprejela pačj Istočasno je namreč njihova de-kadetom, ki so končali sovjet- program nasilne svetovne revo-j legacija na Dunaju, tam sklepa ske vojaške akademije, lazla- iucjje; kakor si jo zamišlja in J trgovsko pogodbo, in naznanili gal mednarodni položaj in za- kakor j0 izpoveduje kitajsko;so, da nato slede pogajanja za vzel trdo stališče proti ZDA v0C|stVC) komunistične stranke razširitev poslovnih zvez s Fran-tako v vprašanju Juž. Vietna- pro^j politiki sožitja, kakršno za- cijo. V sporu samem pa Romuni ma, Južne Koreje kot tudi Ku- govarja Hruščev. be in Cipra. Javno je podprl
tudi “osvobodilno borbo” se- Nova, četrta internacionala bi vernega Bornea proti malezij- seveda ustvarila čisto nov polo-
skim gospodarjem.
glavnih, ki naj jih greš še sprejme.
letos Kon-
Veliko prihrankov
Amerikanci prihranimo
v pododboru in jih je zlasti zad- vprečno na leto skupaj 16 nja leta prišlo kar nekaj sto. jonov dolarjev.
žaj. Taki komunisti, ki doslej se-1 ide nekje na plotu in skušajo iz-j vleči nekaj koristi iz spora kot po- to dela romunski Dej, se bodo bili- morali odločiti in ostati s Hru-ščevom ali oditi. Dva komuni-
ne sprejmejo v celoti niti kitajskega niti sovjetskega stališča, ampak posredujejo in dele nasvete na desno in levo.
CLEVELAND, O. — Tako je jih je v nedeljo razvijal na Slo-zapisal znani nemški pesnik in venski pristavi, še posebno težo.
Kjer zvonovi ne smejo zvoniti.. .
Senator je govoril najprej kot
Praga in Sofija trdno na strani Moskve
Popolnoma in ubogljivo zastopa stališče Hruščeva zlasti Praga. Preko praškega radia Sovjeti zadnji čas napadajo kitajske tovariše zaradi njihovega
Oblastniki prihajajo in odhajajo, narodi ostanejo	Vi t m u	,
držav so na strani slovenskega narodov. Mi smo za spoštovanje munistične stranke sveta k di-Ijudstva in ne na strani njego-' či°vekovih pravic vedno in vse- scipiini in enotnosti in poudar-ve komunistične vlade. Mi ho-jPovsod- Svobodni svet daje ti- jaj0 prvenstvo in vodilno vlogo
čemo prijateljstvo jugoslovan- t0VStVU predn°St Pred staliniz- Komunistične partije Sovjetske - -	.	-	-	. i . 'mom, toda pred vsem svobodni zveze. Poleg Češkoslovaške bo
Slovenec, ki ne more biti vesel, ' h kot tudl ruskega ljudstva, ^ demokraciji pred vsako totali_ mQrda samo Bolgarija v Evropi
ko se spomni na razmere v Slo-Jmi hočemo, da so ta ljudstva | tarno in diktatorsko vlado. ! gladko sledila ukazom Hruščeva,
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Prebrani bodo polletni računi.
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima v petek, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih.
Smrtna nesreča—
Danes zjutraj ob 1.15 se je na Interstate 271 avtocesti v bližini Shaker Blvd. zgodila huda prometna nesreča, ko sta se dva avtomobila zaletela drug v drugega. Pri tem je bil 39 let stari Walter Forest s 26901 Brush Ave. v Euclidu mrtev, Mr. in Mrs. Sherwin Becker, oba stara po 25 let, iz Chicaga, ki sta se vozila v drugem avtomobilu, pa težje ranjena.
Zločini pri belem dnevu vsakdanjost—
Clan mestnega odbora M. Jackson iz 20. varde in zastopniki podjetnikov na področju Hough na vzhodni strani mesta so včeraj mestnemu županu R. S. Locherju trdili, da je položaj na tem področju postal naravnost nemogoč. Ropi, vlomi, kraje in napadi na ljudi so postali vsakdanjost pri belem dnevu. Zahtevali so boljšo policijsko zaščito kot edino uspešno sredstvo proti naraščajočemu zločinstvu. Zupan je napovedal, da bo s septembrom pridruženih policiji novih 50 mož in da bodo ne-Kateri od teh dodeljeni področju okoli Hough, ki je naseljeno skoraj izključno po črncih.
------o------
S poti po Baragovi deželi
CLEVELAND, O. — Sinoči ob 10.30 smo dobili s Holy Hill, Wis., po telefonu od Rev. J. Godina naslednje sporočilo: Danes zjutraj smo se z molitvijo in pesmijo poslovili od Baragovega groba v Marquettu. še in še smo molili za vse, ki so se nam v to priporočili. Ga. Kokaljeva je v kripti intonirala pesem “Še gori ljubezen” in vsi romarji so s solzami v očeh za njo poprijeli mogočno pesem. Nato smo ubrali pot proti Sveti gori. Peljali smo se ob Michiganskem jezeru mimo kraja, koder bi bil škof Baraga skoro utonil s poštnim vozom na ledu.
Na Sveti gori je imel father Jož. Cvelbar najprej pridigo, nato smo zapeli slovenske lita-
pisatelj J. F. Schiller v eni svojih pesmi pred več kot poldrugim stoletjem, isto dejstvo je izrazil sen. F. J. Lausche preteklo nedeljo pri blagoslovitvi Spominske kapelice v bolj pereči in za Slovence bolj prijemljivi obliki, ko je dejal: Tito bo umrl, komunizem bo prešel, slovenski narod pa bo živel! Senator, katerega starši so bili rojeni v Sloveniji, se za slovenske in jugoslovanske razmere izredno zanima ter je o položaju tam v Senatu, pa tudi drugod v javnosti ponovno govoril. Brez dvoma spada med najodločnejše in najvztrajnejše načelne nasprotnike komunizma, posebno tudi titovskega, v vsem zveznem Senatu. Zaradi svojih treznih in preudarnih nazorov uživa v vsej deželi, zlasti v konservativnem delu javnosti, velik ugled, zato imajo njegove besede in misli, ki
nepopustljivega stališča v Laosu niJe in z blagoslovom zaključili
lep romarski dan. Jutri pa bomo obiskali naš slovenski Le-mont in se poklonili na grobu škofa dr. Rožmana. Vse skozi smo imeli doslej lepo vreme. Vse je srečno in zadovoljno. Bog daj, da bi bilo še naprej tako! Pozdrav!
veniji, “kjer ne smejo zvoniti zvonovi, kjer ne smejo peti cerkveni zbori, kjer neveste ne smejo položiti cvetja na grobove svojih ljubih, kjer žalujoči ne! smejo zaviti v črnino jokati za' .
onimi, ki so dali svoja življenja ______t. .°. ^________J 1 "
za ohranitev svobode...” — na-
osvobojena komunističnega nasilja. Marksistično - leninistična ideologija je v nasprotju z naravnimi zakoni in pravičnostjo, se ne meni za človečanske pra-
to je kot ameriški državljan govoril o komunizmu in titovstvu. Poudaril je, da so titovci komunisti in ne demokratični zagovorniki svobode, kot jih skušajo nekateri slikati v naši deželi. Kot senator Združenih držav je nato dejal, da hoče Slovencem v Sloveniji sporočiti tole: Amerika je na strani ljudstva, ne komunistične vlade
razumeti, da je sistem, ki vlada v Združenih državah, omogočil vladi Združenih držav, da je dala Jugoslaviji dva in pol bilijona dolarjev pomoči, brez katerih ne bi Jugoslavija nikdar zgradila tega, s čimer se tako rada postavlja, brez katerih ne bi njeno gospodarstvo nikdar doseglo niti sedanje stopnje razvoja.
Mi v Združenih državah nismo za komunizem, ampak za
Simpatije ljudstva Združenih demokracijo in samoodločitev
Lenin je rekel, da cilji opra- na druSe se pa ta ne more za-vičujejo sredstva, zato: Poljub- nesti. V Varšavi bo koncem ju Ijaj svojega sovražnika, dokler ne zbereš moči, da ga boš ubil ali ga uporabil za svoje lastne namene v njegovi neumni naivnosti.
