1—1 Glasilo delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik	Leto XXXIV Marec 1986
Ob 11.
kongresu
Zveze
sindikatov
Slovenije
Zopet smo dočakali zbor »delavcev in kmetov«. Po lepem reku »zgledi vlečejo« so se naši vrli sindikalisti odločili, da začno varčevati - z besedami. Kako? Kongres so skrčili na dva dni, ker so ugotovili, da se da tudi v dveh dneh povedati vse, če so priprave na kongres temeljite in zajamejo čim večji krog članstva. Uspešnost priprav bodo potrdili delegati, ko bodo sprejemali kongresne listine.
Letošnji kongres naj bi ostal v spominu po spoznanju, da je rešitev nakopičenih problemov povezana z ustvarjanjem. Dejstvo je, da s sedanjo produktivnostjo dela in nizko akumulacijo ni mogoče zadovoljevati vseh potreb, ne izpolnjevati obveznosti niti zagotoviti razvoja. Vse večji poudarek je na izkoriščanju znanja, znanosti in inovativnosti.
Parole? Res, vsa prizadevanja, vse lepe besede bodo postale parole, če se ne bomo v vseh sredinah energično lotili sprememb. Za uvajanje sprememb so nam potrebni usposobljeni kadri, pa ne le tisti, ki opravljajo poslovodne naloge. Od kvalitetno opravljenega najbolj enostavnega dela je v veliki meri odvisen končni rezultat, zato je potrebno, da se na vseh nivojih dela izpostavi znanje in sposobnost izkoriščanja znanja. Težko bo vpeljati zahtevne programe, s katerimi naj bi uresničevali resolucijske usmeritve, če ne bomo dvignili splošnega izobrazbenega nivoja zaposlenih.
Ob tem se vzpostavlja problem delitve dohodka. Ugotavlja se, da imajo vse prevelik vpliv na delitev dohodkov, na cene in na akumulacijo družbenopolitične skupnosti.
^„>(Mfajevanje dela in delitev po vloženem žgoča tema tudi sedanjega kongresa. «* NSnafadjije spada sem tudi solidarnostna d5jtev dohodka. »Ali ima solidarnost svoje 7 nate«, se sprašujejo delavci. »Kako je mo-
Desetletja so morali miniti, da so se umetniški krogi otresli vseh pomislekov in intrig in končno klonili pod veličino umetniškega dela arhitekta Jožeta Plečnika.
goče, da imajo v delovnih organizacijah, ki se iz leta v leto otepajo z izgubami, višje osebne dohodke kot delavci, ki iz svojega dohodka prispevajo solidarnostna sredstva za pokrivanje izgub?« Zdrava in preprosta logika tu ne najde odgovora, a kljub temu se isto ponavlja iz leta v leto. Ostane nam samo upanje, da bo kongres dal prave smernice in podrobneje opredelil tako »solidarnostno« delitev dohodka.
Sindikatu se večkrat očita, da se je oddaljil od delavstva in od interesov delavcev. Pa bi lahko samo rekli, da so to besede tistih, ki bi res imeli radi tak sindikat? Zato je ena od nalog kongresa, da razreši vprašanje, kako naj sindikat uresniči svojo družbenopolitično vlogo. Ta se ne odraža samo v reševanju konfliktnih socialnih problemov, pač pa predvsem v tem, kako prikazati delavcem interese celotne družbene skupnosti in po kateri poti naj bi se ti interesi usklajevali.
Menini, da je ta tema aktualna tudi v naši DO, kjer se večkrat zapiramo v svoje toz-dovske meje in ne vidimo problemov delovne organizacije kot celote.
Milica Kragelj
IZ VSEBINE
Volitve so za nami Skupna poraba v letu 1986 Franc Kerec, delegat 10. kongresa ZKS
Stanovanjska problema ti k a Plečnikovi stoli
Njegove poteze so zaznamovale preteklost, sedanjost in bodo v kamnu in lesu še stoletja izpričevale zamisli slovenskega umetnika. II. marca so v Parizu odprli veliko razstavo o Plečnikovem delu, ki naj bi arhitektu dokončno utrdila mesto med velikimi klasiki Evrope.
Sama razstava je bila veliko delo in brez pomoči slovenskih podjetij bi ne šlo. Tudi Stol je pomagal, tako da je brezplačno zapakiral razstavne eksponate, da so varno prispeli na predstavo (na sliki je eden od stolov, ki jih je Plečnik zrisal za Lectarjevo družino v Kamniku).
Pričetek gradnje prizidka osnovne šole na Duplici Umiranje gozdov v svetu in pri nas
Koncert pevskega zbora Svoboda Duplica
Volitve so za nami
V četrtek, 13. marca 1986, so v naši delovni organizaciji potekale volitve delegatov v delavski svet tozdov, delavski svet DO, delavski svet sozda Uniles, samoupravno delavsko kontrolo tozdov, samoupravno delavsko kontrolo DO, samoupravno delavsko kontrolo sozda Uniles, disciplinsko komisijo DO, v delegacije za zbor združenega dela skupščine občine Kamnik in v dve skupni združeni delegaciji za občinske SIS.
S pripravami na volitve smo pričeli že spomladi leta 1985, ko smo evidentirali možne kandidate za posamezne organe in delegacije. Seznam evidentiranih smo nato dopolnjevali vse do faze kandidiranja, ko smo s še zadnjimi predlogi na kandidacijskih konferencah določili končni predlog kandidatov, o katerem pa smo v zadnji fazi, to je na dan volitev, tudi glasovali.
Tako lahko rečemo, da smo o letošnjih volitvah prvič slišali že pred enim letom, nato pa se nas na volitve opozarjale že posamezne predvolilne aktivnosti, o katerih je bilo veliko napisanega v zapisnikih izvršilnih odborov sindikata, delavskih svetov tozdov in DO, v Informatorju in našem Glasilu. Nekaj dni pred volitvami pa so tiste, ki so vse doslej preslišali informacije okrog volitev, na le-te opozorili veliki plakati o volitvah in razglasi kandidatnih list na oglasnih deskah po tozdih.
Na dan volitev so bila volišča odprta od 5.30 do 15.30 ure. Vsa so bila lepo okrašena in le malo je bilo takih, kjer ne bi volilcev na glasovanje privabljala prijetna glasba, ki je zlasti dobro učinkovala na tiste volilce, ki so svoje glasove »oddali« med prvimi. Za potek glasovanja na voliščih, za tajnost volitev in med drugim tudi za prijetno vzdušje so poskrbeli volilni odbori, za katere lahko rečem, da so dobro opravili svoje delo. Glasovanje je potekalo brez kakršnihkoli zapletov.
Vse to pa je verjetno vplivalo tudi na samo volilno udeležbo. Tako je do 8.00 ure na vseh 14 voliščih, kolikor jih imamo v Stolu, glasovala že skoraj vsa dopoldanska izmena, oz. več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Po posameznih tozdih je bila volilna udeležba ob 8.00 uri naslednja:
TOZD 1 - 69,7 %, TOZD 2 - 56 %, TOZD 3 - 64 %, TOZD' 4 - 88 %, TOZD 5 - 63 %, TOZD 8 - 91 %, TOZD 9 - 68 % in DSODSP
-	74 %.
Od 8.00 ure dalje do prihoda delavcev druge izmene je glasovalo še nekaj delavcev. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so kljub bolniškem staležu prišli na volišče in volili. Vojakom, porodnicam in tistim, ki so dalj časa na bolniškem staležu, so bile glasovnice zadosti zgodaj poslane po pošti. In temu gre tudi pripisati, daje bila volilna udeležba tako dobra.
Na volitvah je od skupno 1563 volilnih upravičencev v celi DO volilo 1489 volilcev ali
95.3	%.
Po TOZD pa je bila končna volilna udeležba naslednja: TOZD 1 - 95,6 %, TOZD 2 -
92.4	%, TOZD 3 - 93,4 %, TOZD 4 - 95,8 %, TOZD 5 - 96,8 %, TOZD 8 - 100 %, TOZD 9
-	94,7 %, in DSODSP - 97,9 %.
Iz teh podatkov lahko ocenimo, daje bila volilna udeležba zelo dobra; Temu primeren je bil tudi rezultat volitev. Čeprav smo imeli v vseh temeljnih organizacijah zaprte kandidatne liste - to pomeni, da seje volilo toliko delegatov, kolikor je bilo napisanih kandida-
tov - so vsi dobili večino glasov, kar pomeni, da so bili vsi tudi izvoljeni. Razen nekaterih izjem, je večina delegatov dobila dve tretjini glasov vseh volilnih upravičencev in ne samo polovico oz. enega več kot polovico, kar sicer že zadostuje, daje delegat izvoljen. Iz tega je moč sklepati, da smo kandidirali oz. izvolili prave delegate, tiste, ki bodo v naslednjih letih ustvarjalno in odgovorno opravljali naloge, ki jih bomo skupno določali kot neposredne in dolgoročne interese delavskega razreda in vseh nas. Kako pa bodo novoizvoljeni delegati opravičili naše zaupanje, bo pokazal čas.
Delegati v samoupravnih organih tozdov, DO in v sozdu bodo imeli nekoliko krajši čas, da se bodo izkazali, saj traja njihov mandat 2 leti, delegati v delegacijah SIS in ZZD pa še enkrat daljšega, saj njihov mandat traja 4 leta.
Sedaj pa poglejmo, kdo so novoizvoljeni delegati:
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE:
Golob Marija, Pestotnik Andrej, Peterca Jože, Pogačar Janez ml., Šinkovec Milan, Šuštar Viktor, Učakar Marija, Žagar Dominik, Hlade Jože, Lah Ferdinand, Pavrič Štefan, Bertoncelj Peter, Perčič Andrej, Piskar Ivo, Mali Florijan, Šardi Ivan, Hriberšek Vojko, Pohlin Franc, Kos Ivanka, Slabanja Valči, Šutar Janez, Urbas Elizabeta, Černivec Tončka, Juhant Marija, Kobetič Alojz.
DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE:
Pavlovič Petko, Repovž Ivan, Baš Eva, Istenič Alojz, Žavbi Stane, Kepic ZinkaL Mušič Franc, Kuhar Janko, Uranič Stane, Škrjanc Anton, Klemen Brigita, Per Srečko, Prelov-šek Marjan, Rode Franc, Štros Alojz, Homšak Drago, Zupin Jože, Toman Franc, Zabavnik Valentin.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DELOVNE ORGANIZACIJE Jazbinšek Beno, Orehek Dušan, Kralj Emina, Human Štefan, Gorza Vendel, Jenčič Jože, Grilc Vida, Repanšek Aljaž, Burkeljca Janez.
DELAVSKI SVET SOZD UNILES Drčar Matjaž, Kladnik Bine, Leskošek Janko, Sluga Janez, Stražar Ivo.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD UNILES:
Legedič Štefka.
SKUPNA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SIS:	ZDRAVSTVO, RAZISKOVANJE,
KULTURO, TELESNO KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
Jež Brane, Hribar Marija, Kočar Danica, Kočar Ida, Kragelj Emilija, Kukanja Bojan, Mlinar Alojz, Orehek Dušan, Robič Anica, Škerlec Jasna, Šunkar Marjeta
SKUPNA ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SIS: OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Bergant Slavko, Jegovnik Zofka, Kepic Jože, Koritnik Tatjana, Mandič Milomir, Mošnik Marinka, Novak Bernarda, Plevel Boris, Smolnikar Marija, Ulčar Nevenka, Zupančič Jelko
DELAVSKI SVET TOZD 1:
Škrjanc Ivan, Ocvirk Janez, Zalokar Jože, Prosen Ančka, Pavlič Stane, Učakar Roman, Burja Tončka, Kepec Bojan, Troger Fani, Lavrač Anica, Ravnikar Franc, Pavlovič Petko, Pogačar Janez ml., Horvat Lojzka, Bizjak Marica, Kodra Janez, Konjar Marjan, Šarc Pavle, Bajc Franc, Klemen Dominik, Pavlič Stanka.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 1:
Moneta Lojzka, Prezelj Draga, Spruk Božidar, Štebe Maks, Zupanc Franc.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 1:
Bajde Marjan, Kmeprle Franc, Maselj Silvo, Peterlin Anton, Pogačar Janez.
