Političen list za slovenski narod. r* polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., n četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., »a pol leta 6 gld., ta četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. llo. V Ljubljani, v soboto 20. maja 1893. Letnik: XXI. Pridi sv. Duh? Novodobna država sme vse in kedor bi se upal vprašati, kako je s temi neskončnimi njenimi pravicami, šteli bi ga kar brez vsega mej nazadnjake, če bi se mu še kaj hujšega ne zgodilo. Nebo in zemlja, duša iu srce človekovo vse bodi podložno državi; v vse se vtika, vse presoja in vse, kar stori, se imennje pravično. Cemu naj bi se potem še pulili za naravno pravo, za nravnostna načela, saj se država ne more motiti. — Večina zakonodajalnih skupščin zastopa ves narod in narod je nezmotljiv. Da, ta stavek se je v raznovrstnih oblikah že tisočkrat ponavljal v naši liberalni dobi, ali recimo raje v dobi večine. Dne 17. t. m. je izrekel isto misel deželni maršal češki v zbornici odgovarjajoč Mlado-Čehom tako-le: »Deželni zbor je po mojih mislih organ, ki zastopa celo kraljestvo in večina t e g a z b o r a j e i z r a z cele dežele". Tako načelo vodi tedaj najvišjo osebo v zbornici, moža, ki se sicer šteje za pametnega in značajnega. In vender je to načelo najkri-vičneje in temeij večini zla v našem javnem življenju. Resnično je le tedaj, ako se izraža tako le: Kedor ima moč v deželi, on je izraz cele dežele; večina ima moč v deželi; tedaj, ie izraz eele dežele. Da kot temelj takemu mišljenju treba je trditi, da je sila — nravnost in poštenje in pravo in bog, sicer se poruši celi liberalni sestav. Ali manjšina nima pravice, ali ni svobodna; dolžnost pač ima, sicer pa bodi v vsem usužena večini, katero skrpa slučaj! Cmitelji temu slučaju so pa: zvijačnost, podkupovanje — sila; posledice pa: razdivljanje ljudstva, sovraštvo, nemiri in često tudi prelivanje krvi. Večina je izraz cele dežele. Seveda: dne 17. t. m. se je pokazal ta izraz v Pragi proti Mlado-čehom, dnč 16. t. m. pa na Dunaju proti — krščanskim prvoborilcem. Koderkoli je bila v načrtu zakona za reveže beseda »krščanski", povsod jo je večina izbrisala. In to bodi izraz krščanske Avstrije pod Anižo! Na Moravskem so tri četrtine češke, jedna tretjina nemška; par poslancev manjka Cehom do večine in izraz cele dežele je vender-le nemški. Kakšen je izraz dežele na našem Koroškem ali Štajerskem, kakšen je v Istri, kakšen na Hrvaškem, kakšen je bil pred malo leti na Kranjskem! Kedor pri svojih besedah kaj misli, ne bo govoril, kakor je govoril deželni maršal češkega kraljestva. Njegove besede so nam prežalosten dokaz, da se je tudi v sicer blage, krščanske može že najgloblje zajedel liberalizem. Izraz cele države je tedaj duvalizem, izraz cele države so: brezverske šole, protiverski zakoni, odprava konkordata iu vse drugo, temu podobno. Izraz vse Mažarske imajo postati tudi vsi proticerkveni zakoni, ki se sedaj pripravljajo. Vzlasti v sedanjem predlogu, ki ga je modri Caki pred par dnevi predložil zbornici, se vidi občudovanja vredna smelost jin predrznost, kaj se gospodarji večine vse predrznejo. V tem predlogu je naučni minister za vere vse; on določuje, presoja, obsoja, odstavlja duhovnike, nadzira vzgojo svečenstva, gospodari z denarjem potrjuje sklepe cerkvenih shodov, skratka, ali vlada je vse: škof, papež, superintendent, rabinec, in konečno — pravcat malik. Duhovniku je prvi pogoj, da bodi Mažar, sicer ga ne prizna država, kaj mašnikovo posvečevanje, mažarstvo je poglavitna stvar. In po tem do brezumja doslednem šovinizmu so prišli kovači izraza cele dežele celo do tega gorostasnega določila: »Cerkveni glavar ali zavetnik verski družbe ne more biti taka oseba ali oblast, ki je izven ogerske države, in verska družba ne more biti v nobeni cerkveni odvisnosti od kake inozemske osebe ali oblasti." Taka tedaj! Bore reveži! Na tak način hote uničiti cerkev katoliško in papeško oblast, tisto oblast, ki je vstvarila ogersko kraljestvo. Vsaka be- seda je tu odveč. Brezdno državne predrznosti se nam odpira v svoji »ajgorji obliki. Nesmisel in sovraštvo do cerkve nam zija iz njega. — Pri nas ? Načela se pri nas priznavajo ravno tista, kot tam, in mnogo jih je, ki skušajo tudi našo .državno polovico spraviti v tisti tir, v katerem je sedaj Ma-žarska. To povdarjamo, opozarjajoč, da je največja pazljivost naša v tem oziru potrebna. Komur je kaj mar za cerkev, ne pozabi te resnice! In drugo dejstvo, ki je ob tej priliki zopet na-glašamo, se nam kaže iz vseh takih komedijantskih skokov na političnem drogu. Vse take »izraze" dežel in držav dela loža. Tista dolenjeavstrijskega zbora večina, ki sovraži celo ime krščansko, je sklenila dati precejšnjo podporo društvu »Žukunft", ki je popolnoma istovetno s framasonsko ložo požunsko istega imena. Celo .Politik" je to strogo grajala dne 5. t. m. In na Ogerskem ? Framasoni židovski gospodarijo, kakor v, da s& imenuje jU&dškof, kljti ltfŠČah§k& Čreda potrebuje pištirja V vsakem pogl&dti, a H^liti menda niso zaslužili, da morajo radi narodnega antagonizma od strani madjarske tudi v cerkvenem pogledu toliko trpeti. Danes pa moremo objaviti svojim bralcem veselo vest, da je vprašanje o zagrebškem nadškofu že rešeno. Včerajšnji .Obzor" je izvedel iz najzanesljivejšega vira, da je za to mesto imenovan nadškof sarajevski, prečast. g. dr. Josip Stadler. Mnogo gnjilega ima sicer zagrebška nadškofija „extra et intra muros sacerdotii", a vendar je še mnogo zdravega vmes. Božja milost potrdi voljo novemu višjemu pastirju in daj blagoslov vsemu njegovemu delovanju, da bi v verskem duhu prerodil pastirje in ovce in s tem največjo zaslugo skazal svoji tožni domovini 1 Politični pregled. V L j u b Ij a ni, 20. maja. Češki deželni »bor se je zaključil zaradi škandalov, katere so priredili Mladočehi, ne da bi bil rešil deželni budget. Mladočeški listi so jako veseli, da so njih somišljeniki na tak način odstranili nevarnost razdelitve dežele. Mi pač mislimo, da se je sedaj še malo prezgodaj veseliti. Ce vlada misli, da se proti volji deželnega zbora okraji ne smejo razdeljevati, bi tudi po volji Nemcev ne bila razdeljevala okrajev pri snovanju novih sodišč; ako pa misli, da se jej na deželni zbor ni treba ozirati, bode to sedaj ravno tako lahko storila. Rekla bode, da je vprašavši deželni zbor že storila svojo dolžnost, sedaj pa lahko stori, kar hoče. Kdo vč, če še ne doživimo, da se bode nasproti Mladočehem kak minister baš na to skliceval, da deželni zbor ni oddal nobenega mnenja in s tem dal razumeti, da se mu nova razdelitev okrajev ne zdi potrebna, da pa tudi proti njej nima nič. Da bi zaradi takega tolmačenja zakonov morda državni zbor tožil ministre, tega si pa posebno sedaj misliti ne moremo. Položaj za Čehe je pa sedaj vsekako slabši, nego je bil pred škandalom. Poprej so veleposestniki v tej stvari branili češko stališče in vlada se jim je bala zameriti. Proti volji veleposestnikov bi se bili javaljne upali razdeljevati okraje. Sedaj se je pa bati, da se veleposestniki bolj odločijo od čeških strank. Bati se je celo, da se konservativni veleposestniki umaknejo iz političnega življenja, ako pride do novih volitev, in Nemci dobe večino v novem deželnem zboru. S tem bi bilo takorekoč vse zgurfljeno, kar so Čehi pridobili pod sedanjo vlado. Mladočehi bi res morda v češkem deželnem zboru še razsajali, ali s tem bi češki stvari gotovo ne koristili. Komu močeh kaj za ta zaklad. Zavod se nahaja v mestu Diireu (ravnatelj mu je g. Mockr). Poglejmo na Angleško; ondi je v 40 mestih 70 zavodov za slepe, kateri bodisi kot učilni zavodi, ali delavnice, ali zavetišča skrbi raznovrstnim načinom. Med temi se nahajajo ustavi, ki so bili založeni že v minolem stoletju in torej že nad 100 let poslujejo v blagor slepih. Tudi Amerika ima že zdaj 31 zavodov za slepe, koje izdatno podpirajo vlade posamičnih držav in imovite vrste stanovništva v obče. Tu navajamo samo jeden zavod za slepe, to je v Massachusettu, ki je imel od leta 1890 do 1891 300.000 dolarjev prijemkov. Ta zavod uvideval je zasnovo otroškega