Mi v Združenih državah ne enačimo slovenskega naroda s komunistično vlado. Mi vemo, da bo to svobodo ljubeče ljudstvo ostalo, ko bo jugoslovanski komunizem izginil. Neizbežni zakon pravice in resnice mora zmagati nad komunistično moralno anarhijo, vera mora biti svobodna, varnost posameznika zagotovljena, svoboda mora zavladati nad vsem svetom .. .
lija skušal spraviti svoje evropske satelite v red. Lahko pa se zgodi, da tudi do tega sestanka ne bo prišlo, ker za kulisami ne bo dosti pripravljeno, da bi mogel roditi kak uspeh.
-------Q-------
Tudi v Laos pojde nov poslanik ZDA
WASHINGTON, D.C. — Sedanji poslanik Leonard Unger se bo menda skoro vrnil domov in postal pomočnik W. Bundy-ju, na njegovo mesto v Vientiane pa bo odšel W. H. Sullivan, načelnik posebnega vietnamskega oddelka v Washingtonu.
Japonska plačuje vojno škodo
TOKIO, Jap. — Japonska je lani plačala 55.8 milijonov dolarjev vojne odškodnine, skupno od konca druge svetovne vojne sem pa že 447 milijonov dolarjev.
Vojno odškodnino v denarju in gospodarski pomoči daje Japonska Burmi, Kambodži, Indoneziji, Laosu, Filipinom in Južnemu Vietnamu, ki so bile tekom druge svetovne vojne zasedene od japonskega vojaštva.
------o-------
Veliko mesa
Velik kit da toliko užitnega mesa kot skupno sto volov.

i AMER1Š/KA DOMOVINA, JULY 9, 1964
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
!ca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 6* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83	No. 131 Thursday, July 9, 1964
To čutijo seveda režimski ljubljenci v podjetjih. Zato proti štrajkom niti nastopiti ne upajo. To delo morajo opravljati tovariši izven podjetja. Zato se dogaja, da delavski sveti, sindikalne podružnice in partijske celice mirno gledajo, kako delavci štrajkajo. Včasih hočejo celo vzbuditi videz, da simpatizirajo s štrajkom!
Ne bi mogli trditi, da vodilni jugoslovanski komunisti vsega tega ne vidijo in ne razumejo. Iz njihovih izjav bi preje zaključili, da vse to priznajo, ne upajo pa s pravo besedo na dan. Na zunaj se izgovarjajo še celo s tem, da štrajki niso v nobenem zakonu prepovedani! Seveda pa zamolčijo, da ima v komunističnih diktaturah policija svoje nepisane zakone.
Komunisti bodo skušali potolažiti delavce s povišanjem mezd. To bi gotovo nekaj pomenilo, ako ne bi strašna inflacija sproti uničevala kupne moči dinarske veljave. Ako so plače povečane za 10%, se pa radi inflacije cene dvignejo za 15-20%. Kakšno korist ima torej delavec od višjih prejemkov?
Komunisti se tolažijo tudi s tem, da bodo znova poskusili z “novim gospodarskim sistemom”. Ta poskus so napravili pred 2 letoma. Se je ponesrečil. Kdo naj jamči delavcem, da se bo letos posrečil? Dokler pa jamstva ni, bodo štrajki zmeraj bolj postajali običajen pojav. Samo kakšen bo konec?
Divji štrajki v Jugoslaviji
Niso danes noben izreden pojav več v Jugoslaviji. Redkost so pa bili prejšnja leta. Sedaj jih je že toliko, da komunistični časopisi že povedo število štrajkov in kraje, kjer je prišlo do niih. Preje so pa bili štrajki res trda kost za komunistični režim. Niti imena ni hotel uporabljati, govoril je samo o “prekinitvah dela”. Sedaj je tega skrivanja in slepomišenja konec. Človek se čudi samo temu, da je tujina tako malo vedela o njih. Ali je tistih 95% protikomunistov v Jugoslaviji res že tako otopelih, da niso nikomur poslali poročil o štrajkih?
Kot rečeno, piše danes časopisje že kar odkrito o njih, jih imenuje s pravim imenom in obravnava v obširnejših člankih. Iz njih si lahko napravimo vsaj motno sliko, kako pride do štrajkov, kako jih režim razlaga in v čem vidi njihov izvor.
Noben članek ne trdi, da nastajajo divji štrajki radi težkih delovnih pogojev. To samo potrjuje staro resnico, da se jugoslovanski delavec pri delu ne pretegne in da se da “izkoriščati” po režimu samo toliko, kolikor se mu zdi, da je potrebno. Pravi povod za štrajke so zmeraj nizke plače. Človek bi mislil, da štrajkajo največ delavci z nizkimi plačami, pa temu ni tako.
Štrajkati začno praviloma kvalificirani in na pol kvalificirani delavci. Ti so tudi v Jugoslaviji steber tovarniške proizvodnje. Režim bi to moral vedeti in jih temu primerno plačati. Pa jih ne. Nekvalificirani delavci se odrežejo bolje. Jih je v vsakem podjetju stalno preveč in bi drug drugemu odjedali delo, ako bi bili bolj tankovestni v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Ker jih je preveč v službah, gledajo, da prebijejo v tovarnah okoli 5 ur pri delu, ostali čas pa postopajo, se skrivajo itd. Čemu tudi ne, saj ne zaslužijo niti dolar na dan. Kvalificiranih in na pol kvalificiranih delavcev pa manjka, ne morejo valiti dela drug na drugega, pri tem pa zaslužijo veliko manj, kot bi morali v primeri z nekvalificiranimi delavci. Povrhu imajo nekvalificirani delavci še dohodke od dela na kmetih, ki ga opravljajo po drugi uri popoldne; delajo namreč uradno v podjetjih od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne, potem se pečajo z opravili na svojih malih posestvih.
Kvalificirani delavci niso praviloma s kmetov, ne morejo pa tako lahko dobiti dodatne zaposlitve kot na primer uradniki. Vse to jih jezi. Ker jim komunistični časopisi tudi poročajo, kako v svobodnem svetu delavci s štrajki Tolčejo po kapitalistih, si seveda mislijo, da bi bilo dobro, ako bi tudi oni poskusili kaj doseči po tej poti. Kot smo že enkrat omenili, štrajki niso organizirani, nastanejo kar sami po sebi. Navadno ne v celih tovarnah, ampak samo v nekaterih oddelkih. Zato jih javnost tako hitro ne opazi. Opazijo jih seveda komunisti, ki gospodarijo v tovarnah in napno vse sile, da bi jih zatrli kar v kali. Navadno obljubljajo večje plače, obenem pa grozijo s kaznimi. To navadno zaleže. Samo v dveh slučajih je začela s štrajkom cela tovarna.
Komunistično časopisje priznava, da je Hrvatska doživela v zadnjih mesecih kakih 40 divjih štrajkov. Nekaj manj jih je bilo v Sloveniji in v Bosni-Hercegovini. V Sloveniji in na Hrvaškem je bilo največ štrajkov v lesni in tekstilni industriji, v Bosni-Hercegovini pa samo v lesni industriji. Torej v industrijskih panogah, kjer so nizke mezde splošno znan pojav.
Proti komu štrajkajo delavci? Proti podjetju ne morejo, saj v njem “gospodari” delavski svet. Delavci ga tudi ne krivijo za svojo žalostno usodo, saj vedo, da je delavski svet samo orodje režima. Zato so štrajki usmerjeni proti režimu kot takemu. Tega niti komunisti ne tajijo. Priznajo, da gre mnogim podjetjem slabo radi napačne komunistične politike; podjetja imajo preveč dolgov, preveč jih morijo obresti in odplačevanje dolga, manjka jim pogosto surovin za nredelavo, velikokrat tudi elektrike in kurjave. Plačevati morajo visoke davke in velike “prispevke” za najrazličnejše režimske namene. Visoke so tudi socijalne dajatve. Povrhu na pobere država še velike zneske za investicije zunaj podjetij. Potem pa pridejo še republiški in občinski davki, trošarine itd. Podjetje komaj gaga pod temi bremeni in ne more plačevati delavcev, kot je to treba. To delavci dobro vedo in zato so štrajki naperjeni proti režimu, česar titovci niti ne skrivajo več.