DELAVSKI SVET TOZD 2:
Dolinšek Terezija, Kladnik Marija, Pavrič Štefan, Baš Eva, Kavčič Jože, Schafer Jože, Rems Ivana, Senožetnik Marija, Rogač Milena, Sedeljšak Kati, Hafner Darja, Pogačar Marta, Klemen Miro, Hlade Jože, Civič Mirsad, Jeras Vanjo, Lah Ferdinand.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 2:
Bičanič Vida, Kralj Emina, Kramar Tomaž, Osolnik Stane, Rihtar Branka
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 2:
Hančič Zofija, Kirbus Avgust, Pančur Janez, Povšnar Alojz, Trdin Ivan.
DELAVSKI SVET TOZD 3:
Jazbinšek Marko, Hrastovec Matjaž, Sešek Stanislava, Homovec Vladimir, Bernik Slavko, Leban Ida, Kuhar Stane, Vrankar Cilka, Perčič Andrej, Brleč Alojz, Jerovšek Jože, Romšak Matevž, Zajc Janez, Rot Ana, Senožetnik Ivan.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 3:
Hemetak Martin, Osolin Anton, Slapnik Štefan, Spruk Franc, Uran Slavko.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 3:
Blazinčič Ivan, Hafner Ana, Jeras Anton, Orešnik Valentin, Vrankar Cilka
DELAVSKI SVET TOZD 4:
Emirič Tanija, Kuhar Janko, Šardi'Ivan, Resnik Danijel, Fon Ludvik, Gašperlin Ivan, Hafner Breda, Uranič Cilka, Danilovič Vesna, Mali Florijan, Jeglič Jože.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 4:
Jež Brane, Gorza Vendel, Kociper Marta.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 4:
Crtanec Matjaž, Emirič Tanja, Jeglič Jože, Kostelic Ivan, Mali Florijan
DELAVSKI SVET TOZD 5:
Štebe Franc, Hribar Valentin, Hriberšek Vojko, Zadrgal Franc, Zaplotnik Tilka, Lebar Romant Zavrl Stane, Pohlin Boris, Zorman Franc, Škerjanc Tomaž, Jeretina Jože, Bajde Jernej, Bavdek Roman, Pohlin Marjan, Matjaž Zdravko.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 5:
Jenčič Jože, Ulčar Ivan, Zore Rudi.
mmm
3
Modul omarica je zelo praktično pohištvo za pisarne, pa tudi za zasebno stanovanje. Ravno prav je velika za shranjevanje pisarniških potrebščin, doma pa za čevlje in druge manjše predmete.
Gornje modul omarice, kijih Milan Lapornik pakira, so v beš iveralu, izdelujemo pa jih tudi v naravnem in luženem hrastu.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 5
Dacar Vincenc, Karnar Marjan, Mihelič Lado, Oražem Matjaž, Zajc Lado.
FUNKCIJO DELAVSKEGA SVETA V TOZD 8 OPRAVLJAJO VSI ZAPOSLENI.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 8:
Cerar Štefka, Grilc Vida, Ulčar Nevenka.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 8:
Gostič Dušan, Kos Ivanka, Klemen Brigita, Per Srečko, Šegula Elizabeta.
DELAVSKI SVET TOZD 9:
Andreeva Nada, Ciuha Milena,_ Odobašič Mirsada, Petek Miro, Škafer Jože, Škofič Božena, Šutar Janez,Štetin Velimir, Verk Emil, Zidarič Andreja, Žmegač Stanka.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD 9:
Martinjak Miha, Poglič Marko, Repanšek Aljaž, Slapnik Peter, Stražar Marinka.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD 9:
Kotnik Dragica, Kralj Srečo, Okorn Jože, Prelovšek Marjan, Razboršek Jože.
SVET SKUPNIH SLUŽB:
Kolesa Janez, Poglajen Franc, Šarc Anton, Križane Helena, Redja Mitja, Juhant Marinka, Rajgelj Marta, Koželj Marija, Pristov Miloš, Pušnik Dušica, Kragelj Emilija, Legedič Štefka, Holozan Vida, Maiež Marija, Stebe Irena.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DSODSP:
Mupič Franc, Fir Rezka, Juntez Ignac, Kukanja Breda, Zorman Ivanka.
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA DSODSP:
Irt Nada, Maiež Marija, Ovijač Vinko, Štros Miran, Volčanšek Ivan.
Na koncu lahko rečemo, da so volitve za nami. Resje. Toda za delegate se začenja obdobje, ki jim nalaga vrsto odgovornosti in obveznosti. Pri tem pa upamo, da bodo delegati ob pomoči vseh delavcev Stola kot tudi zunanjih dejavnikov kos še tako velikim problemom in težavam.
Vsem izvoljenim delegatom čestitam ob izvolitvi in želimo
Ida Kočar
Skupna poraba v letu 1986
Na svoji 10. seji dne, 13. 2. 1986, je DS DO obravnaval in sprejel plan koriščenja sredstev skupne porabe za leto 1986. Za skupno porabo v letu 1986 oz. za obdobje od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1987 smo z zaključnim računom za leto 1986 razporedili 150.000.000 din, kar je za 50 % več kot lani. Kot že v lanskem letu je tudi letos največja postavka v planu skupne porabe sredstva za gradnjo, nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev skupne porabe, ki znašajo 51.473.000 din ali 34 %. S tem de-
narjem bomo plačali še 2 enoti v Maredi, ki smo jih kupili oktobra lani, opremili počitniški dom v Piranu in 4 enote v Maredi, opremili splošno in zobno ambulanto, popravili objekte in opremo na Njivicah, v prikolicah in na Veliki planini. Anuitete za kuhinjo predstavljajo v teh sredstvih le še cca 5 %. Po dokončanju vseh planiranih del bomo imeli na razpolago 5 enot v Maredi, 13 na Njivicah, 6 v Piranu, 9 v Umagu oz. Ladi nem gaju, 3 v Čateških toplicah in 2 enoti na Veliki planini, to je skupaj 38 enot s 188 ležišči. V bodoče števila enot in ležišč ne bomo več povečevali, ampak si bomo prizadevali bolje opremiti in vzdrževati obstoječe kapacitete, saj so objekti na Njivicah, na Veliki planini in prikolice potrebne temeljitega popravila. Že letos planiramo v ta namen cca 8.000.000 din, v prihodnjih letih pa bo za to potrebno še več denarja. Del teh stroškov nastaja tudi zaradi malomarnosti uporabnikov teh objektov, saj se nekateri med nami nočejo in nočejo zavedati, da so to naši objekti in da stroške plačujemo iz našega dohodka. V bodoče bomo morali biti do takega odnosa manj lažno solidarni in bolj kritični, saj smo v te naše objekte družbenega standarda samo v letih 1985 in 1986 vložili preko 105 milijonov dinarjev, kar je več kot smo poprečno porabili za enomesečno izplačilo bruto OD vseh zaposlenih v DO.
Tudi naslednja največja postavka v letošnjem skladu skupne porabe se nanaša na naš družbeni standard, to so regresi za letni dopust, za katere smo planirali 34.100.000 din bruto. Način regresiranja bo enak kot v preteklem letu, zneski regresa pa so za 95 % višji kot lani. Polovico planiranih sredstev bomo izplačali v enkratnem znesku vsem zaposlenim in upokojencem, druga polovica pa je namenjena za regresiranje dejanskega letovanja (regresiranje oskrbnega dne). Najnižji znesek enkratnega izplačila za zaposlene bo 4.300 din neto, najvišji pa 11.300 din neto, za večino zaposlenih pa bo 8.200 din neto. Višina zneska je odvisna od poprečnega mesečnega OD posameznika v letu 1985 in je z višino OD v obratnem sorazmerju.
Višina regresa za dejansko letovanje je odvisna od skupnega dohodka na družinskega
člana v letu 1985 in je različna za letovanje v naših počitniških objektih in za letovanje drugje. Najnižji regres za letovanje v naših objektih znaša 310.- din dnevno na osebo, najvišji pa 1.190 dinarjev dnevno na osebo, za letovanje drugje pa sega ta razpon od 820 din dnevno na osebo do 1.870 din dnevno na osebo. Delavec je upravičen do tega dela regresa tudi za vzdrževane družinske člane (otroke in nezaposlenega zakonca), s tem da je regres za otroke za toliko procentov nižji, za kolikor % je zanje tudi znižana cena letovanja. Vsi ostali pogoji za regresiranje so enaki kot lani. Za upokojence znaša enkratno izplačilo 3.300 din neto, regresiranje letovanja v naših kapacitetah pa je enako kot za zaposlene.
Najnižji skupni regres bo torej 4.300 din za delavca, ki je imel v letu 1985 poprečni neto OD nad 125.000 din mesečno in letos ne bo letoval, najvišji pa bi lahko znašal 70.800 din za delavca, ki bi imel v letu 1985 poprečni neto mesečni OD do 42.000 din in dohodek na družinskega člana do 15.800 din mesečno ter bi s 4 otroci in nezaposlenim zakoncem letoval 10 dni v naših počitniških objektih, če bi letoval 10 dni drugje pa bi ta skupni regres znašal 104.800 din.
Ko smo pripravljali predlog plana sklada skupne porabe, smo razmišljali tudi o spremembi načina regresiranja letovanja, vendar je za temeljito razpravo o možnih rešitvah, zmanjkalo časa. S takim načinom kot ga imamo, smo dosegli, daje lani dejansko letovalo preko polovice zaposlenih (cca 790), kar kaže, da smo v veliki meri uresničili načelo, da naj bodo sredstva za letni dopust čim bolj namensko uporabljena. Tudi sosednje delovne organizacije se vse bolj zanimajo za tak način regresiranja dopustov in poskušajo uvajati podobne rešitve, zato menimo, da bi sprememba za nas lahko pomenila tudi korak nazaj.
Za preventivno letovanje zaposlenih bo letos na razpolago 2.730.000 din, kar bo zadostovalo za cca 50 upravičencev, ker so se zdraviliške usluge strahovito podražile. To pomeni, da bo potrebno predloge za ta letovanja še temeljiteje pretehtati in bolj kot doslej upoš-
tevati predvsem zdravstvene in socialne razmere možnih upravičencev.
Za nagrade ob delovnih jubilejih bo letos potrebno 7.409.000 din, od tega cca 5.400.000 din za denarne nagrade, ki bodo znašale:
-	za 10 let dela v DO 28.2000 din neto
-	za 20 let skupne delovne dobe
42.3000 din neto in
-	za 30 let skupne delovne dobe 56.400 din neto.
Za 15, 25 in 35 let dela v DO pa bodo tudi letos podeljene spominske plakete.
Za nagrade ob obhodu v pokoj planiramo
7.511.000	din, nagrade pa znašajo:
-	141.000 din neto, če ima delavec več kot 30 let, delavka pa več kot 26 let pokojninske dobe,
-	117.000 din neto, če ima delavec več kot 20 let, delavka pa več kot 17 let pokojninske dobe in
-	94.000 din neto v vseh ostalih primerih.