vrtca kot potrebno, prosil je večje liste, naj objavijo prošnjo za prispevke; v kratkem se je nabralo v to svrho obilo darov, med njimi je takoj miss Bradice darovala za šolo in vrtec 500.000 dplarjev. Da, celo Avstralija se more ponašati s petimi ustavi za slepe, med kojimi se v ustavu v Melbournu nahaja 104 in v šoli za slepe v Sidnej 201, v ustavu v Brisbani pa 200 gojencev. Še češčeje nego na Hrvatskem je slepota v — Črni Gori, kjer človek vsak hip srečava Biromake, kojim ne sije nobeno solrtce, kojih ne razvedruje sinje nebo in tavajo po deželi ob roki vodnikovi v nočni tmini. Toda v novejši dobi pričeli so i ondi energično odpravljati z zdravstvenimi sredstvi slepoto. Naj torej nova doba s svojimi človekoljubivimi sredstvi, z napravo novega zavoda za slepe na Kranjskem i našim slepim siromakom otira solze ter jih preskrbi s potrebnim znanjem in kruhom za pozneje življenje. A. S. Iz popotne torbe. „Ils sont passis ces jours de fete!" — jadno zdihujem. Minol je prvi majnik mirno, brez hrupa in vriša, brez pobojev, izgredov in dinamita, česar so se sosebno oblasti, a tudi posamezniki bali in zopet je .mirna Bosna". Mej bojazljivci bil sem i jaz. Že nekaj dnij pred prvim majnikom ni mi nič kaj prijalo v mestnih zidinah, bal sem se, bal, a sam nisem vedel česa. Vzel sem torej popotno palico v roko in hajdi na zeleno Štajersko! Varal sem se seveda v svojem strahu, da bi bombe in petarde morda še cel6 meni mirnemu .purgarju" ne dale v mojem domu pokoja, a zadovoljen sem, da mi je ravno ta strah dal priložnost obiskati vrle štajerske Slovence. Zdaj pa čmerno sedim za mizo in solzim mačkine solze, gledajoč prazni jetični moj mošnjiček, a radostim se spominjajoč se veselih dnij svojega prostovoljnega .štrajka". In stiskavali so mi prijateljsko stari in novi znanci roko, radovedno me spraševali o naših razmerah, a i meni zanpavali svoje težnje. Opazoval sem često strasten boj mej prijatelji in sovražniki, opazoval ljudi, ljubeče in črteče se, gledal prizore, ko je tisti zločestni Ego nadvladal pamet in razsodnost m$ž, slušal divno petje in klanjal se gospej Muziki, in poštene šale in ljudje veseli omilili so mi dražestno Štajersko, da sem le težko končal svoj štrajk in nataknil zopet otožen kapico filistra na svojo glavo. Zdaj pa se mi porajajo spomini, primerjam Kranjce s Štajerci ter skušam si sodbo vstvariti. Če bom kedaj s to gotov, Bog le zna, a vendar omeniti hočem to in ono, kar se mi je za lepih majnikovih dnij vtisnilo posebno v spomin in kar izvestno vem, ne bo mi provzročilo nikake ne-prilike. V nas treba je pač stokrat premisliti, prej besedo spregovorimo, a tisočkrat prej da jo beležimo na papir, da ne pride tisti kljukasti § 19. nad dušo tvojo. Za danes se hočem samo pokloniti štajerskih Sloveneev gospej Muziki. Že pri rojstvu so rojenice SlOvenea obdarile z ljubeznijo do muzike. Kdor pa to ljubi, mora imeti pošteno, blago srce in tako je i pri nas. Hej! kako smo nekdaj malci prepevali na rasi, kako Bmo nkali, vriskali in peli na paši, kako krasno pojo naši pevci na koncertih in ob drugih priložnostih! In to dobro lastnost opazoval sem tudi za časa mojega .štrajka" pri Štajercih. V Šoštanju, Geljs, Ptuju, Veliki Nedelji, Ormožu, Humu, Ljutomeru sluSal sem dražestno petje in zavidal sem sosede za Priloga 115. štev. „Slovenca" dn6 20. maja 1893. nore biti ljubše, kakor nemškim centralistom, če se kako ponižuje češki deželni zbor. Ce se v Pragi obravnave ne bodo mogle redno vršiti, bod« pa še več rečij pritegnili v področje državnega zbora, kar Nemci dobro znajo, kakor smo že videli pod Auersper-govo vlado, ko so vpeljali preko deželnih zborov direktne volitve za državni zbor. Vsled dogodkov v deželnem zboru Cehi mnogo zgubd na svojem ugledu, ker jih bodo nemški listi razkričavali za velike su-roveže. Podobni prizori, kakor na Češkem, so se dogajali v hrvatskem deželnem zboru, ia njih posledica je bila za opoziciio jako žalostna. Mi le želimo, da bi posledice izgredov v češkem deželnem zboru za Cehe ne bile tako žalostne. Da bi pa vlada sedaj z Mladočehi začela kako pogajanje, kakor se to nadeja »Slov. Narod", se nam zdi naravnost ne-verojetno. Posebno, ker ni res, da so Mladočehi pripravljeni, se pogajati na podlagi popolne narodne jednakopravnosti. Le Staročehi so bili izjavili, da naj se pred izvršitvijo dunajskih punktacij izvrši popolna narodna jednakopravnost tudi zastran notranjega uradnega jezika. Mladočehi so pa vedno naglašali, da se poprej mora izvršiti češko državno pravo, za kar pa vlada potrebne dvetretjinske večine ne dobi, in zatorej tudi ne bode začela pogajanj, ki ne morejo privesti do nobenega vspeha. Mladočehi in veleposestniki. Poslednji čas Mladočehi po svojih listih posebno zabavljajo proti veleposestnikom, ker ti nočejo podpirati mlado-češke politike. V deželnem zboru tudi kaj radi zabavljajo proti zgodovinskemu plemstvu. Čuda ni, če se je tndi jeden del praškega občinstva navzel sovraštva do plemstva in v izgredih posnema deželno-zborske svoje zastopnike. Ko so mladočeški poslanci razsajali v zbornici, slišalo se je z galerije klicanje: »Proč s plemstvom! Mi ne potrebujemo plemstva 1" Zvečer potem so pa nekateri poulični junaki kričali: „Sramota zgodovinskemu plemstvu I Sramota knezom Schwarzenbergom 1" in razbili so okno plemenitaški resursi, kjer so bili kneza Lobkovic in Scbwarzen-berg in pa grof Chotek. Pri palači češkega deželnega vrhovnega maršala so tudi razbili več stekel v oknih. Policija pouličnih razgrajalcev ni dobila. Tako počenjanje gotovo ni v korist češki stvari, posebno ker jih bodo slovanski nasprotn ki zapisali na rovaš vsemu češkemu narodu. Pisalo se ne bode o surovosti praških pouličujakov, temveč o češki surovosti sploh. Praga s takim početjem gotovo ni-česa ne pridobi, ker veleposestniki ne bodo marali dolgo biti predmet takim napadom, ampak se umaknejo na svoje gradove. Volilno gibanje v Nemčiji. Za liberalce se stvari ne sučejo nikakor po volji, konservativni listi odločno odsvetujejo podpiranje liberalnh kandidatur, naj bi dotičnik tudi obljubil, da bode glasoval za vojaško predlogo. Berolinski konservativen list naravnost povč, da sedaj ne gre le za vojaško predlogo, temveč tudi za postopanje nasproti židov- stvu in v tem oziru morajo konservativci vzajemno postopati s protisemiti. Protisemitje pa na volilnih shodih zagovarjajo povekšanje vojske. Zahtevalo pa, da se povekšanje stroškov za vojaške potrebščiue pokrije z večjim obdačenjem bogatinov. Pred vsem naj se vpeli« potratni davek in pa znatno povekša borzni davek. Ta dva nasveta sta gotovo umestna in je le želeti, da bi jih uvaževali ne le v Nemčiji, temveč tudi v Avstriji, kjer je borzni davek sedaj tako nizek, da ni vredno, da bi govorili o njem. Bogatini sploh niBO v naši državi primeroma še tako obdačeni, kakor v Nemčiji. Liberalcem seveda ni prav, ko se govori o povekšanju borznega davka in mnogi so že pripravljeni vladi dovoliti vsako po vekšanje, da se le ne vpelje borzni davek. Srbske stvari. Pravosodno ministerstvo je štirim liberalcem, ki so bili poprej ministri, odvzelo odvetništvo. Tako postopanje radikalne vlade se pa obsoja ne le v liberalnih, temveč tndi v napred-njaških krogih. — Mej radikalci se pa prikazuje razkol. Zaradi tega razkola še radikalci do sedaj niso postavili kandidatov. Pričakovati je, da bodo v več krajih radikalci postavili po dvoje kandidate in in da se razcepi radikalna stranka v skrajno in zmerno, prvi bode vodia Pasič, poslednji pa sedanji ministerski predsednik DokkS. Norvegija. Badikalei v norveškem državnem zboru baje mislijo storiti skrajni korak. Predlagati mislijo, da se zbor proglasi za najvišjo eksekutivno oblast in kar sam prati volti kraljevi izvede zakon o posebnih norveških konzulatih. To bi bila rfekaka parlamentarna revolucija in se ne v4, kaj bi potem storili Švedi; morda bi proti Norvegiji celo začeli voino. Seveda še ni gotovo, da bi zbor vsprejel tak predlog, ker je v njem vendar mnogo zmernih elementov. Da bi kak tak korak mogel imeti kai vspeha, bi pač poprej se morale sporazumeti vse stranke