Delavce pa jezi še neka druga okolnost, ki je svobodnemu svetu neznana. Pri nas so podjetniki in tovarniški ravnatelji morebiti “krvosesi” v delavskih očeh, toda osebno so to sposobni ljudje, ki imajo glavo na pravem koncu. Uživajo osebni ugled tudi med delavci in pri delavskih voditeljih. Rdeči tovarniški ravnatelji in vodilni uradniki so pa navadno prave slamnate glave, ki pa zato uživajo celo vrsto privilegijev, ki jih kvalificirani delavci nimajo. Delavci,živijo pod vtisom, da delajo pri nizkih plačah za režimske pijavke, ki se odlikujejo s svojo nesposobnostjo. Počemu vse to?
BESEDA IZ NARODA
Milwaukee in okolica polna življenja
Milwaukee, Wis. — Smo v rali cesto zapreti in napraviti dobi piknikov in velikih počit- napis.
nic. V tem času se ljudje razbežijo na vse strani. Nabere se toliko stvari za poročanje, da bi človek kmalu ne vedel, kje naj začne. Pravijo, da je najbolje, če začnemo od kraja.
Slišal sem neko zgodbo o ženi, ki naj bi požela veliko njivo pšenice. Nikakor se ni mogla pripraviti do tega. Prišla je na njivo, se tam vsedla in začela peti: Dolga njiva reberna, kdaj te bom požela. Tako je hodila tja tri dni. Slišal jo je neki popoten človek in se je skril v pšenico in ko je ženska začela peti, ji je odgovoril iz pšenice: Danes malo in jutri malo, pa se bo kmalu poznalo. Žena je poslušala te besede in je njivo kmalu požela. Dober nauk za tiste, ki ne vedo, kje in kdaj začeti.
Piknika so se udeležili tudi Slovenci iz Waukegana in Chicaga.
V počitnicah ljudje radi potujejo. S tem jim je dana prilika, da obiščejo svoje prijatelje in znance, ki jih morda niso videli že leta in leta. Tudi pri nas smo zadnje čase imeli neikaj znanih obiskov. Navedel bom nekatere, za katere vem, da so bili tukaj ali so mi zanje povedali ljudje. Po šesth letih sta se oglasila iz Clevelanda Mr. in Mrs. Frank Matoh. Obiskala sta brata Jožeta. Frank je svoj čas živel v Milwaukeeju in tako pozna veliko ljudi. Ko sva se srečala, mi je rekel, da se ima prav dobro in je vesel, da se Slovenci v Milwaukeeju 'tako dobro držimo.
Žilica mi ni dala miru, ko sem slišal o pikniku, ki ga je priredilo slovensko društvo Triglav.


prišel obiskat Jože Smolič svojo soprogo iz Clevelanda Poleg znancev sta obiskala tu
Moral sem iti tja in si ga ogle- di slovenski park. Nista mog' dati. Že vnaprej sem vedel, da najti dovolj besed za lepoto t pikniškega prostora ne bom mo-J ga parka. Rekla sta, da smo lal gel zgrešiti. Že na glavni cesti ko ponosni na tolikšno pridob me je opozarjal napis, da se tu- tev za Slovence. Jože je ze kaj zavije na pikniški prostor, zgovoren. Meni je priznal, c Pri vhodu v park me je pozdra- je pri njih doma tako, da on g vil velik slavolok, na katerem je vori, ona pa molči in ne nar bilo napisano slovensko in an- be. So pač vse sorte ljudje r gleško:	Dobrodošli! Na obeh svetu. Bil je s svojim obisko
straneh slavoloka sta viseli a- nad vse zadovoljen, merikanska in slovenska zasta-l Na svoji poti po Združen va. Takoj sem bil praznično raz- državah in Kanadi se je usta1 položen. Prijazni reditelji so mi odkazali prostor, kjer naj se u-stavim s svojim avtom.
Bil sem med prvimi. Vendar sem opazil, da so nekateri bolj goreči obiskovalci piknika bili že tam. V predveži v dom je bilo pripravljeno na eni strani za žejna grla, na drugi pa pecivo.
Mehke pijače so imeli na razpolago kmalu pri vstopu na pikniški prostor. Za domom so fantje v belih predpasnikih in kuhinjskih pokrivalih pripravljali klobase in druge mesene! dobrote. Duh po svežem pečenju me je takoj dregnil v nos.
Dobro sem se razgledal, ko so že začeli prihajati drugi gostje.
Kmalu so bili avtomobili skoraj po vsem parku. Živahni razgovori so kazali na veselo razpoloženje in dobro voljo. Tu je bila prilika za srečanje s prijatelji
in znanci. Kmalu se je začela naše bolnike. Veliko jih je. 1 tekma v balinanju, muzika je seli so, da se jih kdo sporr vabila na ples. Zares pravo J Še bolj veseli so pa, če jih l pikniško razpoloženje. Mladina obišče. Tukaj navajam tiste, se je spravila za baseball, sta-j se nahajajo po različnih bol rejši so pa modrovali. Računam, j cah za različne bolezni in o; da je bilo tam okrog 500 ljudi. | racije. Kaj bi vse bolezni naš Za našo slovensko skupino prav | val. Sami dobro veste, da jih lep obisk. Ves pikniški prostor ne konca ne kraja. Nekateri je bil v zastavicah. Vse je na- na tem, da gredo domov, dri pravilo zares praznično razpolo-|pa še čaka preizkušnja. Verj ^enie-	! no, da bo kdo od bolnikov.
Vhod v park je navadno za- doma, ko boste to brali, pa i prt z verigo čez cesto. Poleg te bo v njihov spomin. Vedeli 'l zapore je tudi napis:	Zasebna do, da nanje mislimo,
lastnina. Zgodilo se je namreč, V St. Luke’s Hospital se i da so nekateri nepoklicani ljud- haja Mrs. Anna Planovs je hoteli tam imeti svoje pikni- Vdova je in brez otrok. Zelo ke. Da so to preprečili, so mo- vesela, če jo bo kdo obiskal.
tudi pri nas znani slovenski seljeniški duhovnik v Angli Rev. Ignacij Kunstelj. Obisk; je ljudi, med katerimi je deb val takoj po drugi svetovni vo ni. Je zelo priden delavec v v nogradu Gospodovem. Njegc obisk je bil nad vse prijete: Dobro pozna ljudi in razmer
To so obiski, ki se jih spom njam, da so bili tukaj. Verjetr je še kdo kje. Naj mi ne zami ri. Nisem vedel zanj. — Ravr ko sem zapisal te besede, sem : pa spomnil, da se mi je pre< stavil Stanley Gnader. Prišel ; pogledat svojo bolno mate Prišel je k nam iz Arizone. B je ves nasmejan kakor vedn Poznam ga še iz časov, ko je ž vel v Milwaukeeju. Je že dolg tega.
*
Tokrat pa poglemo še
St. Francis Hospital se nahaja John Žlindra. Vesel in dobre volje, četudi je sam. V Mt. Sinai je Joseph Mursec. Par dni je bilo bolj hudo, sedaj je pa že dober in zopet zgovoren. V St. Mary’s Hospital je Mrs. Josephine Kramer. Veliko trpi. Zelo je pa vesela, če jo kdo obišče. Marijan Zovic se nahaja v St. Michael Hospital. Bo tam še nekaj dni. V County General je Mrs. Mary Kratchman. Zadela jo je kap. Ne more govoriti. Razume pa vse, kar ji človek pove. V Deaconess Hospital se nahaja že dalj časa Mrs. Gisela Medved. Kljub velikemu trpljenju bolezen zelo vdano prenaša. Je tam že več mesecev. Prav tam se nahaja tudi njena hčerka. Te dni sta odšla domov Mrs. Anna Levičar in Michael Žagar. Verjetno je še več bolnikov. Za te vemo. Mislimo nanje ali pa
še boljše: molimo zanje.