Za šport in rekreacijo je letos namenjenih
1.550.000	din, ki jih bo komisija za šport in rekreacijo razporedila po posameznih sekcijah glede na programe, aktivnost in specifičnost posameznih panog oz. sekcij. Posebej pa je za dejavnost sekcije za kulturo planiranih
215.000	din.
Za obdaritve sodelavk ob 8. marcu in otrok za Dedka mraza je planirano po 2.000 din na upravičenca, kar znese skupaj 2.660.000 din. Večina sodelavk pa se je letos odločila, da namesto običajnega darilnega bona za nakup pri Kočni prejme rex fotelj.
Za praznovanje in proslave imamo letos na razpolago 3.060.000 din, od tega je predvidenih 2.510.000 din za praznovanje dneva Stola, 516.000 din pa za praznovanje 1. maja v Kamniški Bistrici.
Za srečanje upokojencev, letno in ob odhodu iz DO, je planiranih 940.00 din. Vsakoletna udeležba in ob tem izrečena mnenja upokojenih sodelavcev nam pričajo, da so to koristno uporabljena sredstva, koristno predvsem za ohranjanje primernih odnosov med ljudmi.
Novost v skladu skupne porabe so sredstva za osebno nezgodno zavarovanje zaposlenih v višini 1.440.000 din, s katerimi povečujemo višino zavarovalnih zneskov, ne da bi povečevali prispevek posameznikov in sredstva za sofinanciranje delovanja zobne ambulante v višini 1.500.000 din. Zobna ambulanta za STOL je začela obratovati s 1. marcem v ZD Kamnik, po zaključku del pri obnovi in opremi pa se bo preselila v obnovljene prostore obratne ambulante na Duplici.
Za obveznosti po sklenjenih samoupravnih sporazumih za sofinanciranje komunale, KS, MDA ipd. je planiranih 18.190.000 din.
Poleg do sedaj naštetega so v skladu skupne porabe za leto 1986 planirana tudi sredstva za solidarnostne pomoči, izobraževanje ob delu, stroške pogrebov in osmrtnic, nakup plaket in spominskih daril ob odhodu v pokoj, amortizacijo in zavarovanje osnovnih sredstev skupne porabe ter rezerva za nepredvidene stroške. Rezerva je videti sicer visoka, saj znaša 18.190.000 din, je pa nujna predvsem zaradi že začetih gradbenih del v Piranu in obratni ambulanti, katerih končno ceno je skoraj nemogoče predvideti vnaprej.
Naj na koncu opozorim vse uporabnike finančnih sredstev skupne porabe, da se po sklepu DS DO zaradi sprotnega spremljanja in možnosti hitrejšega ukrepanja v primeru spremenjenih potreb sredstva skupne porabe v skladu s planom lahko koristijo le na osnovi naročilnic, nalogov in računov, ki jih odobri direktor kadrovskega sektorja ali od
njega pooblaščena oseba. Vsi skupaj pa si prizadevajmo, da bomo finančna in osnovna sredstva skupne porabe uporabljali kot dobri gospodarji in jih čuvali kot svoja lastna, kar tudi so.
Peter Jerman
Prihod pomladi
Po dolgi in že neprijetni zimi je končno prišla pomlad. Ne še, da bi bilo vse zeleno in v cvetju, pač pa bolj tako, da prihod vsi čutimo: Po močnejših sončnih žarkih, po bolj modrem nebu, po nekem nemiru, ki prihajajo izza zadnjih ostankov snega.
Ptiči, ki so se vrnili iz južnih krajev, so pred nekaj dnevi posedali po kopni cesti, vreščali, se spreletavali in si dvorili. Če mimovozeči šofer ne bi pazil na to svatovsko druščino, bi ptiče povozil ali z avtom zbil. Ptiči so bili kot brez strahu pred vsem drugim, obsedla jih je pomlad, klic po novem življenju.
Pod nebom so se spreletavale jate večjih ptic. V modrini so se vrtele v krogu, v valčku, ki ga igrata pomlad, ure in ure in prepevale svojo neslišno pesem o svobodi in soncu.
Tudi ljudje čutimo prihod pomladi, čeprav zanjo nimamo časa!
KADROVSKE SPREMEMBE
Delovno razmerje so sklenili:
V	tozdu Sedežno pohištvo
-	Pestotnik Sonja, papirni tehnik, PE 8
-	Koritnik Igor, NK delavec, PE 7, dol. čas
-	Dolmovič Bojan, NK delavec, PE 4
-	Petrinec Jadranka, lesni tehnik, PE 7
-	Ulčar Jože, KV fotograf, PE 7
-	Kovačevič Milan, PK mizar, PE 8
-	Potočnik Rudi, NK delavec, PE 7, dol. čas
-	Uršič Bojan, KV zidar, PE 4
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo
-	Brelih Miran, NK delavec, PE 5, dol. čas
-	Prešeren Jožica, NK delavka, PE 5
V	tozdu Sloga Moste
-	Pavrič Bernarda, ekonom, tehnik, dol. čas
-	Repenšek Janez, obdelov. lesa, pripravnik, dol. čas
V	tozdu Tehnične storitve
-	Hribar Jože, NK delavec, iz JLA
V	skupnih službah
-	Mihelič Janez, lesarski tehnik
Delovno razmerje so prekinili:
V	tozdu Sedežno pohištvo
-	Kališnik Peter, KV mizar, PE 8
-	Rak Janez, KV mizar, PE-8
-	Suhoveršnik Gabrijel, NK delavec, PE 7
-	Plahuta Emilija, NK delavka, PE 4, za dol. čas_
-	Šarc Ivan, NK delavec, PE 4, upokojen
-	Žurbi Janez, NK delavec, PE 4, upokojen
-	Golob Jožefa, PK izdelov. vezanih plošč, upokojena
-	Podbregar Jože, NK delavec, PE 4
V	tozdu Ploskovno pohištvo
-	Št raj h ar Milan, PK delavec, upokojen
-	Križman Stojan, obdelov. lesa - pripravnik
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo
-	Kovačič Ivan, NK delavec, PE Motnik, upokojen
-	M are n Mihael, KV mizar, PES, upokojen
Oddelek za delovna razmerja
Orehov stol za Lectarjevo družino v Kamniku
Skladiščnik in šofer tovornjaka ob dogovoru pred ponovnim odhodom v tovarno z železniške postaje v Kamniku.
Pogled na lepo oblikovane izdelke iz masivnih materialov je bil vedno najlepši. Stoli, opletem z bambusovimi vitrami, so na tem področju izredno vabljiv artikel.
POGOVOR S FRANCEM KERECEM, DELEGATOM ZA 10. KONGRES ZK SLOVENIJE
Upanja v ljudeh ne smemo zapraviti
Franc Kerec je vodja odpremnega skladišča v tozdu 2. Delavci tega tozda ga dobro poznajo; ker pa je v Stolu že 35 let, je znan tudi številnim drugim. Poznamo ga kot izredno vestnega in marljivega, saj mu ni nikoli pretežko opraviti vsako delo, ki je v interesu delovne organizacije. Kot vodja odpreme ima še posebne zahteve: delo za izvoz, domači trg in na drobno s številnimi kupci. Vsak trenutek zadovoljiti zunanjega človeka in dati primeren vtis svoje delovne organizacije so zadeve, ki niso lahke. Vse je treba narediti na dober način.
Franc Kerec je predlagan kandidat za 10. kongres ZK Slovenije. Poleg drugih delegatov iz kamniške občine bo na kongresu posegel v naše neposredne probleme, jim tudi skušal dati primerno rešitev in načrte za izboljšanje stanja. Francu smo postavili naslednja vprašanja. V začetku smo ga skušali ljudem, ki ga ne poznajo, na kratko tudi osebno predstaviti:
Franc, kdaj si prišel v Stol in katera dela si opravljal?
Začel sem 17. decembra 1951. leta. Prej sem bil zaposlen pri železniškem gradbenem podjetju, delal sem pri gradnji proge v Preserju pod Krimom in v Sežani - Dutovlje.
V Stolu sem bil najprej v skladišču rezanega lesa, nato v montaži stolarne in v skladišču repromateriala. Od tam sem prišel v skladišče v tozd 2 in v odpremno skladišče.
Kako delavci jemljejo delo in kako so zadovoljni z osebnimi dohodki?
Ne delamo slabo, čeprav so vmes tudi izjeme. Veliko starejših delavcev je zelo dobrih in tudi mlajši. Mlad delavec le potrebuje nekaj priučitvenega časa, da se za delo usposobi.
Žal z osebnimi dohodki, ki pri nas niso slabi, še vedno ne lovimo draginje, s katero se vsak dan srečujemo. To se pozna tudi na veliko manjši fluktuaciji, kot je bila pred nekaj leti.
S tako veliko inflacijo kot jo ima Jugoslavija, je delavčevo delo razvrednoteno, kar vpliva tudi na prepričanje v ljudeh. Vsega takega stanja pa nismo krivi le Jugoslovani -tudi svetovne razmere se spreminjajo in trgi se zapirajo.
Od kdaj si član Zveze komunistov?
Od leta 1976!
Kako je z delom članov Zveze komunistov v delovni organizaciji in v tozdu 2?
S svojim delom izrecno ne izstopamo, vsak član pa ima svojo družbeno nalogo. Vključeni smo v delo mladine, samoupravne delavske kontrole in družbene samozaščite, v samoupravnih organih in inventivni dejavnosti. Tudi na sestankih teh organov so naši člani aktivni.
Bolj bi morali biti aktivni pri uresničevanju idejno-političnega dela, naše osnovne zasnove. Velikokrat je premalo, da se vsaka osnovna celica v tozdu ukvarja le s svojimi problemi. Vprašanja so velikokrat širša, s tem pa je potrebno tudi širše povezovanje in reševanje.
Od kdaj si sekretar članov ZK v tozdu 2?
Sedaj je pričel teči drugi mandat.
Domenjeni smo, da bomo imeli aktivnejše in pogostejše, vendar ne predolge sestanke, na katerih bomo poizkušali probleme bolje reševati.
Kakšno je zanimanje članov ZK in tudi drugih delavcev za 10. kongres?
Med ljudmi je zanimanje! Želijo, da bi zadeve premaknili na boljše in bi bili dobri sklepi uresničeni.
Gradivo za kongres smo že prejeli in ga bomo obravnavali pred kongresom. Gradivo je preobsežno in preprostemu delavcu po tej plati nedostopno. Vsak član mora tudi po tej strani zadevo dobro poznati, če hočemo zavzeti prava stališča.
Pred kratkim smo imeli na Unilesu skupni sestanek z mladinci in predstavniki sindikata, da bi z vsakodnevnimi težavami in svojimi prispevki na dejansko stanje opozorili širšo družbeno skupnost.
Koliko delegatov gre na kongres iz kamniške občine?
Pet. Delegat iz šolskega centra bo posegel v vprašanja šolstva, predstavnik mladine v mladinske zadeve, predstavnik občine v družbenopolitični sistem, Titanov delegat in jaz pa v zadeve iz delovnih organizacij. Iz Kočne bo na kongresu tudi njihov predstavnik, vendar ne kot delegat, temveč kot gost. Ta se bo potem udeležil zveznega kongresa ZK, ki bo junija v Beogradu.
Kaj se pričakuje od 10. kongresa in koliko se je stanje spremenilo na bolje po prejšnjih kongresih?
V delo, ki ga moramo opraviti, premalo konkretno posegamo. Preveč je pavšalnih, skupnih ugotovitev in preširoko, vendar premalo odločno in konkretno postavljenih načrtov. Vsega dela zaenkrat ne moremo opraviti. Ni dobro, da nekdo od delegatov pove nek problem, drugi pa pasivno sprejmejo in nekako predlagajo neko rešitev. Potem se marsikdo ne vpraša več, če je bilo delo opravljeno.