in imeti tudi vse prebivalstvo za seboj. Socijalne stvari. Gospodarska bodočnost Istre. Iz Istre se nam piše: Lepa in bogata je bila nekdaj naša sedaj tožna Istra. Za benečansko repu-j bliko je bila velika žitnica. Tako svedočijo sami , Talijani. Velike šume so se razprostirale po njenih j gričih in bregih, kojih je mnogo dreves krasilo in bogatilo »kraljico morja" a mnogo drevja je šlo za kurjavo romat po širnem svetu. Ljudje kot dobri pomorščaki so prosluli že za časa rimljanskega gospodarstva. Pa to so, žali — »tempi passati". Glavni prihodek Istrijanca, — trta, — po mnogih krajih sicer še prospeva, a v nekaterih že hira, skoro izginja. Imenitni in priljubljeni »teran" — črno vino — in izvrstni, a dragi »muškatelec" in »refoško" (vino) raste posebno dober po sreduji Istri. Savčensko, smoliansko, vrsarsko, pazinsko vino itd. stoji osobito na dobrem glasu. njih pevce. Kar me je pa še več veselilo, bilo je, da sem priložnost slišati tamburaške zbore. Celjani so pa tiči, mislil sem, ko so udarjali tako izborno na svoja glasbilo. Še več pa se načuditi nisem mogel cfenakim tamburašem pri Ljutomera, ker od kmečkih mladeničev in mož nisem se nadejal take izurienosti, izvajajoč težke slovanske skladbe. Casti-tati morajo si godci na svojih izbornih, vstrajnih in požrtvovalnih kapelnikih. Bog daj, da bi se tudi pri nas pristna jugoslovanska godba že tako vdo-mačila, kakor se |e pri naših sosedih. Ko Bem koračil po s trtami nasajenimi holmi proti Svetinjam h krstnemu kamnu nepozabnega Stanko Vraza, presenečen sem kar naenkrat obstal, prijemal se za ušeša, ker mislil sem, da me mami sločest duh, kajti zdelo se mi je, da tam gori raz vrba slišim kak vojaški orkester koncertovati. A kmalu sem boljega poučen. Prijazen kmetič raz-tolmačil mi je, da imajo v šoli gosp. nadučitelja godci svojo redno tedensko vajo. Pravil mi je tudi, koliko truda imel je gospod, prej da je izuril svoje godce-kmete in rokodelce v izboren orkestar na pihala. Cul sem potem tudi od več strani) hvaliti do-tičnega gospoda kot izvrstnega godbenika skladatelja in želeti bilo bi le, da ga merodajni krogi podpirajo na vsak način, ker godbenikov skladateljev nam silno primaniknje. In ne samo pri Svetinjah Čul sem orkester, temveč tudi na drugih krajih kotcertovali so več ali manj izurjeni godci. Zamudil tndi nisem priložnosti poslušati cerkveno petje. Priznati moram, da petje je bilo res cerkveno in želel bi, da bi se tudi drugod tako pelo. V obče reči moram, da petje bodisi cerkveno, bodisi posvetno štajerskih Slovencev, dopalo mi je zbdk markantnega vznosa, vglobljenja pevcev v misel pesmi in natančnega akomodovanja glasov ritmu, posebno pa izgovarjanje besedij bilo je razločno, razumljivo vsakemu. Ce primerjam torej petje in muziko štajerskih Slovencev z našo kranjske, reči moram, da so sosedi naši veliko naprej. Pri nas tisti »hidel-hodel-jodel" koroških napevov in »questa si, questa si" furlanskih spak, tam pa pristno slovensko petje in jugoslovanska godba ter krasna panonska slovenščina. Ob nedeliah in praznikih popoldne, namesto da bi kot običajno pri nas, posedali, kričali, pretepava!! se po krčmah mladeniči kmečkega in obrt-nijskega stanu, pa shajajo se fantje in možje štajerski po šolah ter vadijo se petja in godbe, sebi v veselje in korist, a narodu na čast in v neizmeren dob ček za razcvit in zavednost narodnosti slovenske. Čast v prvi meri pa kapelnikom, posebno slovenskemu zavednemu štajerskemu nčitelistvnl Bog daj, da bi se i pri nas praznile ta Gospodovih dnij krčme, a polnile šole in drngi muziko ljubeči prostori, kakor se, hvala Bogu, že pričenja tndi pri aas po nekaterih krajih. Liga + 76. Govedo istersko je navadno velikega, lepega plemena, a čedalje manj ga je. Osobito ovčarstvo je neizmerno nazadovalo. Evropska civilna obleka prodira tudi med našega, sicer silno konservativnega kmeta, in potem mu ne rabi več volna od domačih ovac, in torei se tudi broj ovac strahovito zmanjšuje. Poleg tega je tudi veselje do ovac mnogim minulo, ker manjka paše. Gledd svinjereje moram pripomniti, da imajo ljudje tu pa tam dokaj škode. Jedino kokoši se v obilnem broju povsod brojd, saj kako bi pa tudi drugače naša brižna Istrijanka si nakupovala olja za zabelo in soli, če ne bi mogla prodajati jajc in piščancev. Ipak race, gosi in pure se po mnogih krajih ne go|4. Še pred nekaterimi desetletji so si kmetje veliko bolje stali. Da samo nekoje kraje in sela navedem: Pauli(fi, Perhati, Petehi, Graudiči in sto druzih, — so bili kraji velikega bogastva. A zdaj ? Le glej, kako ti nasproti štrl6 premnoge razdrte ali zapuščene koče ali hiše.. »Kaša", to je, davek, jim je vzel biše. Neki vešč župnik je pripovedoval o velikih »kmeštinah* ali bogastvu ljudij, — a zdaj skoro v vsakem večjem selu je več opuščenih hiš in opuščenega sveta. Število ljudij se je v nekaterih občinah za stotino ali dve stotine zmanjšalo. Bes, da zopet drugod se je povzdignilo zaradi kakih srečnih okolnostij, — pa kaj hočete, ker je revno. Pomislite dalje, na mnogih krajih se je oralo, kakor stari ljudje pomnijo; da, na nekaterih krajih se je to Btoprav zadnja leta opustilo. O, zdaj pa ne več tako. To ti tako neusmiljeno zijajo goli kamni po tleh, da te v dušo boli. Kadar se človek pelie v Vodnjan, ali pred Sa-vičentom, ali na labinski strani, ali okoli Buzeta in drugod, vidiš vse pusto, nobenega polja, le tu pa tam pase kak raztrgan pastirček svoje ovee. To ti je novo prazno občinsko posestvo. Tukaj so nekdaj rasli bujni gozdi in zlato klasje se je ljubko zibalo, kadar je zapela sveža burja. Kako je vendar do tega prišlo? Ljudje so posekali gozde, potem so ovce in nekdaj tudi koze ves nasad in zelenje objele. Vlile so se plohe, valili se hudourniki ter zemljo odnesli v doline in morje. Kako grdo in žalostno ti kažejo svoj goli hrbet, koder se debeli le kače in gušarji. Strašno veliko praha, to je, zemlje, zanaša grozna burja vsako leto naprej, — kam? — v nekatere dolinice, največ pa v morje. Plast zemlje je jako plitva po širni Istri; le po nekodi, n. pr. tam za Poljem okoli M«dulina, Ližnjana in še tu in tam je globofja zemlja. Gozdov, razten v severni in severno • iztočni Istri, je tako malo, in po isterskih gozdnih zakonih vsakib 6—7 let mnogo posekajo. Na mnogih krajih jim že lesa primanjkuje. Za desko, ki bi jo dobil na Goreniskem za 10 kr., sem moral tu 50, 60 kr. plakati. Samo v Labinu, — kolikor je meni znano, — kopljejo premog, hvala B»gu I Ali kaj, ko imamo zopet tako malo občili Po Istri, zlasti v puljskem okrajnem glavarstvu, imamo turška pota. To je be-nečanska krivica, da se v toliko stoletjih ni za pota storilo nič. Tudi zdaj na mnogih krajih ni nič boljše. V drugih deželnih zborih se toliko govori o napravi in popravi oest, pri nas pa — skoro nič. Ker ni gozdov, ni skoro nobenega studenca, razven na severni strani, osobito otoli Učke gore. Veliko milj daleč na okoli ni nobenega studenca, ljudie pij6 z živino vred kalne luže. Samo kak »go-spodin" je tako presrečen, da ima kapnieo. V Istri ne najdeš tvornic. Bazveo ob morskih obalih, posebno okoli Trsta in v Fažani se neka-terniki pečato s ribolovstvom. Ako se nam torej še brajde posuš6, — namreč po trtni uši, — potem bo joj in gorje za ubogo Istro. Sedaj pa vprašamo: An bi se vendar ne dalo ubogim Istrijancem kako pomagati ? Pred vsem bi mogla vlada jako veliko storiti. Povzdignila bi jako labko vmoreistvo, storila mnogo za živinorejo in ovčarstvo, podpirala naše domače ribolovstvo, a ne šla tako na roke .čožotom", škodljivcem našim iz Italije. Naj zida vodnjake za revne kmete v večjih va«6h, kakor se godi po Suhi Krajini pri Vas na Krauiskem. Ako vse to ne bi veliko pomagalo, zida nam lahko večje tvorn>ce, ter naj sprejema v&uie našince, a ne tujce. Preskrbi naj nam razne šole. Tudi sami si moramo pomagati, da nam bo Bog pomagal; moramo marljivi biti in Studiti. Umno gospodajstvo, krščanska skromnost in blagonaklonje-nost odločilnih krogov nam je potrebna, da se opo-moremo.