*
Zopet je eno dekle reklo slovo dekliškemu stanu. Je to Margareta Meke. Ne samo, da se je odrekla dekliškemu stanu in dala svojo roko Ray ju Laurichu iz Detroita, ampak je tja tudi odšla. Na njeni novi življenjski poti ji želimo vse dobro.
•
Ministranti sv. Janeza so imeli velik izlet k Mariji Pomagaj v Lemont. Vsako leto se tja podajo v nagrado za njihovo zvesto službo pri oltarju. Bilo jih je 22. šli so tja s štirimi avtomobili. Dobro so se imeli. Vsi pa niso šli. Sem vprašal nekatere: Zakaj ne? Rekli so: Smo zaspali! Ti bodo še zadnjo uro zaspali. Pa drugo leto.
*
V nedeljo, 28. junija, je radio-napovedovalec na slovenski radijski kulturni uri podal sledeče poročilo:	Dragi Slovenci!
Dne 23. junija lanskega leta smo se prvič oglasili na tukajšnji radijski postaji — kot slovenska kulturna ura z namenom, da Slovencem posredujemo zaklade in vrednote naše narodne kulture. Da ohranimo in utrdimo domačo govorico med nami ter da prikažemo vsem tistim našim rojakom, ki ne govore več slovensko, lepoto, ritem in melodijo naše besede. Doba enega leta je sicer kratka, vendar je eno leto1 prosvetnega delovanja slovenske radijske ure v naših milwauških prilikah dogodek, ki vsekakor zasluži, da ga omenimo.
Za nami je iže 53 nedelj, 53 zanimivih sporedov z vedno novo vsebino zajeto iz staro-slo-venske tradicije. Tekom leta si je ura pridobila ogromno poslušalcev, med njimi tudi mnogo takih, ki so si nabavili nove FM sprejemnike samo zaradi tega, da lahko prisluhnejo našemu sporedu. O kulturni uri, ki je bila že takoj od začetka toplo sprejeta, se vsi poslušalci pohvalno izražajo. Vsem, ki jo po* slušajo, je všeč, ker ustreza o-kusu našega ljudstva. Mi se tega veselimo, a v naše največje zadoščenje, da je slovenska radijska kulturna ura res lepa in dobra, dokazujejo tisti, ki jo skušajo posnemati. Hvala njim. A še lepša hvala vsem tistim, ki nas podpirajo in ki z iskreno in dobro mislijo spremljajo poslanstvo naše kulturne ure. Mi uri želimo vse dobro in še veliko napredka.
*
Od časa do časa vam bomo prinašali zanimivosti iz države Wisconsin. Zbira jih inž. Dušan Svetlic. Njegov prispevek je za slovensko radijsko kulturno uro, vendar so zanimivosti Wis-consina tolike, da je prav, da jih pozna širša javnost. Gospod inženir prinaša te zanimivosti pod naslovom:	Naš Wisconsin.
Danes vam bomo prinesli opis Menomonee County (bivša indijanska rezervacija). Takole nam pripoveduje' gospod Dušan. Kdor ne pozna severnega Wisconsina, ne pozna lepot naše države. Na sever je precej dolga pot, vendar je košček teh lepot nepredaleč od nas. Je v bivši mcnomoneški indijanski
KULTURNA KRONI K A\
pod naslovom “Štiri leta v ruskem ujetništvu.”
Jože Grdina zelo rad potuje. Ve, da je to eno izmed najboljših izobraževalnih sredstev. Malokateri od slovenskih ljudi njegove vrste je prepotoval že toliko sveta kot ravno on. Na vsako svoje potovanje pa se tudi vedno temeljito pripravi, tako da ima od vsake poti tudi dosti koristi. Dobro pa tudi ve, kako naši ljudje radi bero potopise in tem podobna dela. Zato je svoja pota tudi popisal in izdal v knjižni obliki.
V Ameriki je bil Jože Grdina prvič že pred prvo svetovno vojsko. Semkaj mu je pomagal priti njegov rajni stric, vsem rojakom dobro poznani Anton Grdina. Zgodaj spomladi 1914 pa se je vrnil domov, z namenom, da se bo kmalu vrnil. Pa ga je v domovini zajela svetovna vojna in Jože je moral k vojakom. Takoj prvo leto je bil od Rusov ujet ter je potem ostal v ujetništvu vse do konca vojske. Domov v svojo rojstno vas Prevalje, župnija Preserje pri Ljubljani, je prišel šele 1. 1919. V domovini pa ni dolgo strpel; vleklo ga je nazaj v Ameriko. Amerika je bila v njem močnejša od doma. S tem pa nikakor nočem trditi, da bi bil Jože svojo domovino kdaj kakorkoli zatajil. Narobe: iz A-Skozi okraj potekata dve pre- merike se je doslej že nekaj-krasni velecesti: 47 in 55. Sko- krati podal na obisk domovine raj ves okraj je takorekoč po-Jjn pravi, da še pojde, če mu Bog krit z deviškim gozdom, ki ga ^ toliko zdravja in trdno-Indijanci previdno izsekavajo.1 Prav ti Indijanci so početniki modernega gozdnega zakona, ki je zavrl brezglavo izrabljanje j p0(jaj y Rusjj0j se pravi, sedaj gozdov. Glavno mesto okraja je že ne več v Rusij0) pač pa v
Jože Grdina: Po Severu in Jugu
Na zadnji ameriški državni praznik 4. t. m. me je obiskal g. Jože Grdina, znani clevelandski slovenski društveni delavec. S seboj je prinesel knjigo “Po Severu in Jugu.” Dan prej je dobil prve izvode iz mohorske tiskarne v Celovcu. Tam so mu jo namreč natisnili in tudi vezali. Knjigo mi je podaril s prošnjo, naj bi o njej kaj napisal za slovenske rojake.
Knjiga “Po Severu in Jugu” je potopis ter je najnovejše Gr-dinovo delo. Pred njo (1955) je napisal potopis “Po Vzhodu in Zapadu;” še prej (1925) pa je izdal obširno knjigo svojih spominov iz prve svetovne vojske
rezervaciji, ki je leta 1961 postala 72. wisconsinski okraj.
Ozemlje te bivše rezervacije leži severno od mesta Shawano in je poseljeno z 3600 štej očim plemenom menomoneških Indijancev — “jedcev divjega riža”.
sti. Tudi zanj velja, da je dom samo eden.