Delo moramo opraviti na trdnem temelju, na pravem predlogu, ki mora imeti najboljšo rešitev. Delovni načrti naj bodo realni.
Približno tako je tudi v delovnih organizacijah. Delavci mislijo, da so ravno v njihovem delovnem okolju zadeve, ki jih je treba takoj urediti, so pa morda drugje bolj pereče. Zavestni samoupravni delavci in strokovnjaki bodo našli najboljšo rešitev in načrte za mesta, ki so najbolj potrebna.
Ko se zadeve začno spreminjati na bolje, je boljše za vso družbo. Ne moremo na hitro in veliko, vendar neprestano in po delih. Ko bo tudi preprost delavec to videl, bo potrjeno upanje, ki v njem še tli, da smo tako kot pred desetletji sposobni dobro delati.
Za prihodnje ne potrebujemo toliko zakonov in sporazumov, ki se bodo poleg množičnosti še neprestano spreminjali, ker temu enostavno ne moremo slediti. V tem so mnogi iskali luknje in koristi, za druge pa je bilo kot neka prisila za delo.
Vsi vemo, da moramo delagi. Veliko govorimo in malo naredimo. Odkod bomo jemali, če bo tako!
Za izgradnjo naše družbe, našega življenja in za zanamce smo pripravljeni iti v akcijo z učinkom, a ne pod praznimi parolami.
Naš človek je vedno upal na boljše in bil je za dobro delo. Zanj pa je moral imeti zagotovilo, kot gaje imel po letu 1945. To pa so dobri načrti, izgledi in dokazovanje.
C. S.
V	poletnih mesecih, ko je vroče, radi pomislimo na zimo, pozimi pa še raje na poletje, ko vam ne bo treba kuriti in se tako toplo oblačiti.
Gornja slika je z nekega našega izleta. Prav prileže se pogled na mehko travo, toplo zemljo in še prav posebej na naše ljudi, ki so dobre volje.
V	prvem planu je zopet Štefan Humar. V Glasilu so ga bralci že nekajkrat videli in vedno je biI njegov posnetek v redu. Vmes je seveda fotogeničnost, ki je žal veliko drugih ljudi nima.
Stanovanjska problematika v naši delovni organizaciji
Stanovanjska problematika je vedno pereča in aktualna, pa najsi bo v zvezi z dodelitvami družbenih stanovanj ali z dodelitvami kreditov za kreditiranje individualne gradnje, adaptacije ali nakupa stanovanj.
Število družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga naša delovna organizacija, je relativno precej veliko, saj stanuje v naših stanovanjih skoraj 20 % vseh zaposlenih delavcev, kar pomeni, da razpolagamo z 270 stanovanji. Trenutno imamo nerešenih še 12 prosilcev, ki želijo samske sobe in 33 prosilcev, ki želijo večje stanovanje.
V	letu 1985 je bilo rešenih s preselitvami in zamenjavami 17 stanovanjskih problemov. Glede na razpolagajoče podatke predvidevamo rešitev najbolj perečih stanovanjskih problemov v naslednjih dveh letih. Več kot 250 naših delavcev rešuje svoje stanovanjske probleme z dodelitvijo kreditov za nakup stanovanj, gradnjo stanovanjske hiše ali adaptacijo. V letu 1985 smo na podlagi dveh razpisov v spomladanskem in jesenskem roku dodelili kredite v skupni višini 26.000.000 din, ravnokar pa je potekel rok za prijave za dodelitev kreditov v 1. obdobju leta 1986 v višini 123.750.000, na katerega se je javilo 134 prosilcev. V decembru 1985 smo z referendumom sprejeli dva nova akta na stanovanjskem področju in sicer Samoupravni sporazum o združevanju in skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz'združenih sredstev in Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanju stanovanjskih posojil. Na podlagi teh aktov bomo pripravili nove prioritetne liste tako za dodelitev samskih sob in družbenih stanovanj kot tudi za kreditiranje individualne gradnje, adaptacije in nakupa stanovanj. Glede na znani podatek, daje cena enega kvadratnega metra stanovanja v družbeno usmerjeni gradnji že višja od 100.000 din, naša delovna organizacija tudi v prihodnje ne bo kupovala stanovanj, pač pa je največji poudarek prav na dodelitvi kreditov. Ker so naša lastna sredstva za dodelitev kreditov vezana in oplemenitena na banki, veljajo za koriščenje teh sredstev tudi bančni pogoji. Prav zaradi tega pa nastaja največji problem ravno pri sodelavcih naših In-terierov v drugih republikah, ker je njihova dokumentacija največkrat hudo pomanjkljiva in je enostavno zaradi določil in predpisov njihovih občin ni mogoče ustrezno dopolniti. Dejstvo je, da imajo daleč najslabše pogoje bivanja delavci iz Stare Pazove in daje za dokumentacijo najhuje prav pri njih. Podobni problemi so v Skopju, Sarajevu in Beogradu.
V	srednjeročnem obdobju do leta 1990 bo v občini Kamnik na razpolago le 100 stanovanj za etažne lastnike, kar je relativno malo glede na število prebivalcev naše občine. Torej bo kljub visokim cenam gradbenega materiala vedno večji poudarek na zidavi in adaptacijah.
Morda še nekaterim, zlasti mlajšim sodelavcem, v razmislek: V 1. členu Zakona o sta-
novanjskih razmerjih je točno določeno, da delavci pridobijo stanovanjsko pravico na naslednjih osnovah:
1.	z lastnimi sredstvi
2.	na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi
3.	na podlagi vzajemnosti in solidarnosti. Vse prevečkrat namreč radi pozabljamo
zlasti na lastna sredstva . . .
Tatjana Koritnik
Razmišljanje ob Plečnikovih stolih
zapisano v spomin in spoštovanje Jožeta Plečnika (1872-1957)
I. Jože Plečnik in njegovo čaščenje lesa
Ko zadnja leta umetnostna kritika pravzaprav šele odkriva podobo in delo arhitekta Jožeta Plečnika in ko so v pariškem umetniškem centru Georges Pompidou 11. marca svečano odprli predstavo »Jože Plečnik - ar-chitecte« ter tako odprli vrata v njegovo svetišče vsem, ki doslej še niso vstopili, se mi zdi še kako pomembno poudariti delovanje velikega arhitekta na področju drobnih stvari. Še bolj važno pa se mi zdi razmišljati o »sveti« zvezi Plečnika z lesom, ki mu je kot naraven material pomenil prav tako veliko kakor kamen, ki mu je bil blizu, saj njegov rod izhaja z roba Krasa.
Vemo, da je Plečnik ustvaril Zacherlovo hišo (do 1. 1911) na Dunaju, ki se ima pravico uvrščati med najbolj dognane arhitekture »moderne«; daje bil do leta 1920 profesor na praški umetnoobrtni šoli, takoj nato pa je postal redni profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na tehniški fakulteti ljubljanske univerze, vmes pa praktično vdahnil Ljubljani novo celostno podobo in zasnoval številne cerkve po Sloveniji, v Beogradu in Pragi. Vsemu njegovemu delu pa je med drugim skupna velika ljubezen do drobnih dekorativnih predmetov, izdelanost in popolnost detajlov na velikih stavbah ali na majcenih svečnikih.
Nekoč je rekel svojim študentom: »Večno lepoto iščite z vsemi silami in ogrevajte se na domači zemlji. Vedite pa, da boste napravili le takrat nekaj, kadar boste delali kot otroci. Ne čakajte pohvale. Jaz sem star in izkušen; govorim vam, kar sem doživel.«
Če smo najprej spoznali Plečnika - graditelja veličastnih stavb in mostov, pa Plečnika-oblikovalca malih predmetov (stolov, miz, lestencev, svečnikov . . .) še zelo slabo poznamo. Pri tem zadnjem poznavanju pa se mi zdi bolj pomemben od vseh raznoterih oblik osnovni pristop Plečnika k oblikovanju: izdelati projekt, na katerem se na istovrstnih predmetih oblike detajlov ne bi ponavljale. Čisto logično se nam danes v industrijski dobi zdi, da je jedilna garnitura sestavljena iz jedilne mize ter štirih ali več enakih stolov. Plečnik je stvari videl globlje. Okrog jedilne mize je posadil štiri različno oblikovane stole, ki pa vsi skupaj tvorijo vsebinsko celoto; npr.: ob jedilni mizi je združil stole, od katerih eden ponazarja vinsko trto, drugi pšenično klasje - kruh itd., vsi skupaj pa dobrote, ki se ponavadi najdejo na taki mizi. Primer: miza in štirje stoli, ki jih je zrisal na Lectar-
ji
J C IJ/.V'-PLEČNIK
Risba hrastovega stola, ki ga je Plečnik ustvaril za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani in je trenutno na pariški razstavi
(risala Tatjana Božič, dipl. ing. arh. Po originalnem tnodelu)
Mojster France Koncilja se še kljub devetdesetim letom živo spominja Jožeta Plečnika, ki je rad zahaja! v njegovo mizarsko delavnico
Detajl stola (furniranega v orehu), ki si ga je Plečnik zamislil za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, zdaj pa ga lahko vidijo v Parizu
jevo družino iz Kamnika. Različno oblikovane enote v skupnem hrepenenju. Razumel je smisel zbranosti ob jedi. Vsak, ki sedi za mizo, je po svoje drugačen, a vsi so zbrani z istim namenom, da použijejo in se vesele. Kakšen dolgčas, če bi bili vsi ljudje za mizo enaki - ali pa preneseno: če bi bila na mizi vedno samo ene vrste jed.
V stolu je videl več kot samo predmet za sedenje. Vsak njegov stol ima mogočne poteze, kot bi bil vsak njegov stol prestol. Ob tem bi mu morda lahko kdo oporekal, da je premalo dal na udobnost sedenja na račun slikovitosti . . .?
@p@6
7
Spoji, ki so že od nekdaj predmet sporov med oblikovalci in tehnologi (eni hočejo lepe, drugi pa močne), morajo dati predmetom zadostno trdnost, Plečniku pa so bili mesto, kjer se je njegova domišljija pravzaprav lahko šele izživela v vsej umetniški moči. Če je bilo zaradi večje trdnosti potrebno, se ni bal niti zagozde, odprtega moznika ali pa je spoj ojačal z dodatnimi kosi lesa. Noga stola je kot steblo, ki na spoju (npr. z ročno oporo) preide v cvet, zacveti. Hrbtni naslon stola je obraz, ki zre po sobi, tudi ko nikogar ni blizu.
Simbolično prikazana vinska trta na hrbtnem naslonu orehovega stola, ki ga je Plečnik oblikoval za Lectarjevo družino v Kamniku
Originalna Plečnikova risba, risana s črnilom na paus papir
Posamezni detajli na pohištvu so zahtevni s stališča obdelave in le dobri rezbarji so jim lahko kos. Reliefni simboli dvigajo pohištvo nad gladino uporabnostne vrednosti.
Posebno mu je bil pri srcu domač orehov les (primer: Lectarjeva miza in stoli), včasih je tanke elemente drugih lesov oblekel v orehov furnir (primer: stoli za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani). Veliko je delal v hrastju, ki je odgovarjal njegovim mogočnim stebrom in obokom, pa tudi pri stolih gaje imel v časti.
Razumel in častil je les in le-ta mu je razodel vse svoje skrite lepote.
Rekel je: »Javna slava, dela v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi človek nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več - zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.