__ Slovstvo. Izvestje obrtnih nadzornikov za leto 1892 se ravnokar — seveda v nemškem jeziku — razpošilja Izvestje, ki obseza nad 700 stranij, spisal in sestavil je ceutralui ravnatelj in dvorni svetnik gospod Migerka. V tej knjigi naznačeni, težko pridobljeni vspehi so pa po nekod v jako trpkem protislovju z istinitimi odnošaji in položajem delavskega stanu. O delokrožju obrtnega nadzornika gospoda dr. V. Pogačnika po naši ožji domovini spregovorili bomo svojedobno obširneje, istotako o skupnih vspehih in česa še treba v tem oziru. Doslej je 15 nadzorniških okrajev, in sicer: Dunaj, Dun. Novo Mesto, Line, Gradec (tudi za Kranjsko), Celovec, Trst, Inomost, Praga, Liberce, Plzeuj, Budjejevice, Brno, Olomuc, Opava iu Lvov, dalje obrtni nadzornik za plovstvo s stolovanjem na Dunaju, obrtni nadzornik za javne prometne zavode (Dunaj) in osrednje obrtno uadzorništvo, istotako na Dunaju. Postojna, sloveča postojnska jama in njena okolica. — Postojna. Tiskal in založil Bih. Šaber 1893. — Tako je naslov 62 stranij broječi lepi knjižici, ki je izšla v Postojni v pomnoženi izdaji s čr-težem in 22 podobami jame, Postojne in njene okolice. — Namen knjižice nam pojasni predgovor, ki med drugim veli: krasno okolico, zdravo vodo in čvrst krepilen zrak dal nam je Bog, podremska čuda odkrili so nam slavni možje in nam ni druzega treba, kakor tujca opozoriti na vse to in kedar pride, prijazno sprejeti ga in mu po možnosti dobro postreči. — Cena knjižici 25 kr. Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. — Zgodovinska povest. — Slovenskemu ljudstvu spisal S. Hrvoj č. V Ljubljani. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. 1893. — Cena 24 kr. — Snov i knnž ci ni sicer osnovana kakor zgodovinska povest, marveč se le bolj naštevajo zgodovinski dogodki one dobe, ko je princ Evgenij Savojski širil moč in slavo avstrijske armade, vendar se ti dogodki mično popisujejo ter s tem vzbujajo bralčevo pozornost. Kmetijsko gospodarstvo. Učna knjiga za kmetijske šole, ob jednem priročna kniiga za praktične gospodarje. — Spisal Viljem Bohrmau, pristav deželue vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. — Celje 1893. Tiskal iu založil Dragotin Hribar. — Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Iz predgovora posnamemo nekaj pojasnjujočih stavkov; med drugim pravi pisatelj: Pri spisovanju knjige oziral sem se pa ravno tako tudi na potrebe kmetskega stanu. Skušal sem jo tedaj z izgledi in pojasnili popolniti iu tako um-ljivo spisati, da bode lahko vstrezala vsem napredujočim slovenskim gospodarjem. To mi je bilo še posebno na srcu, in nadt-jam se, da sem tudi v tem oziru zadostil po skromnih močeh svoji nalogi: da bodo slovenski gospodarji radi prebirali podane jim nauke ter si pomagali ž njimi do boljše bodočnosti. Kdor se je bavil kaj več s kmetijskimi vedami, mi bede rad pripoznal, da je primerno vrejen pouk o kmetijskem gospodarstvu težje pisati, nego o kateri koli drugi kmetijski stroki, zlasti še, če ga je prirediti za šolo in za potrebe praktičnega gospodarja. Marsikatero težkočo pomagale so tudi meni, premagati le večletne izkušnje. Ko bi se kljub vestnemu prizadevanju vrinile kake male pomanjkljivosti, blagovolijo naj me p. n. čitatelji opravičiti. Pri tej priliki mi je tudi opomniti, da sem spoznal za potrebno, pridejati poglavju o ležečem premoženju kratek pouk o vredbi katastra in zemljiške knjige; tega sem posnel po dr. Tavčarjevem .Slovenskem pravniku". Istotako sem smatral za potrebuo, obravnavati na splošno naše davke, napravo kupnih in zakupnih pogodb ter oceniti namen in korist posojilnic za naše razmere. Ti odstavki bodo gotovo dobro došli strokovnim učiteljem kakor tudi praktičnim go«podarjem. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) 4. Doba miru se raitega od Karola Velikega do Karola V., t. j. do novega veka; obsega torej skoro cel srednji vek. V tej najdaljši dobi se razvija svobodno katoliška cerkev prosta večinoma vseh zuuanjih in notranijh sovražnikov. Zuanstvo, umetnost iu versko življenje procvita. Toda zarad dolgega mira zarede se v telesu sv. cerkve razne škodljive snovi. Glava in udje potrebujejo temeljitega preuovljenja; a ker ne slušajo opomina božjega, zato sledi i 5. Doba žalovanja, ki' traja od Karola V. i do danes iu bo še trajala do mogočnega samovla-darja. V tej dobi odpre pekel svoie žrelo in bljuje iz sebe gnjusna krivover»tva, ki presegajo vsa prej-šuja. Svetna vlada se upira zoper cerkveno; bojujejo se mnogi krvavi boji, širijo se kužne bolezni in strahoviti prevrati uničujejo ves stari red. V tej dobi vednega bojevanja 6e pa loči tudi pšenica od plev, dobri krlstijani od hudobnih. Po končnem hudem viharju napoči 6. Doba tolažbe, ki bode trajala od mogočnega samovladarja m svetega papeža do rojstva Antikristovega. Ta doba bo res zlata doba katoliške cerkve, doba njenega najlepšega cveta, nje največje slave. Krivoverstva bodo skoro popolnoma iztrebljena, sovražniki sv. cerkve ponižani in angeljsko-sveti papeži bodo z mogočnim samovladarjem vladali ves svet pokojno in blagonusno. Po tej jako kratki dobi napoči strahovita zadnja doba. 7. Doba obupnosti,ki bode trajala od Antikristovega rojstva do sodnjega dne. _ Ta doba bo najstrašnejša, ker bo skoro ves svet odpadel od prave vere; in tupiu se bodo pridružile strašne vojske po celem svetu in kužne bolezni, ki bodo divjale, dokler Bog sam za vselej naredi konec. To razlago Holzhauserjevo potrjujejo mnoge svetopisemske knjige starega zakona. O mnogih prerokbah, katere beremo v Danielu, Izajiji, Ece-hielu, Malahiji, Miheju itd., moramo trditi, da se niso še popolnoma izpolnile. Razlaganje teh svetopisemskih oddelkov v smislu one razdelitve v sedem dob se jako šklada z novejšimi prerokbami. Po Holzbauserjevi in drugih sličnih razlagah o sedmih občinah in njih angeljib v skrivnem ra-zodeniu, živimo sedaj v dobi žalovanja. Preroške besede: »Ako pa ne čuješ, pridem k tebi kakor tat, in ti ue boš vedel, kdaj prdem", so se baje vres-ničile leta 1789 s francoskim prevratom, ki je buknil s tako silo, da ga je občutil in ga še čuti ves svet. Sv. Hildegarda piše o tej dobi, da se bo razdrlo veliko rimsko-nemško cesarstvo, da bo ginjavala moč škofov in papežev, ki se konča z velikim odpadom od prave vere; potem pa nastopi doba tolažbe. Obnovljeno leta 800 se je mogočno nemško-rimsko cesarstvo po 10061etuem obstanku res razdrlo leta 1806, ko je Frančišek II. odložil naslov »nemški cesar". Kako ginjeva ugled škofov zlasti zaradi brez-verskih vlad, uči nas vsakdanja skušuja; kaj pa še pride, tfga pa ne vemo. Prvi papež za slavno vladajočim Leonom XIII. ima po sv. Malahiju naslov: »I g n i s ardens" (goreč oaenj"). Tako sv. pismo večkrat imenuje Boga samega. Kot goreč ogenj se je prikazal sveti Duh binkoštni praznik nad apostoli. Iz tega nam je dovolj jasno, kaj pomeni ta simbol. \Papež s tem naslovom bo polu sv. Duha; katoliška cerkev bo za njegove vlade vedno lepše cvetela in se širila čez tuje zemlje. Toda le nekoliko časa bo sv. cerkev v takem cvetu. Prejšnjemu tolažilnemu imenu sledi osode-polno ime: »Religio depopulata". Po naše se da tolmačiti ta izraz na dvojni način : kot „opu-| stošena vera" in kot »opustošeno redovništvo". Ko-I likor moremo soditi po sedanjih zapletenih pelitičnih | in aocijalnih razmerah, mogoče je oboje. Mnogi j celo menijo, da bo imel ta naslov neki nepravi j papež, katerega bodo morda vlade vsilile na stolico S sv. Petra; zaradi tega bo nastala po vsem krščan-1 skem svetu splošna zmešnjava, katero bodo rovarji j zoper sv. cerkev porabili v polni meri v svoj 6moter, i da bo polom splošeu in strašen. Pomenljivo je, da | se razna druga prerokovanja popolnoma skladajo s i tem imenom. Tretji simbol za .lučjo na nebu" je »Fides ; intrepida" (»neustrašljiva vera"). Razlagalci j memjo, da je to ime v zvezi s prejšnjimi; ako bo »Religio depopulata" prislov vsiljenemu papežu, nosil ! bo pravi.papež ime »Fides intrepida". Ta misel je ' jako verojetna, ker sv. Malahija je uvrstil med preroška imena doslej že osem nepravih, vsiliemh pa-p>žev. Dočim se bo polastil krivi papež rimske sto-lice, bežati bo moral pravi naslednik Petrov iz Rima in