Vdrugič pa se je Jože Grdina
Keshena ob reki Wolf, ki tvori prav v mestecu samem slikovite slapove. Reka Wolf je pravi ribiški paradiž. Izletnik si lahko ogleda v teh prekrasnih gozdovih obilico zanimivih točk. Ob cesti 47 bi omenil Peavey Falls, kjer se tudi nahaja majhen indijanski muzej. Posebej še omenim Rainbow Falls, kjer
Zvezo sovjetskih socialističnih republik, 15. julija 1. 1960. Tistega dne je namreč odletel z letalom iz Clevelanda v Rusijo, da vidi, kaj vse se je v njej od 1919 pa do 1960 spremenilo. Na lastne oči se je hotel prepričati, kaj je resnica, ko so vendar vsa ta dolga vmesna leta krožila o
si poleg slapov ogledaš tudi "jej ‘f« močno si nasprotujoča gromen bel bor, nazvan “Migh- POr°C,la-,Ko “ ^ P“ I ^ me'
° ccvoi h rvrvtpvm	f t o rvi r m r\
ty Monarch” — mogočni vladar. Je največji v državi. Bil je dete, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ob nad vse ro-
sečih potem vrnil od tam, je o svojih doživetjih najprej predaval, nato pa pisal v AD, sedaj pa izdal o vsem debelo knjigo. Va-
mantični velecesti 55 pa boš po-injo Je dodatno vkljucl1 se’ kar leg prekrasnih slapov videl tu- je ob tej Vvlloznosti doživel na di takozvani “Spirit rock” - Poliskem> Češkem, v Avstriji, skalo indijanskega velikega du- FranciJi- šPaniJi in Portugalski, ha — Manitou. Legenda pravi, 1katere dežele Je takrat tudi obi' da je v davnih časih Veliki duh skalv in se v n^ih za kraiši ali rekel, da bo menomoneškega jda^ ^as usi;avii-rodu konec tedaj, ko bo razpad-1 Vse omenjene Grdinove knji-la ta skala. Skala je že zelo raz- Sfe so zel° obsežne: “Štiri leta v padla. Menomoneški rod sicerlruskem ujetništvu” obsega 612 še obstoji, bliža se mu pa v res- strani; “po Vzhodu in Zapadu’'’ niči konec. S tem, da je rezer-	Po Severu in Jugu ’ pa
vacija postala okraj, je prene-'442- Vse 30 tudi bogato ilustri-hala zapora dotoka belokožcev, rane- Nekaj od slik je izvirnih; ki je preje veljala. Sedaj je rod napravil jih je pisec sam. Po-v resnični nevarnosti, da izgi-' sebno važno odnosno za naše ne.	razmere zelo značilno je to, da
Prvo soboto in nedeljo v av- J6 J’ G' vse SV0'ie	tudi
gustu se v Kesheni vrši indiJsam založiL Glede knjige “Po janski velesejem. Zvečer je in-!Severu in Jugu” pa morem iz-teresanten dramatski nastop vlrecno Poudariti to, da jo je izdal globokem gozdu. Nastop je za.,samo v vezani obliki, in sicer v jet iz zgodovine menomoneške-1 zares prikupni, namreč v imiti-ga rodu. Ljubitelji gledališke1 ranem rujavem usnju. Ker še umetnosti bodo uživali ob tem ^ nima vseh podatkov iz Celovca,
nastopu. Taborniki lahko pre-spe v County parku v kraju Shawano, ki leži ob istoimenskem jezeru. Srečno vožnjo!
•
Tukaj naj omenim, da je znani slovenski duhovnik Ivan Lavrih, župnik v Liberal, Kans., praznoval 25-letnico mašništva.
trenuetno še ne ve, kako je s ceno nove knjige. Gotovo pa je, da ne bo predraga. Kdor se pa zanjo zanima, jo lahko takoj dobi. Oglasi naj se pri avtorju na 1133 Addison cesti; lahko pa jo vsak naroči tudi po telefonu št. 881-7670; zunanji naročniki pa naj ponjo pišejo na naslov: Jože
Doma je pri Sv. Roku v župniji Grdina, 1133 Addison Rd., Cle-
Dobrnič na Dolenjskem. Ko je odhajal v šole, mu je mati rekla:	“Sin moj, odhajaš v nov
svet, poln zmot, prevar in krivic. Tako rada bi ti dala s seboj
veland, Ohio 44103.
Vse Grdinove knjige so napisane v domačem preprostem jeziku. Vsak jih lahko razume. Tudi to najnovejšo “Po Severu in
mogočnega varuha, ki bi te vo-jjugu”. Snov je zelo zanimiva dil po pravi poti, pa kje naj ga in privlačna. Vsak od bravcev se vzamem. Ne morem ti oskrbeti!sjcer ne b0 strinjal z vsemi pis-epega življenja v mestu, saj čevimi sodbami, pa nič za to. J. \eS’ s - a sno beračijo in muko Grdina je izrazito vseslovansko smo s uz i vsa anji kos kruha.1 usmerjen jn ziasti silen prijatelj
damPsLV nOV°	Zat° velikega ruskega naroda
dam samo en nauk: Na Boga ne' v . ■,
s j Knjigo toplo priporočam, pozabi in na svojo domovino, l	,	„
(Unije na 3. straulj	!	Janez Sever
AMERIŠKA
Issued Kymk Thursdaiy; for the JutoslsiT|| in Wisconsin •
Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu
3
* ifimrir a B B triro o o o d o tnrt. -
o THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
OLKXJLKJr,
0
Address
Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ayc Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
87rBTroTnnrDTnnnnnnn> v
Sem in tja po Milwaukee
V nedeljo, 28. junija, je bil krasen dan in dan ipikmika slovenskega kulturnega društva Triglav v njegovem parku v bližini deželne ceste 36 v Nor-wayu, v okraju Racine. Bila je lepa udeležba in vse je bilo veselo. Triglavčanje so priredili tlakovano plesišče pred dvorano, na katerem so se veselo vrteli pari ob zvokih prijetne godbe. Člani so postavili tudi veliko in prostorno lopo za “barbecuing”. Veliko dela je bilo za člane društva Triglav, da so svet izčistili in priredili.
Težak je bil začetek, težko je bilo delo, ali slovenska “korajža” je zmagala in ravno zato je naša dolžnost, da jim vsestransko na kakršenkoli način pomagamo in da se v bodoče poveselimo v parku Triglav. Vsa čast in zahvala članstvu društva Triglav!
«
Na praznik neodvisnosti je mesto Milwaukee obhajalo rojstni dan Združenih držav z veliko parado po glavnih ulicah mesta. V povorki, ki je trajala nad 3 ure in je bila 5 milj dolga, je bila naj večja zanimivost Ringling Brothers in Barnum and Mailey cirkus s 24 vozovi in kletkami, v katerih so bili levi, tigri, pavi, volk, opice, sloni, lame, kamele in druge živali. Gledalci so se pričeli zbirati ob cestah, po katerih se je vila povorka, že pred sedmo uro zjutraj, čeravno se je parada pričela šele ob treh popoldan. Listi poročajo, da je bilo opazovalcev nad 450,000, dočim je na televiziji opazovalo parado nad pol miljona ljudi, skupno torej približno milijon ljudi. Slavnost star državljan ali se bo ponovila prihodnje leto vloženo prošnjo
Smrtne nesreče v mestu Milwaukee so se pomnožile in tako je mesto Milwaukee med šestimi drugimi mesti s sorazmerno enakim številom prebivalstva padlo s četrtega na peto mesto, tako poroča National Safety Council. Mesto Washington, D. C., je na zadnjem mestu, dočim so po redu:	prvo Baltimore,
drugo St. Louis, tretje Houston, četrto Cleveland, peto Milwaukee in šesto Washington, D.C.
*
Mesto Milwaukee je zadnjih 33 let sanjalo in premišljevalo o visokem mostu ob obali Michiganskega jezera, ki bi zvezal severni in južni “freeway”. Seda je prišlo dovoljenje iz Wa-shingtona, da se dolgoletne sanje uresničijo. Tako bo vlada denarno prispevala 90 odstotkov za zgradbo mosta, ki bo stal o-koli 50 milijonov dolarjev. Delo mora biti dogotovljeno pred letom 1972. Razdalja med East-West Freeway na severni strani in S. Superior Street (Highway 32) na južni strani je 31/2 milje. Most bo eno in pol milje dolg ter bo 115 čevljev visoko nad pristaniščem. “Freeway” se bo s tem podaljšal za SVz milje. *
Pred kratkim je bila v Wisconsinu uveljavljena zdravniška podpora v znesku 10 milijonov dolarjev letno (zvezna vlada bo prispevala 5.33 milijonov dolarjev). Približno 50,000 oseb v Milwaukee in 174,000 ljudi širom države Wisconsin bo deležno te podpore. Guverner Reynolds priporoča 65 let starim, da se te podpore poslužijo. Prosilec za podporo mora biti 65 let mora imeti državljan-
ter je bilo rečeno, da se bo parada oddajala po televižiji širom Združenih držav in potom Telstar tudi v Evropi. Bilo je res nekaj nadvse impozantnega.
ffmmnmtmumtmmmnnntmnnmts
Kakšne so Vaše oči!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL 00.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis.
na uro. Kdor se za tako delo zanima, naj gre na State Employment Service Office, naj vpraša za podrobnosti na poštnem uradu ali naj piše na Board of U.S. Civil Service Examiners, USAF, Minneapolis - St. Paul, Minnesota, 55111, za formularje in nadaljnje informacije.