Stvari morate tako videti, kakor jih je videl človek, ki je že bil - popoln.«
II.	Plečnikovi mojstri umetne obrti
Prav je, da se vsaj malo spomnimo tudi tistih, ki so v lesu uresničevali ideje velikega arhitekta. Od svojih mizarskih mojstrov je Plečnik zahteval veliko in ti so si v zaupanju vanj veliko upali storiti z lesom. Biti Plečnikov mizar ni bilo lahko, vendar vsega spoštovanja vredno delo, ki gaje arhitekt znal ceniti, kar je potrdil z besedami: »Dobrega delavca častim vsaj toliko kot velikega gospoda.«
Eden teh, ki so imeli čast delati po navodilih in risbah Jožeta Plečnika,je devetdesetletni France Koncilja iz Mekinj nad Kamnikom, ki ima še žive spomine in cel predal načrtov, narisanih največkrat na rjav ovojni papir.
Prvič je delal z njim takoj po osvoboditvi, ko so obnavljali cerkev v Stranjah. Pravi, da je bilo lepo delati s Plečnikom, čeprav je bil strog in nepopustljiv. Bil je »siten«, če ni bilo narejeno vse točno, kot si je zamislil. Spomnil se je, kako se je neki mizar pri struženju pohištva za cerkev v Stranjah malo zmotil. Ko je Plečnik skupaj z asistentom Tonetom Bitencem prišel na oglede, je seveda takoj opazil, da ni vse tako, kot je naročil. Jeza ga je obšla. Rekel pa je samo: »Ti, Tone, a smo to mi delali . . .? To pa nismo mi delali . . .!«
Velikokrat je prišel na oglede in korekture in tudi, če je bilo vse prav narejeno, ni nikdar pohvalil z besedami, le z dlanjo je pobožal po pohištvu. »In takrat«, pravi France, »smo vsi vedeli, da je dobro.«
Ko si je Plečnik zamišljal lestenec za cerkev, se je Francetu zdelo čudno, daje vsaka svetilka na lestencu drugačna in si je drznil opomniti velikega arhitekta, češ, naj bosta vsaj po dve svetilki enaki. Plečnik pa je (prav gotovo ne prvič) le odvrnil:
»Ne mojster, kar pustite to meni, naj bo vsaka drugačna!«
III.	Mesto umetne obrti v današnji lesni panogi Slovenije
Večina ljudi danes nima posluha za umetniške stvaritve. Stil življenja jim narekuje tekoči trak, milijarde predmetov, ki jih mimogrede srečujejo in jim ne vedo imen . . . Uporabnostna vrednost predmetov daleč presega umetniško ali kar estetsko vrednost. Estetski čut in čut za originalnost sta potlačena v človeške globine brez obetov, da se sploh še kdaj prebudita.
Kako prebuditi človeka vsaj na stopnjo dveh generacij nazaj, ko sta še polno živela domača obrt in ljudsko stavbarstvo?
V podjetjih zadnja leta stalno poslušamo, daje pred upokojitvijo zadnja generacija mizarjev, ki tako rekoč še vse znajo, novi so produkt revolucionarnih let, ko so stroji nadomestili pravzaprav vsa težka in lahka ročna dela. Takrat seje hitro razširila miselnost, da
T

Detajl hrastovega stola
(risala Tatjana Božič, dipl. ing. arh.)
Detajl hrastovega stola
(risala Tatjana Božič, dipl. ing. arh.)

Orehov stol za Lectarjevo družino v Kamniku
pravih mizarjev ne potrebujemo več. Cene izdelkov pravzaprav niso dovoljevale več ročnega dela, ki je drago. Tako se že desetletja vrtimo v začaranem krogu, iz katerega ni videti izhoda. V trgovinah je razen redkih izjem videti pravo revščino v oblikovanju lesenih (pa tudi drugih) predmetov, za kar pa niso toliko krivi oblikovalci kot tisti začarani krog, ki smo ga že omenili.
Prišli smo tako daleč, da že slišimo »poslednji klic iz savane«. Pot za rešitev je samo ena: oživljanje umetne obrti, ki smo jo tako kruto zadušili,
Predvsem med obrtniki so še mojstri, ki enako dobro obvladajo rezbarsko orodje kot moderno krožno žago. Javno bi bilo potrebno dati priznanje temu delu in ga podpreti. Mislim, da bi se to dalo tako kot navajam v naslednjih točkah:
-	narediti seznam mojstrov umetne obrti mizarske stroke v Sloveniji;
-	velike trgovske organizacije (Lesnina, Slovenijales) naj bi v sklopu svojega razslav-no-prodajnega prostora imele tudi kotiček, kjer bi se stalno pojavljali umetnoobrtni izdelki, oziroma originalno pohištvo;
-	pohištvo naj bi bilo na prodaj za primerno višjo ceno;
-	kupec, ki bi tako pohištvo kupil, naj bi dobil zagotovilo, daje kupil original, kije zanesljivo izdelan v taki obliki le enkrat (unikat);
-	pohištvo naj bi bilo, podobno kot likovne umetnine, opremljeno s podpisom mojstra in pečatom;
-	lahko bi bilo izdelano tudi v manjši seriji, recimo 20 kopij, ki bi bile oštevilčene kot grafike v likovni umetnosti, seveda bi bila cena ozir. vrednost takega pohištva precej manjša kot unikatnega;
-	tudi pohištvo bi s tem prišlo med trajna umetniška dela, kamor prav gotovo tudi sodi (kot slike, plastike, grafike, fotografije . . .);
-	ko bi se lastnik takega pohištva naveličal ali iz kakšnih drugih razlogov, bi ga prodal kot umetniški eksponat znanega mojstra;
-	v velikih trgovskih hišah bi organizirali akcijo POHIŠTVO MESECA, kjer bi (podobno kot v Cankarjevem domu Likovno delo meseca) umetnoobrtno pohištvo ocenjevali strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine, oblikovanja in lesarstva, ob takih priznanjih bi tudi mojstru rasla cena v umetniških krogih;
-	sčasoma bi po Sloveniji zaživele delavnice ozir. ateljeji za umetno obrt, v katerih bi ustvarjali priznani mojstri;
-	ker umetnost ne pozna laži, bi v svoj krog sprejela le res prave mojstre lesne obrti, ki bi znali svoje ideje kvalitetno realizirati;
-	lahko bi sodelovala oblikovalec (ideja) in mojster (realizacija);
-	v ateljejih za umetno obrt bi se izpopolnjevali tudi študentje lesarske stroke na različnih nivojih;
: - v teh ateljejih naj bi bila spet kot nekoč pri naših dedih izpričana ljubezen do lesa kot materiala;
-	naj nam ne bo pod čast spet vzeti v roke dleto in kot kiparji sekati v obličje najlepšega, kar nam daje narava v obdelavo;
-	taka akcija bi bila prav gotovo najboljša propaganda za slovensko pohištvo na tujem in bi s kvalitetno potezo za seboj povlekla kvantiteto;
-	konec koncev pa je vse to naša dolžnost do prihodnjih rodov, ki prav gotovo ne bodo preveč veseli dolgočasnih in brezživljenjskih ivernih plošč, pač pa bodo kot mi želeli zbirati staro dobro pohištvo - a kaj bodo zbirali, če mi ne bomo nič dobrega naredili, današnjo starino pa bodo požrli črvi.
Tekst in fotografije Franc Stele
Včasih žena na moža ah mož na ženo v starejših letih rad pozabi, kako se je ta ali oni v mlajših letih trudil pri gradnji domače hiše ali ureditvi vrta. Posebno žena možu rada reče: »Ti? AH si sploh kdaj kaj delal?«
Dupliški »hrib«
Verjetno naj bi se tako imenovala nova izletniška točka, če ne bomo preprečili njene nadaljnje rasti.
Za kaj gre? Za bivšo dupliško jamo za smeti, ki se sedaj že pretvarja v hrib.
Kakor je s priložene fotografije razvidno, so smeti in razni industrijski odpadki že prerasli ograjo in, kakor kaže, to še ni dokončna nadmorska višina tega »hriba«.
Naj takoj na začetku opozorim, da ta sestavek ni napisan z namenom kritizirati, temveč opozoriti. Znano mi je, da komunalno podjetje Kamnik že dalj časa išče novo lokacijo za odlaganje smeti. Marsikdo tudi ve, da je kombinacija z gramoznico v Suhadolah zaradi nestrinjanja domžalske občine odpadla. Tudi v Kamniku bo, oziroma je vsaka krajevna skupnost proti lokaciji jame na svojem teritoriju, nekako tako kot se vsi upirajo v širni Jugoslaviji imeti skladišče radioaktivnih odpadkov. Res je, da jama za smeti ni tako nevarna kakor radioaktivni odpadki, seveda dokler so smeti v jami ali pa vsaj do nivoja tal.
Toda na Duplici iz dneva v dan raste kup, kar pa povzroča že določeno nevarnost. Naj povem, daje smrad že pri blagem spomladanskem soncu zelo močan in ne upam si pomisliti, kako bo poleti. Idealni pogoji za razvoj zajedalcev - podgan, možnosti za okužbo in še marsičesa. O tem, kaj vse se lahko zgodi, je seznanjena sanitarna inšpekcija, sprašujem pa se, ali je seznanjena s stanjem na smetišču in kaj so storili, da bi nevarnost preprečili. Če bi jamo, ko je bila polna, nasuli z zemljo, zemljišče ne bi izgubilo namembnosti, saj bi bil na njej lahko velik travnik. Od hriba smeti (kup je preblag izraz) pa ni koristi, samo že prej omenjene nevarnosti. Naj omenim, daje krajevna skupnost pri vsem tem nemočna, saj gre za širše občinske interese. Ne bo pa nič čudnega, če bodo krajani nekega dne sami poskusili preprečiti dovoz smeti.
No, prepričan sem, da se problem »hriba« poskuša rešili v Komunalnem podjetju in na občinskem nivoju, toda dragi odgovorni, prepočasi in prepozno. Že mnogo v naprej se je vedelo, kdaj bo jama polna in daje potrebno poiskati novo lokacijo.
Smešno se sliši, toda je resnično. Novoizvoljeni občinski možje so od starih podedovali poleg vseh težav tudi res velik hrib smeti.
Mitja Redja
PO DOLGEM ČASU ZOPET PEVSKI KONCERT NA DUPLICI
Minilo je leto, odkar so nastopili dupliški pevci - Svoboda - Duplica v Kulturnem domu na Duplici.
Najprej so nastopili gostje Dolenjski oktet. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, kar je razveseljivo. Kdor je že nastopal v kakršnikoli sekciji pri prazni dvorani, ve, kakšen udarec za vsakega od nastopajočih je to. Poslušalci so bili neverjetno disciplinirani in niso štedili z burnim aplavzom od začetka do konca. Lahko je bilo aplavdirati k izvrstni izvedbi celotnega koncerta.
Priznati moramo, da so Dolenjci svoj del programa odpeli z vsem srcem. Intonacija in interpretacija je bila odlična. Za njihov p (pianissimo) ter f (forte) jim vsak zbor lahko zavida. Najboljše seje interpretacija poznala pri pesmi Belokranjska deklica Bogdana Ha-beta. Čutiti je bilo, daje avtor te pesmi dober glasbenik, ki obvlada kontrapunkt, ker se je cela pesem prelivala iz akorda v akord.
Dolenjci, čestitamo vam in hvala za nastop pri nas na Gorenjskem! Upamo, da ni bilo zadnjikrat, ker vemo, da ste z dupliškim zborom že nekako pobrateni. Želimo vas še slišati. V imenu poslušalcem se vam zahvalim za vaš umetniški nastop ter za obogatitev tega nepozabnega večera. Vsem solistom tega okteta iskrene čestitke. Slišali in videli smo, daje vsak posameznik v tem sestavu odličen solist.
Izbor pesmi je bil kot nalašč za ta večer. Dolenjski oktet je dodal še eno pesem. Skupaj prepevajo že 15 let, to je lepa doba. Vložili so veliko truda. Uspehi so jim v zahvalo za vse. Želimo vam še veliko let plodnega in uspešnega dela.