živeti v pregnanstvu. Ta papež bo pravi krščanski junak, ki bo kos vsem klevetnikom sv. cerkve (»in-trepidus"). Zanimivo je, kar pišejo o tej dobi nekateri pobožni možje. Leta 1410 umrli Hijeronim Botin piše: »Pred koncem osemnajstega stoletja bodo služabniki altarjev jokali in trpeli preganjanje zaradi pravice; pastir (Pij VI. iu Pij VII.I!) bo udarjen in čreda razkropljena, in po tem stoletju bo drug pastir peljal k pravici narode in kralje. Častili ga bodo knezi in narodi. Predno pa je utrjeno njegovo kraljestvo, mora bežati tisti, ki se pred BalGm ne vklone, pravi Duh. Vsakdo naj misli le na to, da si reši življenje; zakaj to je čas, ko mora Gospod z velikostjo svojega maščevanja pokazati velikost hudobij, katere so bile učinjene. Vse bridkosti obiščejo tiste, ki so drugim bridkosti Drovzročili." Dnevne novice. V Ljubljani, 20. maja. (Sv. birmo) delili bodo prevzvišeni gosp. knez in škof ljubljanski o binkoštnih praznikih v tukajšnji stolnici, in sicer: biukoštno nedeljo dopoldne po veliki maši (okoli polu 11. ure), popoldne ob 3. uri; binkoštni ponedeljek pa dopoldne po veliki maši (okoli 11. ure) (Udanostno izjavo) poslali so prevzv. gospodu knezoškofu ljubljanskemu vaščani v Dolenjih Lazih, Bregu, v Gorenji Vasi in Zapužah poleg Ribnice. Podpisanih je 81 posestnikov. — Slava vrlim Ribničanom! (Tržaški romarji pri papeiu) Dn4 17. t. m. je prišlo v Rim 160 tržaških romarjev, Slovencev in Italijanov. Drngi dan so bili pri sv. maši in skupnem sv. obhajilu v cerkvi sv. Pertra. Opoldne 60 potem bili vsprejeti pri sv. Očetu. Baron Alba je prečital latinsko udanostno adreso. Sv. Oče odgovoril je tudi latinski, izražujoč svoje veselje o izjavi otroške ljubezni iu obljubljene zvestobe in pokorščine. Sv. Oče je zahvaljeval Boga, da mu je dal nčakati petdesetletnico škofovanja in prosil, da bi molili, da bi njegovo vodstvo sv. cerkve donašalo narodom blagoslov. Opominjal jih je, da zvesto spolnujejo svoje dolžnosti do cerkve in države in podelil jim še svoj apostolski blagoslov. Sv. Oče je potem romarjem dajal poljubljati roko in je z mnogimi govoril. (Premeščena sta) čč. gg : Janez Zupan, pro-vizor na Brezovcu pri Ljubljani, za ekspozita v Šempeter na Notranjskem, mesto Janeza M (i 1 -ler-ja, kapelana v Polju, ki gre za provizorja na Brez o v ec. (Dnhovske spremembe v tržaški škofiji.) Preč. gospod kanonik in dekan J. Jan v Dolini stopil je v zasluženi pokoj; doliafcko župnijo oskrboval bo g. Tomšič; v Hrušico prišel je za kaplana gosp. J. Šifrer, v Ricmanje kot kapelan gosp. I. Vel-h a r t i c k y , na njegovo mesto v Dolino pa gospod R. Logar. (Čudna manipulacija pri kmetijski družbi.) Z dolenjskega 19. maja. Marsikaj na svetu se potrpi; ali vse se ne more in ne sme. Ako gre koga sovraštvo do stanu ali pa tudi do posamezne oseba tako daleč, da vsled tega zanemarja celo občni blagor — in pri naših liberalcih je to navada — potem se ne sme molčati ne trpeti, marveč treba je nemarneža nekoliko okrcati. Vže v nekaterih številkah časnika ,,Wiener landwirthschaftliche Zeitung" se nahaja inserat: Schafferstelle. Die k. k. Land-wirtschaftsgesellschaft in Laibach sueht lur ihre demnachst zu errichtende Musterwirtschaft einen verlasslichen uud euergischen Schaffer, welcher tiichtig in der Bodenbearbeitung ist, und dessen Frau den Rindsviehstall, in welchem die Aufzucht von zugekauften Stierkiilbern betrieben wird, zu ver-sorgen hiitte. Gehalt jtihrl. 300 11. baar, Wohnung, Milch und Deputatgarten. Bedingung ist die Kennt-nis einer slaviseheu Sprache iu Wort und Schrift. Gesuche bis 1. Juni 1893 einzureichen. To je v dunajskem listu. Ste pa li že čitali v kacem slovenskem razpis službe, ki bode vendar med Slovenci? Ali nimamo uikacega lista. G. Pire, ali niste vi vrednik „Kmetovalca" ki je organ one družbe, kojej ste vi tajnik? Kako vendar, da ste zgubili tako spomin, da celo v svojem listu ne objavite službe pri družbi, kojo mnogo ravno Vi zastopate? Morda Vam gospodje župniki in kapelani ne dajo miru; morda Vam agitovanje zoper uje jemlje preveč časa? Prav radovedni smo, kje tiči vzrok? Pa kaj hudobni (Dalje v prilogi.) / Eisenerz, 19. maja. Agent Fran Rass-ner je včeraj ustrelil ženo, potem pa sebe. On je imel 30, ona pa 22 let. Inomost, 11). maja. Deželni zbor se je zaključil. Deželni glavar je naznanil, da je cesar kupil grad Deterborg, in zaklical navdušeno trikrat „Hoch!" cesarju kot posestniku na Tirolskem. Rim, 19. maja. Zbornica jo v specijalni debati že dovoljeni pravosodni budget pri tajnem glasovanju zavrgla s 138 proti 133 glasom, kar je na zbornico napravilo silen vtis. London, 20. maja. V železniški vlak, s katerim se je peljal Gladstone iz Londona v Cliester, je nekdo z veliko silo vrgel težek kamen. Kamen je v sosednem kupeju zdrobil okno, druge škode ni napravil. Madrid, 19. maja. V Perciru je bil pri neki slavnosti pretep. Dve osebi ste mrtvi, dvajset ranjenih. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja Stanje zrukomcra v mm 19 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zve«. "W4~ 7328 733 3 toplomeru po Celziju 18-4 224 15 8 Ve ter si. jzapad Vreme oblačno del.jasno oblačno 2 b 2 =■ - J3-* § S S rt ** a 070 dež Srednja temperatura 18'9°, za 4'1° nad normalora Tržne cene v Ljubljani dne 20. maja. Pšenica, m. st. . . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda. „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . , Krompir, r . . Leča, hktl. . . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ 8 75 6 75 6] 50 7 25 9 50 25 90 74 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje moso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Kožtrunovo „ „ . Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . , Slama, „ „ . . Drva trda, 4 kub. mtr. „ mehka. „ — 66 90 _ 21 _ io; _ 64 _ 54 _ 64j _ 38 — 35 18: 4 2 76 6 50, 5 - Poslano. Na dopisa ..Slovenskega Narod»J z dne 12. maja 1893 in z dne 1«. maja 1893 št. 108 in 111 pod naslovom: Nestrpnost ali zlobnost" in ..Demonstracija proti narodnim barvam", — kakor tudi na dopis ..Slovenca" z dne 19. maja 1893 štev. 114 pod naslovom : ..Nemški gasilci v Ljubljani", odgovorili bodemo v prihodnji številki ..Vatrogasca". Josip C. Gerber, stotnik III. oddelka prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani. 276 1 Bolgarske obligacije. St EvS odločitvi. V malo dneh potrdi veliko sebranje one premembe ustave, ki so omogočile ženitev kneza Ferdinanda. S tem se odstranijo za vselej vsi državno-pravni konflikti v Bolgariji. Ta veseli notranji razvoj ne ostane brez vpliva na sodbo inozemstva in ugoden prevrat v tem oziru bode gotovo le povek.šal bolgarski državni kredit. Že sedaj se močno poprašuje po 6odstotnih bolgarskih obligacijah, katerih kurs kaže sedaj, ko se je še lani bil povišal, ugodno stalnost, in katere donašajo 6odstotno obrestovanje. Kakor slišimo, bodo v kratkem se bolgarsko obligacije prodajale tudi na frankobrodski borzi. Zahvala. Za obile dokaze zvestega prijateljstva in prisrčne čestitke, izražene mi povodom mojega osemdesetletnega rojstnega dne in imendana osobno in pismeno, mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Usojam se torej za vse prisrčne čestitke izreči ginjenega srca tem potom svojo najtoplejo zahvalo. a''s i_Jan. Nep. Horak. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, sv. Petra cesta it. 47. Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-1) Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom. Novourejeiio krito kegljišče, pripravno prav posebno^ za ^Iružbinsko kegljanje. Uhod tudi iz Poljske ulice. J. Giontini y Ljubljani knjigarna in trgovina s papirjem priporoča v novih izdajah le-te molitvenike v lastni izdaji. 