- -o-------
Zanimivosti iz Milwaukee
(Nadaljevanje z 2. strani) kjerkoli boš hodil, pa bo vse prav.”
Gospod Ivan se je tega nauka vedno držal. Bil je znan in je še kot velik organizator. Kjer župnikuje, je pozidal novo cerkev, šolo, samostan za sestre in župnišče. Sam pravi, da ni nikjer boljšega in lepšega v Kansasu. Da mu ob njegovi 25-let-nici želimo vse najboljše, se samo ob sebi razume. Bog s Teboj, dragi Ivan!
Da tukaj omenjamo gospoda Ivana Lavriha, je to zato, ker mu je naš dr. Joseph Gole, ki je iz istega kraja doma, pridigal za njegovo 25-letnieo. Na njegovi novi maši je bil za tovariša, sedaj pa za slavnostnega pridigarja. Praznovanje 25-let-nice se je vršilo zadnjo nedeljo, 5. julija.
stvo; ne sme prejemati nikalk-šne starostne podpore; ne sme imeti, ako je samec, nad $5,500 premoženja (zakonci nad $9,000) izvzemši hišo, zemljo, avto in hišno opravo. Podpora je za bolniško oskrbo, bolničarsko oskrbo na domu, zobozdrav-niško in drugo zdravniško o-skrbo. Podpore ne dobe osebe v umobolnicah in sanatorijih za jetične. Bolniki, ki prejemajo bolniško ali pošlkodninsko podporo od društev ali drugih zadevnih ustanov, morajo najprvo porabiti tako podporo, drugi
Genera! Grivas dela za združitev Cipra z Grčijo
NIKOZIAA, Ciper. — V glavnem mestu otoka se trudijo ZN, da bi ustvarili ob “zeleni liniji”, ki deli grški in turški del mesta, več sto čevljev širok “svoboden pas,” s katerega bi se u-maknili tako Grki kot Turki. Obe strani sta na predlog načelno pristali in upajo, da bo skoro uresničen. Na otoku samem je komaj kaj mirnejše, v mednarodnem pogledu pa se vprašanje tudi ni nič premaknilo z mrtve točke.
Grška vlada je predsednika ZDA Johnsona uradno obvestila, da ne more sprejeti njegovega predloga za neposredne razgovore med Grčijo in Turčijo o ureditvi Cipra, ker bi bili razgovori, kot je dejal predsednik grške vlade Papandreou v Wash-ingtonu, bolj podobni dvema monologoma kot pravemu razgovoru. Gen. G. Grivas, nekdanji vodnik boja za neodvisnost Cipra od Anglije, je med tem na poti po otoku in se zavzema za
Izraelca usmrtil. Vendar smatrajo izraelske oblasti položaj na meji s Sirijo za resen v toliki meri, da se jim zdi posredovanje ZN nujno, predno se ti krajevni spopadi razvijejo v kaj večjega in nevarnejšega. Znano je, da vlada na mejah Izraela z arabskimi sosedi, posebno s Sirijo in Jordanijo povečana napetost, odkar je Izrael v preteklem maju začel odvajati iz Jordana vodo preko sistema kanalov in vodovodov za porabo v svojih naseljih proti jugu in za namakanje Nedževa, južnega, puščavskega predela Izraela.
Levičarji zmagali pri občinskih volitvah
/"N v • ••
v Urciji
ATENE, Gr. — Pri občinskih volitvah so komunisti in drugi levičarji dosegli izredne in ne-
pričakovane uspehe. Preko polovice njihovih kandidatov za župane je zmagalo.
Neposrednega učinka ta izid ne bo imel, ker so občinske volitve bile uradno in na zunaj
posvečene krajevnim vprašanjem in so kandidati večinoma nastopali kot nevtralci. Neposredna bodočnost bo pokazala, koliko bodo zmagovalci hoteli izkoristiti ta svoj uspeh tudi v državni politiki.
Dejstvo je, da sta Združena demokratska levica in skupina Združenih demokratov, ki sta obe dejansko nastopali kot ko-
Ženske dobijo delo
Iščejo
Starejšo slovensko ženo, ki bi bila tovarišica starejši Slovenki. Lahko tam stanuje ali pa hodi domov. Kličite KE 1-6291. (131)
TONY KRtSTAVMK
Painting & Decorating
•	Sedaj je čas, da nas pokličete za barvanje vaših hiš. •
•	Hitra postrežba! Nizke cene! — Pokličite še danes •
•	HE 1-0965	1171 E. 61 ST. •
i
brez vsake bolniške ali poškod- njegovo združitev z Grčijo. V ninske zavarovalnine, pa mora-i Nikoziji je izjavil) da je ta cilj jo plačati prvih pet odstotkov mogo-e doseči mirnim potomi da
(5%) lačuna. ^	pa se bodo ciprski Grki zanj bo-
v	...	_ x >vv rili, če jih bodo tuje države sku-
Zračna sila (Air Force) .sce^ ,em oviratI.
kvalificirane civilne delavce za Turčija vztraja na svojem sta.
[zračno rezervo. Plača do $3.02 ^ da je otok Clper treba raz.
deliti na grški in turški del ter da ostane Turčija še dalje čuvarka pravic ciprskih Turkov. Turki zadnje dni molče o vojaški zasedbi Cipra, prišle pa so v| javnost vesti, da se je na otoku izkrcalo na skrivaj nekaj moštva redne grške vojske v soglasju s ciprsko vlado.
mean rust, rot, mold and mildew Stop it with an electric dehumidifier!
Frogs might thrive in a damp, clammy basement.
But not stored valuables like luggage, tools, sports equipment — because excess moisture invites rust, rot, mold and mildew.
An electric dehumidifier “wrings” gallons of damaging excess moisture from basement air.
Buy one and just plug it in !
Wisconsin electric power company
Izrael ;š$e psredovanje G Tanta v spora s Sirijo
JERUZALEM, Izrael. — Vlada Izraela je naročila svojemu predstavniku pri Združenih narodih, naj se obrne na glavnega tajnika U Tanta za posredovanje pri sirijski vladi zaradi “težkega položaja” na izraelsko-sirijski meji. Od preteklega četrtka je prišlo na tej meji do ponovnih streljanj, v katerih je bilo ranjenih šest Izraelcev,- e-den pa v torek ubit.
Izrael ne dolži za smrt svojega mejnega stražarja Sirijo, ampak Jordanijo, od koder naj bi bil padel edini strel, ki je
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
UL tmM M	i
'	_______L!' _________________________'
BASEMENTS
May kletna trgovina je zlomila tržno ceno!
Znani filadelfijski izdelovalec zaključuje svojo celotno zalogo
MOŠKIH
TROFIČNIH
OBLEK
Primerjajte po $25
Izbirajte med tem hladnim blagom:
•	Tropični dacron pollster in rejon
•	Tropični dacron in bombaž
•	Tropični acetatni rejon
Izbirajte med temi vzorci:
o Mirni progasti • Križasti •
•	Tankočrtasti
•	Modri • Sivi • Olivni
•	Beige • Ogljeni e brni
MERE: 36 do 46 regularne, 36 do 42 kratke, 36 do 46 dolge. — Zaradi izredno r.izke cene bomo za popravila malenkost zaračunali.
Enobarvni
Kletni oddelek moških oblačil, The May Company, v mestu in podružnicah
IZBELOVfiLČEVA ZAKLJUČNA PRODAJA!
Velika izbira običajno dražjih
moških čevljev
Primerjajte po 7.99 do 10.99
Merc 6 do 12
B do EEE zaporedne širine
5
MILIJON DOLARSKA PRODAJA!
munistični, dobili okrog 83% vseh oddanih glasov.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Izvrstna zidana dvodružinska hiša, 5-5, eno stanovanje poleg drugega, garaža za 3 kare. Na 25660 Lake Shore Blvd. AN 1-1682.	(132)
Lovski dom naprodaj
Devet na pol izgotovljenih sob, garaža za 8 avtov, od Rt. 6, 2 milji vzhodno od Rt. 528. Poštna škatlja 10987 na Rt. 86. Odprto samo ob nedeljah. —(132)
14817 Pepper Avc.
7-sobna semi-bungalow hiša, 5 sob in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, garaža za 3 kare, velik lot. $10,500. Lahko se takoj vselite.