No, sedaj pa še k našemu dupliškemu zboru.
Presenečeni smo od nastopa do nastopa. Če bo šlo tako naprej, bo zbor kmalu dosegel kvalitetno raven, ki jo imajo zbori z dolgoletno tradicijo, to se pravi, v samem vrhu.
Zbor je večinoma sestavljen iz mladih pevk in pevcev, a vidi se, kaj naredi disciplina. Tudi z mladimi se da pokazati, kaj se pravi res ubrano zapeti. Že pred letom dni smo bili na koncertu presenečeni, a zadnji koncert je potrdil prejšnjo napoved. Zbor je vse pesmi zapel ubrano in čisto.
Zbor ni kričav, kar se rado pojavi pri mešanih zborih. Zborovodja svoje delo v celoti obvlada in daje s svojim taktiranjem pravo sorazmerje med posameznimi glasovi.
France, še tako naprej, poslušalci ti bodo vedno hvaležni! Izbor pesmi je bil zelo dober, saj smo v programu slišali več obdobij zborovskega petja. Tudi ne smemo zapustiti narodno pesem, ki še vedno gane našega poslušalca. Ne vem, kaj bi bilo, če ne bi več slišali narodne pesmi.
Zborovodja je ob izboru pesmi res prisluhnil človeku ter dal na program take pesmi, da so bili poslušalci navdušeni. Pokazali so, da znajo poslušati ubrano in lepo petje. Člani zbora, sedaj vidite, kakšno veselje znate z vašim petjem napraviti poslušalcem. V prihodnje bo dvorana skoraj premajhna.
Celotnemu zboru iskrene čestitke!
Zborovodji posebej še enkrat hvala za ta lep večer. Upam, da bo še naprej vodil zbor od uspeha do uspeha.
Ernest Kvartič
PRIJETNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENSK
Dan žensk je sicer za nami, vendar je prijeten občutek na kratko in uspelo prireditev, ki je bila namenjena našim delavkam, še vedno ostal.
Da so imele naše delavke tudi letošnji osmi marec za svoj praznik in prijeten občutek, ko jim bomo moški namenili kanček pozornosti, se je videlo že ob prihodu povabljenk v jedilnico. Stolovke so zasedle vse razpoložljive sedeže in pozorno sledile pripravljenemu programu.
Igrica otrok dupliške osnovne šole na temo maminih problemov v vsakdanjem delavniku in praznovanjem tudi njenega osmega marca je bila posebno prijetna zato, ker so jo zaigrali najmlajši, tisti, ki gledajo na svet tako, kot bi morali včasih gledati vsi.
Mitja Redja je pripravil povezovanje programa. Prireditev je vodil spontano, lepo in preprosto. Tudi od napovedovalca je močno odvisno, koliko imajo poslušalci od vsega programa: Za prijetno doživetje, ko smo našim delavkam namenili sprostitev ob koncu delavnika in prijetno poživitev tistega, sicer oblačnega in deževnega^ dne, se moramo zahvaliti tudi Mitji Redja. Želimo, da bi tudi druge prireditve tako skrbno pripravil..
Ob zaključku tega kratkega kramljanja morda še kratka misel: Na letošnji prireditvi ob dnevu žensk so bile le predvsem mlajše delavke, prireditev pa je bila namenjena vsem, tudi starejšim.
Slovenci imamo harmoniko radi, čeprav vemo, da to ni čisto naš instrument. Na letošnji prireditvi ob dnevu žensk je Stolovim delavkam igral mlad domač harmonikar. Najprej bolj v počasnem ritmu, na koncu pa v naglem. Točka je bila dobro pripravljena in šla poslušalkam in gledalkam dobro v uho in srce.
Naše delavke je nekaj minut zabaval mladi kamniški kitarist: nadarjen fant, ki je poleg umetno pripravljene skladbe zaigra! še svoje' delo. Fantu so se od rahle treme sem in tja zataknili prsti po strunah, še bolj pa je bilo čutiti prijem bodočega virtuoza. V večjem delu izvajanja je bila igra čista in glasba je bila tisto, kar mora biti: Praznična, smela, vedra in taka, kot mora biti še posebej za praznik žensk.
Za zaključek Stolovega praznovanja dneva žensk je nastopil mešani pevski zbor Svoboda Duplica pod vodstvom Franca Spruka. Zapele so pevke in pevci in nas z narodno in umetno pesmijo spomnili, da smo premalo ljudje, ki bi bili pripravljeni živeti in delati drug z drugim, si zaupati m reči besedo, ko nam je tesno pri srcu.
Domač pevski zbor je velika pridobitev za naš kraj, delovno organizacijo, za vsakega krajana, da ne bo pozabil, da brez duševne hrane tudi današnji človek ne more.
Ladu Pavšiču v spomin
Ob smrti postane nepomembno vse, kar je za današnjega človeka najpomembnejše, to je hitenje za višjim standardom, imetjem in nespoštovanjem lepih medsebojnih odnosov, ki so bili nekdaj med ljudmi.
Veliko let smo bili sodelavci. Bil si preprost človek, ki je vsak trenutek vsakemu pogledal v oči in ni nikoli zameril. Težko življenje in vojna ti je vtisnila medčloveške vrednote, ko si v sočloveku videl prijatelja.
Tvoje življenje je bila težka pot. Od otroka, ki je že v prvi svetovni vojni stradal, do vajenca in mizarja, ko si služil vsakdanji kruh za vaše domače na Primorskem. Občutil si krivico in zatiranje. Med drugo vojno si bil partizan, kije po človeško pomagal sočloveku in skušal izboriti pravico.
Domači, okoliški ljudje in sodelavci smo te imeli vedno radi. Spoštovali smo tvojo odločnost, točnost, obenem pa človeka izredno mehkega srca, za katerega ne moremo najti druge besede, kot prijatelj.
C. S.
ZAHVALA
Vsem, ki so nama ob smrti najinega očeta LOVRA JERMANA
stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence in ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujeva. Se posebej se zahvaljujeva sodelavcem v kadrovskem in splošnem sektorju ter članom poslovnega odbora.
Peter Jerman Helena Križane
Dupliška osnovna šola bo jeseni večja za 8 učilnic
Vodstvo osnovne šole Frana Albrehta iz Kamnika, dupliške osnovne šole, ki je podružnica prej omenjene šole in krajevna skupnost Duplica, so vložili vse sile za pridobitev sredstev za povečanje obstoječih šolskih zmogljivosti. Dosedanja šola, ki je sicer še vedno novejši objekt, je za opravljanje namembnosti premajhna in morajo tako učenci in njihovi pedagogi delati v nemogočih pogojih in v večih izmenah. Kot se je v zadnjih desetletjih skoraj za 5-krat povečalo število prebivalcev v KS Duplica, seje temu ustrezno povečalo število število šoloobveznih otrok in doseglo število manjšega mesta. Zanimivo je, da smo v povojnem času izredno množično gradili družbena in zasebna stanovanja, neprimerno manjši poudarek je bil dan prav osnovnemu šolstvu. V zelo neprijetnem stanju sta se tako znašla prav vodstvo dupliške osnovne šole in njegovi pedagogi, saj morajo vse do sedaj delati kot vejo in znajo. Vsi pa vemo, da vsak predmet v vsakem prostoru ni primeren za učenje, prav tako povečano število učencev v razredu ne more zadovoljivo sprejemati novega znanja. Ko skupno število učencev preseže v praksi potrjeno število, je nujno potrebno nekaj ukreniti. Mladi krajani ne smejo imeti površno pridobljene izobrazbe.
Krajevna skupnost Duplica je prisluhnila velikim težavam v dupliški osnovni šoli in lani so pričeli skupaj načrtovati nov prizidek. V težkem času, v katerem živimo, zadeva ni niti malo enostavna. Zbrati 21 milijard denarja je posel, ki so mu kos le ljudje, ki jim ni nobena stvar pretežka. Na občini je bilo zbranega nekaj denarja, potrebovale pa bi ga tudi druge krajevne skupnosti. Naš samoupravni sistem je tudi tak, da uspejo tisti delegati, ki znajo zadevo prepričljiveje predstaviti. V naši občini bomo morali povečati šolske zmogljivosti tudi v drugih KS. Ni pa treba posebej poudarjati, daje prav po številu osnovnošolskih otrok KS Duplica na vrhu.
Vodstvo šole in KS Duplica so zadevo predstavili širši skupnosti, tako zboru krajanov kot občinskim organom v Kamniku. Dobili so lokacijsko dovoljenje in malo pred koncem lanskega leta tudi gradbeno. Poslan je bil razpis za izvedbo del. Javili so se štirje izvajalci, najugodnejše pogoje pa je nudilo prav Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Prišlo je do sklenitve izvajalske pogodbe in začetka del.
Kot je skrb gradbenega odbora in vseh krajanov na Duplici, pa bodo gradbena dela kvalitetno opravljena, je posebna skrb namenjena končnim obrtniškim delom in notranji šolski opremi. To bo dobavila Lesnina iz Ljubljane, za sedaj pa jo že zbira v svojih skladiščih. Kot so plačana vsa gradbena dela, so nakazana sredstva za notranjo opremo.
Krajevna skupnost Duplica je dala za izboljšanje učnih pogojev 800 milijonov.
Za ureditev šolskih zadev pa je furnirnica sodelovala že pred pričetkom gradnje novih prostorov.
Na sestanku, kije trajal kar nekaj ur, je bilo pregledano in obrazloženo vse, kar je v tem trenutku ob tem delu potrebno. Predstavnikom šole, kraja Duplica, občine in izvajalcem gre, da bo do pričetka novega šolskega leta 1986/87 nova zgradba v vsem nared.
Kaj si more krajan želeti lepšega, kot za svojega otroka primerne vzgojne delovne pogoje, h katerim je prav sam s samoprispevkom precej prispeval.
Vodstvo KS Duplica in vodstvo šole, z njimi pa tudi vsi krajani, nimajo željo le po novih osmih učilnicah, ki so v gradnji, pač pa še po dopolnitvi skupnega stanja, ki zahteva še drugo stopnjo gradnje, to je pridobitev še novih prostorov. Na dosedanji zgradbi šole bi morali zgraditi upravne prostore, v katerih bodo našli svoja mesta poleg šolskega vodstva tudi socialni delavci in psiholog. Z 750 učenci bo šola postala samostojna in ne bo več podružnica.
Novi načrti pa so močno odvisni od novega samoprispevka, to je majhnega dela osebnega dohodka, ki gaje potrebno vsak mesec odšteti od svojih prejemkov. Dupličani so v zadnjem obdobju dokazali, da se krajevnih potreb zavedajo in si bodo na ta način zgradili potrebne družbene objekte.
Poleg šole je to tudi pošta in še kaj, na kar smo nekoč pozabili, sedaj pa moramo na to dalj časa čakati.
Poleg materialne podpore, ki jo nujno potrebujejo ustanove širšega družbenega pomena in jo jim nudijo krajevne skupnosti s svojimi krajani, so na teh območjih zelo pomembne delovne organizacije s svojimi delavci. Na sestanku je bilo to posebej poudarjeno.
Delovna organizacija Stol je vedno nudila vso pomoč, tako v sredstvih, kot moralno.
Za izgradnjo Duplice: šole, pošte, raznih poti in novih objektov, ki bodo nudili delavcu in krajanu sprostitev po delu, zbliževanje med priseljenci in večjo povezavo v prihodnje, ko bo ob vloženih sredstevih vsak začutil, daje družbena skrb namenjena tudi njemu in njegovim naslednikom, je še veliko dela; posebno še zato, ker je prav KS Duplica največja KS v občini.