1. Za otroke: 253 (5—4)] Šopek lepih molitvic. Papirni vez 10 kr. Kruh nebeški za otročiče. Papirni vez 14 kr. Marija dobra mati. Vezano v pol platno 20, v pol usnje 30, v usnje z zlato obrezo 50, v šagrinasto usnje z okvirom 80 kr., v ploščinastem veiu gld. 120 in 1-40. Hvala božja, vezana v pol usnje 26, v usnje 30 kr. 2. Za odrasle: Bodi moj naslednik vezan v pol usnje 45 kr., v usnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 75 kr., v šagrinasto usnje gladek 1 gld. 20 kr., v šagrinasto usnje z okvirom in križem 1 gld. 40 kr. in v ploščinastem vezu 1 gld. 80 kr. Hkratu priporočam v najrazličnejših vezeh te-le knjige: Mali duhovni zaklad, Jezus moje želje, Jais: Buk vice, Pot v nebeško domačijo ln sv. Ana. Po jako znižanih cenah: Angel varuh, Krščanski posel, Romarska palica, Volčič: Smarnioe, Sveta Jedert in Matilda. S^F" Ce se več vzame, da se rabat. kotlar, v Ljubljani, sv. Petra cesta 40, se priporoča si. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh v kotlarsko obrt spadajočih proizvodov, n. pr. kotlov za žganje, za vodo, za štedilna ognjišča itd. Posebno se priporoča podjetnikom in tovarnarjem v izdelovanje bakrenih cevlj ter v poclnjevanje vsakovrstne bakrenine in kovinske posode. 268 3—1 Vnaiija naročila izvršuje točno iu po nizki ceni. , Vsakomur priporočamo obisk naše prodajalnioe in ogled vele- -zanimive zaloge najraznovrstnejsih ' t rezbarskih proizvodov, korbic v ! najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palic 218 10 z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje cene. , Franc Stamp/el (kočevska domala ol>rl) 1 v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). zdravstveno oblastveno preskušeno zobno čistilno sredstvo Sarg-ovo KAIOBONf. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. (o39) 22-14 Vizitnice priporoča Zalivala. O prežalostni izgubi ljubljenega in nepozabnega soproga oziroma očeta, sina in brata gospoda Janeza Čadeža, došlo nam je z vseh stranij jako mnogo dokazov iskrenega sočutja, katori so nam bili v dneh velike žalosti tešilo in tolažba. Za to, kakor za darovane vence, za obilno udeležbo pri pogrebu in sploh za vse izraze ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja do pokojnika, izrekamo tem potom vseui sorodnikom, prija-teljom in znancem najsrčnejšo zahvalo. V Poljanah pri Škofjiloki, 16. maja 1893. I 277 i Žalujoča rodbina. Teodor Slabanja. Brebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17. se priporoča prečast. duhovščini za napravo yy cerkvenih posod in orodij "^B iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-14 ^Prrki Ign. Žargi Pri:i " v Ljubljani sv. Petra cesta 4 M 5 6 al # * # * * 3 i 5 S m m priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo '' najraznovrstnejšega r 'k drobnega (kramarskega) t* blaga, potrebščin za šivilje in krojače, najboljšega perila, ple-tenine, posamenterije ' ' nega blaga. in mod- r«' 213 10-6 [# Velika izbera najraznovrstnejših krasnih čopkov in vencev vse po najnižji tovarniški ceni. ^jj1 Zaloga mehkih in trdih klobukov fc od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši. ^ 8t88»« K M M u ; 9 »»litino t > 1 j i ii < > c ! m -a misarski obrt v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. NaroČila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—11) ;a Nitjnižjo ceue g; ž* 274 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tožno novico, da jo moj stric gospod trgovec in posestnik v Tržiču, včeraj zvečer ob 7 uri po dolgi in hudi bolezni prejemSi sv. zakrament« za umirajoč« v 78. letu svoje dobe umrl. . m ... Pogreb bode jutri, dne 21. maja popoludne ob 4. uri v Trzicu. Priporočam pokojnika ohraniti v blagem spominu. V Ljubljani, dne 20. maja 1893. Karol Pollak. Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. k Mž-a v Bistri, poŠta Borovnica. (230 52-4) Priloga 115. štev. „Slovenca" dn6 20. maja 1893. jeziki hočejo vedeti, daje vzrok popolnoma osebi u. Mi seveda tega ne moremo verjeti. Govori se, da se gosp. tajnik boji, da bi morda utegnil dobiti službo kakov domačin, ko bi prosil zanjo. Radi tega naj se ne objavi v domačih listih. A zakaj so boji domačinov? Vsaj imamo takih iz slapenske iu grmske šole. Teh šol učenci so v/.e po mličnih službah in sicer prav cenjeni — »nega slapenskega vidi lahko g. tajnik Pire vsaki dan na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani. Kaj spaka, si misli g. tajnik, ko bi utegnil kakov tak domačin prositi! ne, raje naj dobi tujec, ker liberalni gospod učencev s Slapa in Grma ne more!! To je res radikalen narodnjak ta Gustav Pire. O. k. kmetijsko družbo pa resno opomnimo, naj skrbi, da njen g. tajnik ne bode prevračal kozlov, ki so v škodo domačinom, pa utegnejo biti tudi v škoJo njej samej. (Iz celovške škofije): Na binkoštni ponedeljek, duč 22. maja,, delili bodo mil. g. knezoškof 22 bogo-slovcem (prvo- iu drugoletuikom) tonzuro in nižje redove (nminoresu). „Majores" bodo meseca julija, in sicer due IG. ,subdijakonat", dn^ IS. „dijako-nat", dne 20. „presbiterat". (Vljudno vprašanje!) O binkoštnih praznikih vrši se v čeških Toplicah 13. občni zbor zloglasnega, bojevitega nemškega „schulvereinau. Kakor poročajo dovolili sta vodstvi c. kr. državne in moravsko-šle-zijske osrednje železnice društvenim udom, ki se bodo vozili k občnemu zboru, „in liebensvviirdigster Weise" znatne olajšave! Ker gre v dobro urejeni državi „vsakemu svoje", ter uživajo po postavi vsi državljani jednake pravice, dovoljuje si podpisanee vprašati: Dajejo se-li po vodstvu c. kr. državnih železnic tudi udeležencem občnih zborov sloveuske „družbe sv. Cirila in Metoda", ter češke „uslredne matice školske14 take olajšave? Odgovora cenjene či-tatelje lepo prosi Radoveden ligaš. (Priznanje.) G. Ivanu Uregarju, pasarju v Ljubljani, izreka predstojništvo cerkve v Križevem popolno priznanje za lepo sreberno krono lulCke M. B., katero je zgotovil umetno in za jako nizko ceno. (V zadnji seji mestnega zbora ljubljanskega) bili so izvoljeni v osmero stalnih odsekov naslednji mestni odborniki in sicer v magistratni odsek: Načelnik gosp. župan, dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol, Gogola Ivan, Hraskv Iran Vlad., dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan. — Personalni in pravni odsek: Gogola Ivan (namestnik), Murnik Ivan, Se-uekovič Andrej, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan, (predsednik). — Finančni odsek: Gogola Ivan, Hribar Ivan (namestnik), Petričič Vaso (predsednik), Rav-nihar Fr., dr.j Stare Jos., Svetek Ant., Zabukovec Jakob, — Stavbinski odsek: Hrasky Ivan Vladimir (predsednik), Klein Anton, dr. Stare Josip (namestnik), Subic Ivan, Terček Fran, Velkovrh Ivan, Zupančič Filip. — Policijski odsek: Dr. vitez Bleiwes-Trste-niški Karol (predsednik), Kune Matija, Senekovič Andrej (namestnik), Velkovrh Ivan, Zabukovec Jakob, Žagar Karol, Žitnik Jernej. — Šolski odsek: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Karol, Orožen Fran, Pire Gustav, Senekovič Andrej (predsednik), Šubic Ivan (namestnik), Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij. — Odsek za olepšavo mesta: Dolenec Oroslav, Pire Gustav, Ravnihar Fran (predseduik), Šubic Ivan, Terček Ivan (namestnik), Valentinčič Ignacij, Zitte-rer di časa Cavalchina Matija vitez. — V okrajni mestni šolski svet: dr. Tavčar; v mestni zdravstveni stalni svet: dr. vitez Bleivveis, vitez Zitterer; v klav-nično ravnateljstvo: Ig. Valentinčič; v direktorij mestnega vodovoda: I. V. Hrasky; v odsek za električno razsvetljavo: I." V. Hrasky in dr. vitez Blei-weis; v direktorij mestnega vžitninskega davka: Ig. Valentinčič. — Odsek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišč in kanalizacije: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Karol, Hrasky Ivan Vladimir, Hribar Ivan, Pire Gustav, Zupančič Filip. (Svetovna razstava v Čikagi) otvorjena je bila, kakor smo že poročali, dne 1. maja letos. Zanimanje za to razstavo je splošno in udeleženci iz vseh krajev sveta hite v Čikago. Ker je ta razstava ne le gospodarstveno važnega pomena, temveč je tudi zgodovinsko znamenita in poučna, je torej nje obisk priporočljiv onim, katerim dostaje časa in pripuščajo gmotne okoliščine. Udeležencem iz naših krajev je posredovanjem potovalne pisarne J. P a u -lina v Ljubljani ugodna prilika, da morejo za izredno uizko vozno ceno dospeti v Cikago in nazaj v Ljubljano. Ker je promet po morju že se- da) ogromen, opozarjajo se zimimajoči, da se pravočasno