HRIBAR REALTY GL 1-2500
_____________________	(131)
V najem
Petsobno stanovanje, zgoraj, vse na novo dekorirano, velike sobe. Na Edna Ave. Kličite EN 1-2025.	—(133)

Iv
Izvršujemo cementna
dlPlA Dovozne poti, pločnike, j II Ul G brezplačna ocenitev. ]
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993
.99
Presenečeni boste nad to ogromno izbiro čevljev in to po tako nizki ceni. Čevlji za vsako priliko, za praznik in za delavnik. Velikosti So sortirane in razložene po mizah za hitrejšo izbiro!
Kletni oddelek moških oblačil, The May Company
Naprodaj
Enodružinska hiša, 3 spalnice, v Euclidu blizu Recher dvorane, na novo dekorirano, lot 50 x 140. Na 20873 Miller Ave. Cena $11,600. Lastnik. _________________________(132)
V	najem
Oddamo na 1053 E. 71 Street, 3 neopremljene sobe, kopalnico in zaprto verando, pripravno za delavski par ali upokojence. — Kličite 361-0989 po 4:30 uri.
________________________(133)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Sprejmemo enega otroka. Na 5441 Homer Ave. HE 1-9482. ________________________ (133)
V	najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, blizu Lake Shore Blvd., na 469 E. 148 St.	(133)
Ženitna ponudba
Izučen mizarski pomočnik, star 34 let, živeč v Kanadi, s stalnim delom in lastno hišo, želi spoznati dekle v starosti od 20 do 32 let. Ponudbe s sliko poslati pod značko “Nevesta.”	(132)
V	najem
Opremljeno sobo oddamo na 991 E. 76 St. Kličite 431-4285.
-(131)
Hiša naprodaj
4 sobe zgoraj, 4 spodaj, 2 garaži, na 730 E. 157 St. Kličite PO 1-7480.	(134)
Ženitbena ponudba
Pridno in pošteno slovenska dekle srednje starosti, katoličanka, precej visoke postave, želi spoznati sebi primernega fanta v svrho ženitbe. Tudi vdovec ni izključen. Samo resne ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko: Srečno življenje. _______________ -(137)
V	najem
Sobo oddamo na E. 71 St. Kličite HE 1-8127.	(132)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 6-4, na E. 61 St., blizu Sv. Vida. Za pojasnila kličite EX 1-9360.	—(132)
[	Hiša naprodaj
Naprodaj 2-družinska hiša na 171 St. 4 in 4 sobe, v zelo dobrem stanju, 4 garaže, lep, velik, ograjen vrt. Tel. EX 1-5918.
Jun 12, 18, 25, Jul 9, 16
Blizu Grovewcod Ave.
Enodružinska hiša, 4 spalnice, dobro zgrajena, potrebuje nekaj popravila; mirna cesta, slovenski sosedje. $14,900. Kličite last-Inika IV 6-2747.
(7, 9, 13 jul)
Pierre Benoit
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
‘‘Ali se spominjate?” sem vztrajal trmasto. Njeno mrmranje se je zdelo kakor stokanje :
‘‘Dolgo je že tega ... in od tedaj se je že toliko spremenilo.”
“Dali ste mi svojo birmansko podobico. Na zadnji strani so bile zapisane besede, ki so dolgo časa motile moje otroško spanje.”
“Ah,” je rekla, “Donega-lova prerokba.”
“Takrat nisem vedel,” sem odvrnil skoraj navdušeno, “pa tudi nisem mogel vedeti. Sedaj sem pa zvedel in razumem. Kako krasna naloga vam je določena, kako ponosen sem bil in sem še, da ste bili vi, mala Antiopa, tovarišica mojih otroških dni.” Beseda je bila izgovorjena, toda zaman sem si domišlje-val. Kako sem smel upati samo en trenutek, da se bo grofica Kendale ujela na moje besede in rekla:
“Antiopa! Tako je prav. Kličiva se po imenih in bodiva zaupljiva kot nekdaj.”
Toda ta privid mi je Antiopa takoj razpršila.
“Ponosna moram biti,” je odgovorila z zelo umerjenim glasom, “da ste bili vi moj prijatelj v mladosti, vi, ki ste postali to, kar ste. Irska vam je že tako veliko dolžna in upravičeno pričakuje od vas še mnogo več.”
To je bilo vse. Kaj naj bi bil naredil na te besedice hvale, ki bi bile zajezile celo najbolj zadrževane srčne izlive. Profesor Collegea de France je izpodrinil fantička od Bourgetskega jezera. Ali naj se že s tem začne kazen za mojo blazno prevaro? Ali ne bi bilo bolje, da že jutri
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 3 bdrm. bungalow; 6 mos. old. Engl, bsmt., H. W. heat, radiant ht. in bsmt., 2 boilers. Leaving town. Low 20’s. Open house. 1414 N. Kildare 227-3541.	(132)
BRIDGEVIEW — BY OWNER. 4 bdrm. brk., 1% cer. tile baths, formica kit. cab., 2 frplcs., 24x28 white ash fam. rm., Ige. patio & utility rm. Low 20’s. GL 8-3700.	(131)
HARVEY — BY OWNER. 5 rm„ 2 bdrm. Geo. 2 oar garage, oil heat, full basement, S/S. Will finance. PR 9-2195.	(131)
DOWNERS GROVE — 8 rm. execu-tive type brk. split-level, 7 yrs. old. Central air-cond., thermopane windows thruout. 2% att. gar. Full bsmt., Ige. lot. Many extras. Over 2000 sq. ft. of liv. area. High 30’s. Owner. 969-3218.	(133)
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale By Owner — BEAUTY SALON. Cicero location. — Well equipd. Air-cond., 1 year old — newly decorated. Must accept best offer. Call 484-3298 for appointment.
(133)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR General Housework and Cooking. Not over 40. Must be neat and have references to work in Fifth Ave. Apt. in New York, City for 4 or 5 Mo’s, for 2 adults. Own air-cond. room, bath and TV. Top salary. WH 4-2794.	(132)
zjutraj spet zginem in živim svoje staro, nepomembno življenje, pa tudi če bi moral v Kendalu pustiti vse svoje premoženje?
V	sobi je bilo že popolnoma temno.
Nenadno je razsvetlila sobo sinjerdeča svetloba, kakor se mnogokrat dogodi ob večerih, ko umirajoče sonce še poslednjič raztrga oblake.
Antiopa, ki jo je presenetila svetloba in ki je čutila moje poglede, se je vzravnala v stolu ter se skušala obvladati.
Toda že sem opazil drget na njenih ustnicah. Koliko je morala ta žena pretrpeti! Pomislil sem na njenega očeta : pred nekaj urami sem opazil na obrazu grofa Antrima, spačenem od bolezni, prav tak drget. Neizmerno sočustvovanje in obenem spoštovanje sem začutil ob misli na ti bitji, ki predstavljata vso žalost in prizadevanje dvajset tlačenih irskih rodov. Razumel sem strah, ki ju navdaja, kajti z mogočnimi koraki se bliža odločilni dan, ko se bo izpolnila Donegalova prerokba. “Kadar bo na velikonočni ponedeljek Antrimova hči izpolnila sedemkrat pet let, bo Devorgillina krivda oprana. Nebo bo tedaj odmevalo od mogočnega trobentanja in veliki jez bo priča zmage Finn MacCoula i n vsiljenčevega bega.”
Ta Donegalova prerokba!... že nekaj stoletij pripoveduje ta legenda isto kakor raziska-vanja učenjakov. Oba pripisujeta to prerokbo astrologu Merlinu.