Ljudje, ki so z vztrajnostjo, veliko voljo in zavestjo uspeli pri povečanju osnovne šole, zaslužijo vso pohvalo in so za vzgled drugim.
C. S.
TAKO MIMOGREDE
Na vprašanje, zakaj so banane v Avstriji skoraj štirikrat cenejše kakor pri nas, je vodja-prodaje v Emoni odgovoril, da Avstrijci kupujejo banane na prostem trgu, naš nakup pa je vezan na kompenzacijski posel in sicer s prodajo ladij Ekvadorju.
PA IMAJO AVSTRIJCI RES SREČO, DA NIMAJO MORJA IN LADJEDELNIC.
Prve dni maja bo našo državo zastopala na Pesmi evrovizije Splitčanka Doris Dragoje-vič. Tako je sklenila žirija jugoslovanskih TV
centrov, potem ko so vsi kandidati republiških centrov na odru v Prištini »odpeli« svoje melodije.
VAŽNO JE SODELOVATI, NE ZMAGATI. NA ŽALOST PA TO NISO OLIMPIJSKE IGRE.
V juliju in avgustu bo morala tričlanska družina, ki bo prišla v kamp s prikolico, odšteti za 7 dni od 7.035 dinarjev do 11.620 dinarjev, odvisno od kampa.
RAJE PLAČAJTE OMENJEN ZNESEK IN IMELI BOSTE MIR. ZARADI KAMPIRANJA NA ČRNO SO PREGANJALI ŽE INDIJANCE.
Namestnik javnega tožilca v Milanu Corra-do Carnevali je izdal 78 nalogov za aretacijo oseb, vpletenih v trgovino z otroki med Jugoslavijo in Italijo. Razen enega so vsi obtoženi jugoslovanski državljani v glavnem Romi, 20 pa jih je že v italijanskih zaporih.
BRANILEC OBTOŽENIH SI BO VERJETNO ZA BISTVO OBRAMBE IZBRAL OSIMSKI PORAZUM IN MALOOBMEJNI PROMET.
Padec vrednosti ameriškega dolarja bo nekoliko zmanjšal breme jugoslovanskega konvertibilnega dolga tujini. Lanski padec dolarja v povprečju za 10 odstotkov je zmanjšal naš dolg, preračunan v dinarje za 768 milijard.
NAŠO VLADO RESNO SKRBI, KAJ NAJ NAPRAVI S TEM NEPLANIRANIM »DOHODKOM«. VERJETNO BODO NAJELI NOV KREDIT . . .
»Cena soda NAFTE SE NEVARNO BLIŽA MEJI ! DOLARJEV ZA SODČEK«, so sporočili ministri na zasedanju odbora OPEČ.
NAS SO NAŠI LEPO POTOLAŽILI. POCENITVE NAFTNIH DERIVATOV BRŽČAS NE BO, PRIČAKUJEMO PA LAHKO MANJŠE IN REDKEJŠE PODRAŽITVE KOT DO SEDAJ.
Potrošnica, ki je pred dnevi kupila kratkotrajno sterilizirano mleko s 2,8 % tolšče, je bila nemalo presenečena, kajti doma je ugotovila, da je mleko zelo vodeno. O vodenem mleku je takoj obvestila sanitarne inšpektorje.
PREPRIČAN SEM, DA MLEKARNA NI NIČ KRIVA. KRIV JE KMET, KI JE MOLZNI APARAT NAMESTO NA VIME PRIKLOPIL MALO VIŠE.
Mitja Redja
»Kaj pa jamrate kot stare babe. Saj vam ni nič hudega. Lačni in žejni nismo, na toplem smo, delo imamo, zaslužek tudi. Komur se ljubi, lahko še popoldne kaj naredi. Kaj bi pa radi. - Da bi vas kdo vsak dan hvalil.«
wm&
n
Umiranje gozdov v svetu in pri nas
Naš Dit je v sredi februarja organiziral izredno zanimivo predavanje o propadanju gozdov v Evropi in še posebej pri nas. Predavanje je bilo v sejni sobi poleg obrata Družbena prehrana. Udeležba je bila slaba, saj je bila prisotna približno četrtina povabljenih Ditovcev, da o drugih, ki naj bi na predavanje prišli spontano, niti ne govorimo. Predavanje je bilo seveda po rednem delavniku in zato s tega stališča za marsikoga neprikladno. Nekdo od slušateljev je rekel, da posebno mladi Ditovci na taka predavanja zelo neradi hodijo, zato se pa toliko raje prijavljajo na razne ekskurzije in izlete, ki jih naš Dit tudi organizira. Tedaj je običajno tolikšen naval, daje treba iznajti ne vemo kakšen ključ, po katerem pride v poštev toliko kandidatov, kolikor jih more sprejeti avtobus ali pridejo v poštev po katerem drugem dogovoru. Zelo pohvalno pa je, da so bili na omenjenem predavanju tudi trije naši upokojenci, to so Franc Ulčar, Janez Repanšek in Rezi Vidmar. Franc Ulčar je rekel, daje na predavanje prišel zato, ker ga kot lesnega delavca tema zelo zanima. Da je bilo tako tudi z ostalima upokojencema, je razumljivo.
Predaval je ing. Marjan Šolar z Instituta za gozdno gospodarstvo v Ljubljani. Predavanje je v drugem delu popestril s stotimi diapozitivi. Srečanje pa je začel ing. Bine Kladnik, ki je tako, kot na prejšnjih predavanjih, v imenu Dita povedal nekaj besed v uvod in izrazil prepričanje, da nam bo razgrnitev informacij na tem področju koristila. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti vodstvu Dita za skrbno izbrano temo in preko Glasila povabiti na podobna predavanja udi druge naše sodelavce.
Predavatelj je v uvodu povedal, daje Ljubljanski dnevnik pred časom izvedel anketo, koliko ljudje poznajo fenomen umiranja gozdov. Rezultatov je bil, da sicer preko 80 % prebivalcev ve za propadanje gozdov, ne ve pa, kakšen je pravi vzrok tega, v zgodovini Evrope izredno zastrašujočega pojava. Nekateri so navedli, daje krivo onesnaženo ozračje, drugi zastrupljena tla, tretji razne bolezni dreves in podobno. Pri tem so tudi strokovna mnenja deljena, se pravi, da je še vedno veliko neznank. Tako imenovani kisel dež so padavine skozi onesnaženo ozračje. Zastrupitev skozi tla je lahko nekakšno nadaljevanje prej omenjenega dejstva ali pa kot samostojni dejavnik. Neznank je še veliko. Mnogi strokovnjaki pravijo, da ni na delu samo en škodljivec, pač pa več, seveda v kombinaciji. Rastlina mora črpati vodo in hrano in dihati.
V Nemčiji so leta 1983 napravili inventuro napadenega drevja. Ugotovili so, da je 35 % dreves zdravstveno ogroženih. Leta 1984 je bil % neprimerno večji - 50 in lani 52. Nekateri se tolažijo, da so vzrok za manjši porast napadenosti dreves iz leta 1984 na 1985 močni preventivni ukrepi, drugi pa, daje iz gozda že odstranjeno najbolj občutljivo drevje in se bo slednje dalj časa obdržalo.
Najbolj občutljiva vrsta je jelka, potem smreka, nato bukev in hrast.
Po nekih drugih podatkih je v alpskem delu napadenega 78 c gozda.
Švicarji so za ugotavljanje napadenosti dreves izbrali lažjo metodo. Pošteli so zdrava drevesa in napadena. Njihovi podatki so naslednji: v letu 1984 - 34 napadenih od sto in v letu 1985 + 2 %. Avstrijski računi so blažji: od 30 - 33
Naši podatki so naslednji: Leta 1985 so bile v 1207 gozdnih stojiščih napravljeni poizkusi. Opazovanih je bilo 25 000 dreves različnih vrst. Uporabljenih je bilo 22 različnih kriterijev. Za znake napadenosti in obolelosti dreves je vzeta porumenitev in izguba iglic, zvijanje in sušitev listja, neobičajno obnašanje drevesnih lišajev, sušenje vej in debel. Ko bo analiza zaključena, ne bo dosti boljše kot v Nemčiji.
Tretjina smrek ne kaže normalno, vitalno, gosto krošnjo, temveč močno izgubo iglic in sušenje. Ta drevesa so zaenkrat napravila storže, vendar se ob pomanjkanje iglic, ki so drevesno končno stičišče z zrakom in soncem, do kraja izčrpajo in propadejo. Sekundarni drevesni škodljivci imajo na takem drevesu lahko delo. V dobi zdravega stanja gozdov je bil % kvalitetno slabšega lesa 8 - 10, danes pa je tega odpadka nad tri četrt.
Nekoč so rekli, če hočeš uničevati ljudi, uničuj njihov gozd. Kaže, da so se Nemci, Švicarji, Luxemburžani in Skandinavci osvestili in pristopili k odpravi zastrupljanja zraka in s tem tal in vse okolice.
Največja napadenost naših gozdov je v okolici železarn, cementarn, termoelektrarn, skratka tam, kjer so v zraku žveplov dioksid in dušični oksidi. Mislimo, da naše tovarne niso velike in ne vržejo v zrak velikih količin strupov. Motimo se: tudi po dvesto, tristo in več ton dnevno.
Pred leti smo mislili, da nas bodo v industrijskih naseljih rešili zelo visoki dimniki. Zgodilo pa seje ravno nasprotno. Trboveljski dimnik je morda res nekoliko izboljšal stanje v neposredni bližini, je pa onesnažil vse gozdove od Laz do Celja in je tako v celi dolini skrajno akutno stanje.
Naši normativi za merjenje onesnaženosti so blagi, vendar je ta onesnaženost nemalokrat 10-krat večja od dovoljene. Opravljena so bila merjenja v Trboveljski dolini, na Jesenicah, v Šoštanju, Mežici, na Ravnah na Koroškem. Zdelo seje, da so instrumenti pokvarjeni, ker je kazalec stalno udarjal v skrajno desno, vendar ni bil pokvarjen, kot so hoteli reči nekateri.
Meglice nad dolinami, kjer tovarne bruhajo strup, so slaba vizija prihodnosti. 2 mm debel cementni prah na listih bukve je ugotavljanje slabega stanja.
Naši strokovnjaki so na mesta, kjer je gozd propadel, propadla podrast iff pričela razpadati zemlja in kamenine, prinesli na tisoče vzorčnih rastlin in jih tam v prinešenih lončkih v zdravi, humusni zemlji in dobrim gnojenjem pustili, da bi videli, kaj bo rastlina sedaj napravila. Nekateri mladi listi bukve so bili ožgani že po nekaj urah, iglice na jelki in smreki so porumenele. Naslednji stadij je bilo
zvijanje rastline in dokončen propad. Podobno stanje, kot pri bolnem človeku.
Predavatelj je na zemljevidu Slovenije pokazal najbolj ogrožena gozdna področja. V sestavku smo jih že omenili. Tu so gozdovi v dokaj žalostnem stanju.
Zanimivo je, da gozdni pasovi med enim in drugim napadenim področjem do pretekle zime niso kazali znakov napadenosti. Močna zima iz leta 1984 in 1985 paje tu zopet pustila močne sledove. Tudi na teh mestih je drevje manj odporno od drevja v zdravih področjih.
Če bomo v tovarnah, ki nam doslej onesnažujejo zrak, vgradili čistilne naprave, se bodo gozdovi opomogli v 30. - 40. letih. Seveda, če ne bo prevelikih suš.
Predavatelj je na koncu poudaril, da je malo tako lepih dežel, kot je Slovenija. Tisoči in stotisoči jo hodijo gledat in občudovat. Do sedaj je prepredena z gozdovi, travniki in vsaj na videz čistejšimi vodami.