oglase pri pisarni, katera bode oskrbela potrebno in tako v korist potovalcem neprilike zakas-nenja pri prepel a vi čez morje preprečila. Opozarjamo na danes priobčeui iusurat, kjer so določene tudi cene. (Itomauje.) Na večstransko vprašanje, kedaj bo vozil prvi letošnji posebni vlak po znižani ceni na sv. Višarje in k Mariji pomagaj, se tem potom odgovarja, da se namerava dn<5 24. ali 20. junija t. I. prirediti in naj oni, ki se hote udeležiti kar največ mogoče mnogoštevilno naznanijo, kateri go-raj imenovanih dnij jim je bolj po volji. Mi mislimo, da bi dan 26. junij bolj ugajal. Dotična naznanila naj se blagovolijo odposlati na ,,potovalni odbor v Ljubljani, Marijin trg 1." Tudi k s v. Antonu pa d. v Padovo, namerava se letos poseben vlak znižane cene prirediti, tudi tu se želi poročil, kateri čas bi ljtdstvu najbolj ugajal. („Corriere di Gorizia) bil je zaplenjen pretekli teden dvakrat. Prvikrat radi članka politične, drugikrat verske vsebine. Zasluži radi brezozirnega pisar-jenja, da se mu porežejo prešerne peruti. « (Nov tabemakeli) Iz Kovorja. Nov tabernakelj iz belega iz južnih Tirolov pripeljanega marmorja je izvršil gospod Janez Vurnik, kipar v Radovljici, za kovorsko farno cerkev. Delo je lepo, natančno, sploh izvrstno. Delo kaže mojstra, ter zasluži vso hvalo in priporočilo. (Volitev župana.) V Križevem pri Kostanjevici je bil izvoljen za župana dn^ 20. maja g. Janez Kerin, posestnik. Gospod župan je dober katoličan in dober gospodar. Upamo, da bo vsestranski skrbel za blagor občine. (Monsiguor Antou Velišič,) nadduboven oglejski, boleha nevarno. Priporočamo ga v memeuto! (V Ilirski Bistrici) je 18. t. m. umrla po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, gospa Josipina Ž n i d a r š i č , rojena V a 1 e n č i č, v 80. letu svoje starosti. Bila je ranjka sestra pokojnemu generalu Vilenčiču in sploh obče spoštovana oseba. Naj bo blaga gospa vsem svojim premnogim prijateljem in znancem v spomin in molitev gorko priporočena ! — Po hudi večmesečni suši se je danes med gromenjem huda ploha vlila na presušeno .zemljo. Celi dan dežuje in navdaja nas vesela nada, da si bodo polja in senožeti opomogle in da se bo rast letine zboljšala. Le sadnim drevesom, katera so jako lepo cvetela, ne bo več mnogo pomagano, ker je suša in zmrzlina cvetje in plod večinoma uničila. (Iz Gorice) Nastanil se je tu pri nas, v solčui Gorici, akademični slikar g. Ivan Gosar iz Ljubljane (Fia Tre Re v Pavletičevi hiši). Došel je k nam iz Istre, kjer je dovršil križev pot v Šti-njanu. C. g. župnijski upravitelj, sveč. Ivan Barbolič, je zadovoljen s slikami in tudi z altarjem, katerega je g. Gosar tsm izvršil. Mi želimo mlademu gosp. | slikarju v Gorici veselih dnij in upamo, da se bode i tudi v katerih naših cerkva pokazal mojstra. Sicer I pa slišimo, da je g. Gosar namenjen v Rim z novim i letom 1894. j (Konkurz) je proglasilo celjsko okrožno sodišče i na imenje nevknjiženega trgovc Karola V a n i č a j v Celju. (Nečnveno sleparstvo.) Glasilo avstrijskih rudo-kopov in fužinarskih delavcev, „Gluck auf!" poroča iz Plznje: „Pri montanski industrijski družbi J. D. Starek zasledili so v delavski bratovski pokladnici skoro — dva milijona deficita! S tem je škodovano 2500 na odpustu bivajočih delavcev." — Lepo židovsko gospodarstvo ! (O nenravnih nemških gimnazi cili v lllierskem Hradišti.) Dodatno javlja „Cons. Corresp.", da so med 19 dijaki, ki so bili izključeni z uhersko-hra-dištske nemške gimnazije, trije katoličani in—šestnajst Židov! (Konflskovaua) je bila zadnja celjska „Vahta-rica" („Deutsche Waeht") radi članka „Bauern-gedanken ilber den „Slov. Gospodar" u. seinu cleri-calen Anbiinger" iu radi posnetka Dumreicherievega ■spisa nSiidostdoutsche Betrachtungen" in „C^kev in narodnost". (Huda vest.) Dnč 13. t. m. so v Pragi priprli nekega Karola Kremžarja, a on se v istini tako ne imenuje, temveč Jakob Lekar, domd iz sedlaške občine v ptujskem okraju na Štajerskem, star 24 let, in je krojaški pomočnik. Izjavil je sam, da je koucem aprila blizu Pešte svojo „ljubo", se- demindvajsetletno šiviljo Ano Goggovo iz Bimetek, zabodel dvakrat v prsi zaradi ljubosumnosti ter jo umoril; truolo je potem baje vrgel v Dunavo. Do lastno itj&ve prisilila ga je — huda vest, kakor je rekel na policijskem ravnateljstvu. Lekarja so izročili praškemu deželnemu sodiščo. (Tržaški konservativni volilni odbor) objavil je volilni oklic za četrti volilui razred. S tem oklicem so konservativci posegli v volilno borbo t povsem doslej progresovskem volilnem razredu. (Iz Sodražice) se nam poroča: Dne 16. t. m. vlomili so tatje od 2. do 4. ure zjutraj v špecerijsko prodajaln;co g. Jakob Lavrenčič-a. Z močnim tramom (žrdjo) so iztrgali železno omrežje ter Bkozi okno prišli v prodajalnico. Da bi svoje namene na tatvino 'ožje izvrš'li, prižgali so svetilnico, ne da bi jo po odhodu ugasnili. Odnesli so predal, v katerem je bilo nekoliko drobiža, diamant, ki Šipe reže, razna kupčijska pisma in knjige, na katerih jim je moralo biti gotovo največ ležeče; razven tega se ne spozna, da so že kaj druzega vzeli, kakor par novih črevljev. Pač drzni so bili, da so se lotili na sredi trga. Prosi se, ako bi kdo kaj t&cega kje opazil, da se naznani. (Iz Brna), 14. maja: v Kromerižu so zmagali pri volitvah v mestni zastop povsem kandidatje narodne stranke in Bicer skoraj jeduoglasno; nemška stranka se volitve ni vdeležila. — V prvih dnevih prihodnjega meseca bode koncertiral v Uher. Hradišti slavni virtuos Fr. Hondriček. — Na nemškem učiteljišču v Olomucu je hotel vstreliti 16letni mladenič I£d. Gruber svojega prolesorja Pinkavo, potem je seto smrtno ranil: rana profesorjeva ni nevarna. Gruber je bil izključen in se je hotel tako maščevati. Njegovega pogreba se je vdeležilo vodstvo z gojenci, čudno. — Marcel Formiinek, upokojeni c. in kr. upravnik vojaškega oskrbovališča je umrl 4. t. m., star 64 let. Zapustil je 12.000 gl. za tri dijaške ustanove na češki gimnaziji v Brnu, 1000 gl. narodnemu gledišču in večje svote 4 češkim ljudskim šolam. Naj v miru poči/a blagi dobrotniki — Isti dan je pogorela tukaj tovarna Fr. Kusy-ja, škode je 100.000 gld. V Bližkovicah je pogorelo 36 hiš. Nekemu 78 let staremu belolasemu starčku je pogorelo vse, kar je imel. Grof Černin, ki je pozneje na lice mesta prihitel, mu je daroval 50 gld. in župniku za pogorele 100 gld. — Prem. knezonad-škof olomuški, dr. Th. Kohu, je izdal pastirski list, v kojem popisuje svoje potovanje v Rim in zaslišanje pri sv. Očetu. Rekli so med drugim papež: Moj sin, moravsko-šlezijsko ljudstvo zasluži, da bi mu bil dober varuh; reci mu, tla molim za njegov blagor iu ga blagoslavljam. — Braska „Beseda" nas je iznenadila s koncertom, kjer smo slišali Dvof&kovo „Requiem". Sodelovala je praška primadona gosp& Petzoldova-Sittova. — V Julianovu pri Brnu so hoteli napraviti po vsej sili nemško šolo. Nabrali so, ne brez pritiska, podpise pri čeških delavcih in kmetih, odvisnih od Nemcev. Pri preiskovanju zaradi ustanovitve šole so se vršili celo smešni prizori. Da le nekaj omenim. Neki delavec Fischer je prošnjo podpisal, da bi mogli njegovi otroci nemško šolo obiskovati, najmlajša sta stara 14 in 18 lat!! Z nekaterimi prosilci se ni moglo drugače govoriti kot po češko. Ni bilo tedaj drugače — za zdaj so morali Nemci odnehati se svojo šolo, ker bi jo bilo obiskovalo celih 24 otrok. Telegrami. Dunaj, 20. maja. Poročila časopisov „Wiener Tagblatt", „lllustriertes Extrablatt" in ,,Oestereichische Volkszeitung", da odstopi češki namestnik grof Thun in na njegovo mesto pride feldcajgmajster baron Fejervarv, so tendencijozno izmišljena. Dunaj, 20. maja. Lueger je predlagal v imenu odseka za pretresovanje predloge o kraetskih domovih, da se dovoli 2000 gld., da se skliče shod izvedencev. Nadalje je predlagal, da se poizveduje, kako se kupičijo posestva v roke bogatinov. Oba predloga sta se vsprejela. Namestnik je obljubil, izročiti odseku gradivo, ki se je uporabljalo pri sestavi predloge. Dunaj, 19. maja. Upravni svet južne železnice bode predlagal občnemu zboru, da se razdeli dividenda po tri franke. Šubičeva delavnica za a cerkven obstoječa &e od l. 184o, priporoča se uljudni prečast. duhovščini za obilue naročbe. i Valentin Šnbic, podobar, v r»olj anali pri Škof "j i T^oki. 124 9-8 Gospodarji in kmetovalci! Pomlad, 5as za nakupovanje različne železnine in poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseh teh reči i" pa pazili, da se kupi dobro blago po nizki oeni, ali pa po eni in isti eeni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji oeni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna in vrata in s oementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, pveskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strehe kriti imam bogato zalogo oinkaste in poolnkane plošče-vlne ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje ii tati posebno pa opozarjam na svejo veliko zalogo mnogovrstnih ' e * e m e e in njih posameznih delov; WT ISurtlielov izvirni karholiiiej. Vnanja naročila se točno in vestno zvršč. