Državna sadna razstava. Spisuje F. P—k. (Konec.) Zeleti bi bilo, naj bi ai pri aas občine ali nekaj poseataikov vkupao sušilaice aapravili. Dostikrat se sveže sadje ae more prodati, posušeao pa ostaae več let ter se laako v vaakem času ia v laakih zabojih razpošilja. Nekatero aadje se svežo ae ohraai, je za prevažeaje sitno ia drago, v posušeaem pa oataae barva ia okus in lahko kapca aajde. Stroški za sašeaje ao majhai ia delo laako opravljajo žeaske. Sušilaico, kakor jo podoba kaže, je izumil Dor. Ryeder v Ameriki ia je svoj pateat prodal zaaai tvrdki Philip Mayfarth & Comp. Le-ta ima tovarao na Duaaji, Taboratrasse 76 ia tudi po večih mestih, ter jih v različaib. velikostih izdeluje. Taka je 1-83 metra dolga, 56 cm. široka ia ima 14 les. Lese so iz pociajeae avile. Težka je 180 klg. ia poaaai v 24 urab po 260 kilo avežega sadja, ter velja 165 gld. Draga pa je vecja ia močaejša, ima 2 predala pro3tor je za 22 les ia je 2 90 metra dolga 71 cm. široka, ter je za večje poseataike. Peč je 95 cm. visoka, ima dvojao steao, da se vročiae veliko ae izgabi. Na gorajem delu peči sloai suailaica aapoševao ia sicer toliko, da je zgoraji del za 75 cm. višji, kakor podoba kaže. V 24 urab. posuši 400 kilo svežega sadja. Peč je iz vlitega železa, okusao izdelaaa ia se lahko po zimi v hišo prestavi in kuri. Sušilaica in peč teatata 310 kilo ia velja 250 gld. Hearik Mareš, potovalai ačitelj aa češkem, priporoča, aaj bi goapodarji začeli ciguro pridelovati, ker baje več aeae kot krompir ali žito. Iz ajegove brošure poaaamem sledeče: Cigura ia ajeao pridelovaaje še ai ataro. Leta 1770 ao jo začeli baje jezuiti pri^Miiasteru obdelovati. Sedaj se je aekaj aa Češkem ia več aa Pruakem prideluje ia od tam v Avatrijo in Ruaovako pošilja. Od aovega leta se je aa zuaaaje blago 1 gld. večja cariaa aaložila, kar bi bilo aašim gospodarjem v prid, kateri bi ciguro pridelovali. Tovarae kupujejo airovo 100 kilo po 2 do 2 gld. 50 kr. ia posušeao pa 8 — 10 gld. Zemlja za ciguro se mora v jeaea pogaojiti ia v jeaea zorati. Prva brazda se z aavadaim plugom orje, draga pa ravao tam po prvi z drugim plugom, ki je brez deske prerahlja, da mrtva zemlja aa vrh ae pride. 0 apomladi ae zemlja povlači ia če zemlja ai čiata, se z okopalaikom raztrga ia povalja. Valjaaje je potrebao, da se zemlja zravaa, seme ložje poseje ia dalje vlago drži. Najbolje seme je holaadsko ia se dobi iz tovarea v Magdebargu , kilo po gld. 1-50. Holaadaka cigura zraste krajša, pa je debelaiastori tadi v zemlji, ki ai globoko dobro zrigolaaa. Seme seje ae a atrojem, kakor koruza 4 do 5 mm. globoko v vrate po 28 cm. aarazea. Na oral se 3—4 kile aemeaa potrebuje. Ko je seme poaejaao, ae apet povlači ia povalja. Prvokrat se vrste okopljejo koacem aprila ali v začetku aaaja. S prva se rastliae le malo vidijo ia začetaik bi mislil, da aič ae bode. Ko rastliae 3—4 pereaa dobijo, se okoplje in čez 14 dai spet, ia takrat ae pregoste odstraaijo ia puatijo se le močaejše raatliae po 15 cm. ena od druge rasti. Drugokrat ae okoplje v -dčetku juaija ia 6e je travaato, še poprej. Raatliae, katere začaejo cvetae popke pogaajati, ae izruvajo, sicer drugim škodujejo. Cez 16 — do 20 tedaov začaejo spodaja pereaa rmeaeti ia to je zaameaje, da so koreaiae za izruvaaje zrele. Če ae puate preveč dozoreti, poataaejo koreaiae trde, leaeae ia imajo maajšo vredaost. Nekaj dai pred izkopaajem se perje obira, živiai poklada ia svinjam kuha. Za akapaaje morajo biti ozke pa dolge lopate ali pa se z globokim plugom izorje. če je tovaraa blizo, je aajbolje, da se brž, ko se opere, proda, sicer se pa koreaiae po dolgem aa vskriž prevežejo ia aa palec dolge krblje zrežejo ja potem v sušilaicah, kakor sadje posušijo. Želeti bi bilo, aaj bi gospodarji poskusili in potem svoje akušaje objavili. Sušilnice bi tedaj bile za ciguro ia sadje, katero se sveže ae proda, velike vredaosti. Pri sadai državai razstavi aa Duaaji se je pokazalo, da je štajarako sadje prvo za Tirolskim. Po štatiatiki je dokazaao, da ae aa Štajarskem aa leto povprečao po 2 milijoaa vagaaov aadja pridela, od tega se proda po 800.000 vagaaov v druge dežele, kar zaeae okoli 2 — 27^ milijoaa gold. ia ta deaar pride večjidel med maajše posestaike. Ko bi ae aa Štajarskem prazai prostori z drevjem posadili, labko bi še 5—lOkrat toliko sadja pridelali. H koacu ai še dovolim eao opazko. Nekateri gospodarji ao zat-eli sedaj sadao drevje pridao saditi, pa žalibog. da se pri sajeaji veliko greši. Veliko jih je, ki ae vprašajo za imeaa sort, samo da je drevo le močao, če je tudi staro. Različae sorte pa bočejo tudi različao ugodao zemlio, če bočemo, da aam bo rodilo. Dragi rojaki, avetujem Vam, da kdor sort ne pozaa, ia ae ve, katere ao za ajegovo zemljo ia lego, aaj vaelej poprej strokovajaka za svet povprasa, aicer si najiravi labko pri aajeaji veliko škode. Od vlade je poatavljea tudi potovalai učitelj za sadjerejo iu želeti bi bilo, da bi se občiae večkrat za-aj oglasile. Prošaja ae aapravi aa kmetijsko družbo v Gradci. Kdor si aasadi zdrava, močaa, mlada drevesa s primeraimi sortami, ki ao za tamošajo zemljo ugodaa, tak si za-se ia za svoje aasledaike aaloži aajboljšo glavnico.