Kaj bo čez nekaj let in desetletjih? Kaj bomo pustili našim otrokom? Kaj nismo odgovorni, da jim pustimo zdravo okolje?
V Ameriki so te zadeve natančno opredeljene. Montirajo čistilne naprave ali pa zaprejo tovarno. Upamo, da se bomo tega zavedli tudi Evropejci in se ne bo čez naš kontinent vlekel strupen tepih.
Upamo, da bomo tudi v naši domovini še pravi čas segli po učinkoviti zaščiti. Za to smo vsi odgovorni. Gozdarji in lesarji pa še posebej.
C. S.
Hišni kurjač
Včasih ne gre drugač',
pri hiši vsakdo mora bit kurjač.
Stanovanje in vodo nam segreje, kdor iz službe pride preje.
Premoga vedno primanjkuje, za domačo uporabo ga ne zadostuje.
Drva v klaftri lažje se dobi, z njimi prihraniš zdravje in skrbi.
Kjer ogrevanje je centralno, ogrevanje vedno ni normalno.
Ventil premalo je odvit, ker hočemo kurjavo prihranit.
Tudi to je mogoče,
da že nekaj let za pečjo ni bilo vroče.
Vseeno dobil sem opekline,
Zrasla kopriva prizadejala mi je bolečine.
Franc Ravnikar grobi rez
XXIII. REPUBLIŠKO SMUČARSKO TEKMOVANJE GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV SLOVENIJE
V soboto, 1. marca, smo se zbrali vsi lesarji Slovenije na svojem XXIII. srečanju na Kopah nad Slovenj Gradcem. Tako smo se zopet pomerili v dveh disciplinah in sicer v veleslalomu in tekih na smučeh.
Avtobus nas je iz Duplice odpeljal proti Koroški ob 6. uri. Slabo vreme in neugodne razmere na cesti so botrovale, da smo se na Kope pripeljali tik pred startom, tako, da tisti, ki so startali z nizkimi startnimi številkami, niso uspeli spoznati proge in se nanjo pripraviti. Nanovo zapadel sneg in zelo slabo vreme pa sta tudi prispevala svoj delež.
Cilj, ki smo si ga zastavili pred odhodom, je bil, da ponovimo lanskoletni uspeh in osvojimo eno medaljo.
Tekmovanje seje zaradi zelo slabih razmer na cesti in za smučišču pričelo z zamudo.
Organizator je postavil dve progi za veleslalom in sicer so bili tekmovalci deljeni tako, da so na prvi daljši nastopili moški I., II. in III. kategorije, na krajši pa vse ženske in moški IV. kategorije.
Tekaška proga pa je bila speljana po grebenih, kjer je močno pihalo in je bila temperatura zelo nizka. Zato smo se spraševali, če ima smisel tekmovati pod takimi pogoji. Organizatorji so se nato odločili, da je proga za vse enako dolga in da vsi pretečejo samo en krog.
Mnogo tekmovalcev ni startalo, ker niso videli smisla, da startajo na taki progi.
Rezultati:
veleslalom moški - I. kategorija:
I.	Strehar Miro - Jelovica, 2. Meglič Aleš - GG Kranj, 3. Ravnikar Zdravko - Lip Bled, 15. Jeras Tone - Stol, 55. Štebe Matjaž - Stol.
II.	kategorija:
1.	Lober Drago - Lesnina, 2. Rozman Milan GG Kranj, 3. Sermrl Janez-GG Bled, 36. Spruk Franc
III.	kategorija:
1.	Zupan Miha - Elan, 2. Plešec Franc -Lesnina, 3. Klinar Andrej - GG Bled, 35. Zupan Jože - Stol.
IV.	kategorija:
1. Veršec Jurij - Gorenje, 2. Lunežnik Tone - Slovenijales, 3. Lorber Jože - Lesnina, 8. Verk Emil - Stol, 23. Humar Štefan -Stol.
Veleslalom ženske - I. kategorija
I.	Dornik-Kavčič Bojana - Slovenijales, 2. Zupan Lidija - Lip Bled, 3. Kavčič Tatjana -Zlit Tržič, 18. Kališnik Magda - Stol, 20. Su-hovršnik Polona - Stol.
II.	kategorija:
1. Škrt Meta - Alples, 2. Šifrer Ana - Lip Bled, 3. Kolor Irena - Lesnina, 10. Mušič Majda - Stol, 13. Kalčič Tatjana - Stol.
III.	kategorija:
1. Praprotnik Marija - GG Bled, 2. Kranjc Irena - Marles, 3. Podlipec Malči - Elan, 23. Irt Nada - Stol.
IV.	kategorija:
1. Šturem Francka - Alples, 2. Penič Nuša
-	Lip Slovenjske Konice, 3. Gašperlin Mojca
-	Slovenijales.'
V tej kategoriji nismo imeli predstavnice.
Teki moški:
I. kategorija:
I.	Teraš Mirko - Lip Bled, 2. Lapanja Miro ■ - Lip Bled, 3. Rok Anton - GG Postojna, 7.
Brleč Marko - Stol.
II.	kategorija:
1. Orehek Dušan - Stol, 2. Ivančič Franc -GG Postojna, 3. Šolar Jože - Lesnina.
III.	kategorija:
1. Kobilica Pavle - GG Bled, 2,-Lotrič Vinko - Alples, 3. Konečnik Janez - GG Kočevje, 8. Lavrač Janez - Stol, 11. Virijant Franc
-	Stol.
IV.	kategorija:
1. Živko Feliks - Pil Hoče, 2. Ahač Boris -GG Bled, 3. Horvat Janez - Elan, 16. Humar Štefan - Stol.
Teki ženske
I. kategorija:
1. Jošt Metka - GG Kranj, 2. Lavtežar Albina - Lip Bled, 3. Bizjak Alenka - GG Bled. II. kategorija:
1. Cerkovnik Ivanka - Lip Bled, 2. Simič Silva - Elan, 3. Sterkus Marija - Slovenj Gradec, 9. Lavrač Anica - Stol.
IV.	kategorija:
1. Dokl Anica - Lesnina, 2. Sturem Francka - Alples, 3. Sremenšek Darinka - Lik Savinja, 4. Perčič Marinka - Stol.
Med tekmovalci zasledimo znana imena našega smučanja, kar pomeni, da je konkurenca zelo huda in uvrstiti se med nje, pomeni za nas velik uspeh-
Plan smo dosegli, lahko rečem, da smo ga celo presegli. Domov smo se vrnili z do sedaj največjim uspehom, kar nastopamo na lesa-riadah. Lanskoletni bron je pozlatel in četrto mesto Perčičeve tudi nekaj velja.
Ostali so dosegli zadovoljive rezultate, pač glede na pogoje, ki jih imamo. Težko se primerjamo z ostalimi ekipami, ki imajo skupne priprave in na tekmovanje pridejo dan ali dva prej. Na koncu sezone lahko ugotavljam, da smo dosegli zadovoljive uspehe. Pred nami je še zadnje tekmovanje v tej sezoni in sicer veleslalom na Veliki planini za občinsko sindikalno prvenstvo občine Kamnik.
Jože Zupin
Lep uspeh tekačev
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih je bilo po dolgem času zopet v dolini. Dobre snežne razmere in lepo vreme je privabilo za Tunjico preko 70 tekačev.
Pravočasno organizirati tekmovanje in na pravem mestu pomeni tudi dobro udeležbo.
Tudi tokrat smo prijavili številno ekipo, a žal z naše strani ni bila popolna.
Dobra pripravljena proga, lepo vreme in dobra organizacija je dala tekmovanju svojevrstno vzdušje kot na velikih tekmovanjih.
Vedno več je ljubiteljev teka in hoje na smučeh, ki so ugotovili, da seje možno tudi pozimi intenzivno posvetiti rekreaciji na prostem. Zaprti prostori in slab zrak bistveno vplivajo na počutje. Ko se človek privadi vremenskim razmeram, lahko redno vadi vsak dan na prostem. To možnost pa daje pozimi hoja in tek na smučeh.
Znano nam je, da je v okolici Ljubljane speljanih veliko tekaških prog in da tudi v okolici Kamnika ne zaostajamo. Vsako sezono se pojavijo nove proge in na njih srečujemo vedno več tekačev. Žal pa opažamo, da naše proge radi uporabljajo tudi tisti, ki se sprehajajo brez smuči in tako nam uničujejo smučino.
V Stolu smo pred leti ustanovili tekaško sekcijo in za ta namen nabavili nekaj tekaških kompletov, katere si lahko člani DO sposojajo. Večina, ki si je izposodila smuči, se je že navdušila in si kmalu nabavila svoje smuči. Tako imamo po nekaj letih v Stolu že kar dobro ekipo, ki nas solidno zastopa na tekmovanjih.
Tako smo se letos udeležili tudi sindikalnega prvenstva v tekih in se dobro odrezali. Tudi v tekaški sekciji se dogaja, da vsi ne pridejo na tekmovanje in so ekipe okrnjene.
Rezultati tekmovanja:
Ženske do 25 let:
1. Klemenc Milena - Utok, 2. Zarnik Irena - Alprem, 3. Lanišek Tatjana - Utok, 4. Kališnik Magda - Stol.
Ženske od 26 do 35 let:
1. Sedušak Milka - Rudnik, 2. Grkman Tjaša - KIK, 3. Bizjak Irena - OŠ 27. julij.
Ženske nad 36 let:
1. Lavrač Anica - Stol, 2. Brajer Milena -OŠ 27. julij, 3. Peterlin Albina - Svilanit.
Moški do 25 let:
1. Novak Rajko - Titan, 2. Zarnik Peter-KIK, 3. Berlec Marko - Stol.
Moški od 26 do 35 let:
1. Sedušak Milan - Rudnik, 2. Orehek Dušan - Stol, 3. Kemperle Zvone - Alprem.
Moški od 36 do 45 let:
1. Zupin Jože - Stol, 2. Zobavnik Janez -Kočna, 3. Skamen Matevž - Alprem.
Moški od 46 do 55 let:
1. Urankar Niko - Titan, 2. Lavrač Janez -Stol, 3. Brelih Dare - Titan.
Moški nad 56 let:
1. Humar Štefan - Stol, 2. Jerin Silvo - Titan, 3. Skopin Silvo - Dom upokojencev, 4. Plevel Peter - Stol.
Na koncu sezone lahko ugotovimo, da smo tekači zelo dobro končali sezono.
Na vseh tekmovanjih, ki smo se jih udeležili, smo odigrali vidno vlogo. Lep uspeh pa smo dosegli na občinskem tekmovanju, saj smo osvojili 6 medalj in sicer: 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto.
Jože Zupin
»Danes je drugače, kot je bilo nekoč. Nekdaj sta se fant in dekle dve leti srečevala: da sta se zmenila za sestanek. Danes se v nekaj mesecih spoznata, poročita in se ločita.«
»Koliko prijetneje bi nam bilo, če bi znali živeti skupaj. Lepo bi se pogovorili, marljivo delali in se dobro imeli. Ne pa, da vsakdo gleda, kako bo drug zanj delal.»
To šalo smo slišali v avli upravne stavbe:
»A veš, kako je nastal martinček? Krokodila so dali Jutrat' Dupličanom.«
»A veš, soseda, da oni sosed hodi s tisto sosedo, ko onega soseda ni doma. Ko sem ju prvič videla, nisem verjela, sedaj pa zagotovo vem.«
Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Franc STELE, Mitja REDJA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Tine BREZNIK, Diana RUTAR, Boris PLEVEL, Bine KLADNIK, Vinko JAGODIC, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, Sonja ZORN in Ciril SIVEC. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SŠTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.