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 12 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. Št. 9302. Razglas. 356 3-3 Občinski svet ljubljanski je dovolil tndi za letos 300 gld. v namen, d d. mestni magisirat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži. Magistrat to ozuan|a s pri,stavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 25. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali g« bnde treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozipti se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 7. maja 1893. "V letu 183§. v Trstu osnovan«, c. k. priviie^. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na Dunaju 1741211 v drnžbini hiši, mesto, Weihburggassse St. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni* glavni in okrajni zastopl, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. Glavni zastopnik y Ljubljani: IVAN PERDAN. J. Hafner-j a pi varna, Sv. Petra centa Stev 47. Uhod tudi Poljske ulice nasproti učiteljski pripravnici. V blagohotno uvaženje! Prečast. duhovščini iz mesta in z dežele, istotako si občinstvu javljam, da sem dn6 18. maja otvorll najlepši, največji in najzračnejši restavracijski vrt v Ljubljani na odprtem prostorn; na razpolaganje je tudi prijazni okusno prenovljeni Jedilni salon. Razgled na Kamniške planine. — Povsem novo in elegantno opremljen. Izborno, vedno sveže marono pivo, ki je povsem Jednako plzn-skemn, iz pivovarne Božidara Frbhlloh-a na Vrhniki. '/, litra samo 10 kr. ittST Istotam tudi zaloga piva v steklenicah in sodolh. Kegljišče p. n. gostom na razpolaganje. Izborna namizna vina in vina v steklenicah. Priznano dobra kuhinja, točna in prijazna postrežba. Proseč mnogubrojnega poseta z velespoštovanjem Ivan Hafner, lastnik plvarne, preje restavrater v hotelih „Pri Slonu" in „Pri Maliču". 273 1 ...............................................................I.........Illlllllllllllliuilimi.....um.........i.............i.................IIIIIIIL. ' xxxx ■Ji Lepa mladinska knjižica! Ht- KS^S® ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiniiiiiiiiiniiiiniiiiiHMiiiiiiiiiiiinuiiiiiniiiiiiHiMiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiinuiiR m Zahvala. Podpisani pogorelci iz Vrbe izrekamo slavni. vzajemni zavarovalnici proti požaru j G^radei najtoplejšo zahvalo na točnem in polnem izplačanji naših zavarovalnin, posebno pa še na tem, da nam je zavarovalnica plačala tudi zneske, za katere smo komaj teden pred požarom povišali naše zavarovalnine, in o katerih vsprejeinu še nismo bili obveščeni ter tudi do-tičnih premij skih poviškov še nismo bili vplačali. V naši bedi nam je to silna pomoč. V Vrbi pri Prevojah, 18. maja 1893. Melhijor Klopčič. + fJož. Capuder podpisal Pavel Itazboršek, priča. Franc Lonč, priča. Osolin Barba. 270 a> m S goldinarjev stane pri meni eden modro« na peresih (Pederinatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata. so s tinim afrikom tapecirani in močnim platnenim culhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. tfNT* Pri naročilih z dežole naznani naj s- vselej natančna mera postelje v notranji luči. "•B — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tspeeiran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slain-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. 4* ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice i. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje ilmnio, garnitur, dlvanov, atolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spaaajočega dela jjjp Ceniki s podobami zastonj in iranko. — Hitra in poiiena postrežba, nizke cene. 536 50-28 f.f.f.f.f.f.f if.f.f.f.f^^.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.H M Najprimernejši darila za vsako priliko so " priliko švicarske žepne ure katere ima v največji izberi v zalogi France Čuden, preje G-EBA, nrar v Ivjnt>lj»iii, Slonove ulice štev. 11. Po najnižji ceni dobe se tudi naj-raznovrstnejse stenske ure, ure za dvorane in s stojalom, ure- [u1 budilnice itd. Največja zaloga prstanov, uhanov' [yi verižic, srebrnih in žitih, vse po to- Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseli barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6'—, 7"— 8'—, 9'—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapecirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—28 Grričar & Mejač prej M. Neumann -—--»O^CVC Največja zaloga )]eke, offrtačev, mefldifcov, za gospode ln dedke; „ jopic, mantelet, za gospč in gospodičine. 'Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno duhovniško obleko 167 (9) iz dobrega blaga po nizkih cenah. TJ n i f * o r m e za državne uradnike vseh kategorij. Zaloga naj modne j šega tu- in inozemskega suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtači in vse drugo za gospode, dežni plašči, joploe, manteleti in vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter. Najboljše srajce, manšeti in ovratniki. ; X * X X'Y* X j • »V^ A ali m* A iZk J* šTš Ji trt >Y* it* >Yi ^ JL JI ^ a JL / f -f -^r f f Tf ^ T V T" V T T T Ivan Kr izdelovatelj cerkvenega orodja v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg: Alojzljevlfiča) se priporoča prečastiti duhovš ini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in tofino izdelovanje vsakovrstne zavito iz zlata, srebra ali droge kovine po uzorcih ali lastnem načrtu lj i JUT Izvršeno blago pošlje dobro, varno Kt zavito poštnine prosto. "klk 2s) 52-1» !■ V@KAGO!! 1 ^ ----k najznamenitejši 258 (3) Kolumbi svetovni razstavi priporoča vozne listke po najnižji ceni iri najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Iajubljane do Chlkage in nazaj I. in III. razred po gld. 245' I. in II. ratred gld. 370'— in višej. mejnarodna potovalna pisarna Jos. Paulin v Ljubljani. Prospekti vaakovratnlh kombinaolj ao na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj ae prej ko prej. »D podobar in pozl&tar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo oltarjev prižnie, tabernakeljnov in druzih v to stroko spadajočih oerkvenih del, e točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole. Zn. vsako ljaili 120 25-7 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. I U cld. . 196 „ — „ St Genois sr<;>-k<*. 40 triri 67 . — 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 139 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 25 Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — t Salmove srečke, 40 gld........69 , — r. Windischgraezove srečke, 20 gld..........70 Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije jnžnf železnice. 200 gld. sr Papirnih rubeliev 100 22 149 2930 127 75 „ 75 . 75 4MT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev ild. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžiebanju najmarisoza dobitk • K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Vlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. atf Pojasnila "&JC* v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visotega obrestovanja pri popolni varnosti gf n n 1 o ž e 11 i h fg 1 a. v 11 i o. 13211218