V	sobi je bilo že povsem temno. Niti Antiopa niti jaz nisva govorila. Oba je mučil molk, toda nihče izmed naju ni imel moči, da bi ga pretrgal. Počasi so tekle minute, tako počasi kot še nikdar prej . . . Zdelo se je, da je ura, ki tiktakala v temi, podaljšala nihaje. Priti bi moralo nekaj od zunaj, da bi Antiopo in mene iztrgalo iz omame, ki je najina medsebojna čustva bolj razkrivala kakor najbolj odkrito priznanje.
Tako se je tudi zgodilo.
Nekdo je potrkal na vrata. V sobo je stopila sobarica. Antiopa ji je nekaj naročila. Trdo in jekleno je zasvetila električna luč.
Jenny je prinesla na krožniku pismo, ki ga je ponudila grofici Kendalski.
“Na odgovor čaka!” je rekla sobarica tiho. Antiopa je raztrgala ovitek i n čitala. Opazoval sem jo neprenehoma. Ko je začela brati pismo, se mi je zdela raztresena. Nato sem opazil, da je bila lahno presenečena, takoj nato se je pa začela zbadljivo smehljati.
“Ali je prinesel pismo Ralph?” je vprašala. Sobarica je prikimala in rekla:
“V malem salonu čaka, ali naj pride noter?”
“Počakajte, dokler vam ne rečem,” je odvrnila Antiopa. Obrnila se je k meni:
“Vi ste svoj čas prav izrabili, gospod Gerard. Niste mi povedali, da se vam je posrečilo že kmalu po prihodu sem pokazati se viteza do najlepše gospe v vsej grofiji.”
“Ah,” sem odvrnil precej v zadregi, “ali je to pismo od lady Arbucklove?”
“Da, od nje same,” je odvrnila Antiopa tako suho, da
sem se začudil. Nato je nadaljevala :
“Jutri moram iti na čaj v grad Clare k lady Arbucklovi. Spomnila me je na obljubo in me sprašuje, ali bi me hoteli spremljati. ‘Gospod Gerard,’ piše, ‘mi je danes zjutraj zelo ljubeznivo pomagal, da sem ujela svojo kobilo, ki mi je nad vse nespoštljivo ušla.’ ”
“Naredil sem, kar bi naredil vsakdo,” sem rekel. “Nisem vedel, da je to lady Ar-bucklova; ni mi hotela povedati imena.”
“Potem ste morali pač njeno ime zvedeti kasneje,” je odvrnila Antiopa, “kajti če se prav spominjam, ste ime lady Arbucklove povedali vi prvi.”
Ugriznil sem se v ustnice. Grofica Kendalska se je smehljala.
“Ali naj odgovorim, da povabilo sprejmete,” je vprašala.
“Nič ne bi hotel narediti, milostljiva,” sem suho odgovoril, “da bi vam vsiljeval svojo družbo.”
“Ali sprejmete,” je rekla nežno. Pokimala je.
Jenny je prišla zopet v sobo, njej je pa sledil neizogibni gospod Ralph.
“Ralph,” je rekla grofica kratko, “naročite slugu lady Arbucklove, da ne bom zamudila priti k njej. Gospod profesor Gerard bo tako ljubezniv, da me bo spremljal.”
Upravnik se je priklonil in odšel. Ura je bila sedem. Pri tem sem se spomnil, da je ob osmih že večerja.
“Dovolite, milostljiva gospa, da se poslovim,” sem rekel. Ponudila mi je roko, ki sem jo poljubil.
Na levi strani ceste v Tralee se odcepi s peskom posuta steza, ki drži proti morju. Kakor kača se vije ta pot čez močvirne travnike, na katerih je polno temnozelenih jezer; nad njimi letajo v jatah divji ptiči.
“Do gradu Clare je samo še milja,” je rekla Antiopa. “če še malo pohitiva, bova lahko tam, preden prične deževati.”
Dež je res grozil. Zjutraj je bilo vreme tako milo, da
sva se odločila iti peš k lady Arbucklovi. Zdaj se je pa nebo močno pooblačilo.
“če bi jezdila, kakor sem včeraj zvečer predlagala, bi bila že davno tam. Toda moj predlog vam nikakor ni ugajal.” Nato je še pristavila:
“Najbrž vam konji ne ugajajo?”
“Nepremišljeno bi bilo od mene, da bi skušal jahati,” sem odvrnil. “Zaradi rane mi je zdravnik prepovedal vsako močnejče gibanje.”
“Ah,” je rekla Antiopa. “Ali ste bili v vojni ranjeni?” “Da,”
“Potem mi oprostite,”
Med nama je spet zavladal strašni in čudni molk, ki sem si ga lahko razlagal po svoje. (Dalje prihodnjič) --------------o-----
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMEMIKO' 15425 Waterloo Ra.	IV 1-223'
DAN SLOYENSKEl DOBRODELNE ZVEZE
V NEDELJO, 12. JULIJA 1966
V ST. JOSEPH PARKU Vsi povabljeni!-Vsi dobrodošli!
VESELJA IN ZABAVE BO DOVOLJ ZA STARE IN MLADE!
PRIDITE ZGODAJ IN OSTANITE DO POZNEGA VEČERA!
OB 3:30
NASTOPI MLADINSKI ZBOR SDZ PREDSTAVITEV ZVEZINIH USTANOVITELJEV GOVOR GL. PREDSEDNIKA SDZ MR. J. SUSNIKA
VELIK PLESIH PAVILJON ISBAL BO PES0N-TREBAR ORKESTER NOBENE VSTOPNINE
NA RAZPOLAGO BODO VSAKOVRSTNA OKREPČILA
Pridružite se stotinam članom in članic jz vseh krajev širne države Ohio, ter praznujte v veseli družbi to letno slavje naše Slovenske Dobrodelne Zveze!
Povabile tudi svoje prijatelje!
....... - _______________________________/j
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoma sveža jajca ter vsen vrši perutnino. Pridite in si izberite:
HOWARD BAKER
54?) KAST 185 STREET. EUCl.lD	K E i-gi87
TOREJ JE VARJENO Z OGNJEM... KAJ ZATO ?
Zato tekne Stroh’s boljše, to je tisto. Za večino ljudi pomeni varjenje z ognjem čistejši, bolj osvežujoč okus, izvrsten prav do konca. Druga piva ne morejo trditi tega. Vsi pivci Stroh’s piva so si edini... dajejo prednost z ognjem varjenemu pivu!
A MUHICA’« OINL.Y FIHEUREVVEU BEEH

THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
\ v Zedinjenih Državah (U.JnX. Iftjjpf HJ Inkorp. v drž. Illinois ' Severne Amerike	oCUCL. JUliCl, 111-	maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St, Manor, Pa.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadvay St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, UL
Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St, Rt. No. 1, Lockport, 111,
| Duhovni vodja: Rev. Thomas Moge, O.F.M-
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Johet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, Dl JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, lil.
POROTNI ODBOR:
JOHN KO VAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Predsednik Atletičnega odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cerrnak Road, Chicago, Ul
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6U7 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine ;e bila ustanovljena I. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10.000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2.500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od Ireh mesecev do 80 let starosti
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, III.
--------— ■ ^
SAVINGS DEPOSITS RECEIVED THROUGH JULY 10th
WILL EARN INTEREST FROM JULY 1st
WE WELCOME YOUR DEPOSITS
GEN. MOSES CIEAVEIAND
Cleyelan6

Crust Company
HEMBEI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
jmmmiiiimmimmimiiimiiiiiimiiDiiiimuiiiiiimiiMiMBmimMmiiiiMmiiiii^
f JOS. ZELE IN SINOVI I
=	POGREBNI
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
=	COLLINWOODSK1
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 E
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g —	Mi srno vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
ZAVOD	=
Tel.: ENdicott 1-0583 =
URAD	i
^iiiiiiiiiiimmiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHi|""imimMiiiimiiiniiiiiikiiiiiiinnT
UDARNI VOJAK? — Mark Bennett ima komaj 8 let, pa izgleda kot zelo udaren vojak. Dejansko drži v rokah le posebno vrsto 35 mm kamere in ne kako nevarno strelno orožje.