Prilega Kovin. I\ Ariji n -Lifi XXVI. o 8. maja 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST I NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list. Vrejfije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp. pleb. v Črensovcih Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni verske istin« od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list. kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom »Srca Jezuioj voga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i ižvrši vSe naročitve Amerikancov i Kanadancov brezplačno. Naročniki s® deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno ka. lendar Srca Jezušovoga i knižieo »Priprava za srečno smrt". M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na sktipni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Din. naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendar Srca Jezušovoga. I V vrednlštvi M. Lista v, Črensovcih se dobijo kfipiti: 1. Živlenje sv. Martina! ffišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezik* po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Din z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din, Dari. i. Na »Dom sv. Frančiška" darUvali v dinaraj: N. dovica, Beltinci 20; Gergorec Kata, slepa sirota, Krnci 150, Denša Jožef, Trnje 20, Fran-ko Anton, Zamostje 12, Žižki: 76 kg. prosa, 105 kg. zmesi, 52 kg. hajdi-l ne, skupno 300 Dinarov, 57 kg. prosa nabrano 71 Din., Ivanič Jožef, Žižki 10, Plej Kata i Žižek Kata iz Črensovec nabrale v Beltincih 266 50, 108 kg. prosa v Vel. Polani 135, Horvat Ana, Sr. Bistrica 10, ku-karica, nabrana v Črensovskoj fari 1271 25, pokojni Horvat Ivan i njegovi pokojni dve ženi, Črensovci 50, Rajsar Štefan, G. Lendava 50, Hrebrica Gizela, Chicago, iz G. Bistrice 50, Tkalec Kata, G. Bistrica 10, Marija Škr-] binc, Maribor 54, Halas Ana nabrala v Chicagi 4620, daruvali so po en kamen ali 12 dol. sledeči: Gruškovnjak Štefan, Horvat Martin Sabolov, Vinčec Matjaš, Koštric Janoš, Hajas Ana daruvala 36 dol., en črep za družino Halas Martina iz Črensovec/dva kamna pa za sebe v zahvalo na čast J sv. Družini za dobleno zdravje, Trajbai" Jožef, Dobrovnik 10, Volper Pa-j vel, pleb. Dobrovnik 5, Žižek Kata iz Žižkov i Plej Kata z Črensovec nabrale v Kobilji 225, Gregor Bara Turnišče 3, Balaž Bara Turnišče 3, Curič Treza i sestra Jerneja nabrale v^Čakovci 598 70, Zelko Štefan Čren- ' sovci 50, Hozjan Štefan v Canadi z Črensovec 20, Kramar Ivan, Trnje v zahvalo ka je srečno prišeo v Canado 100, Žabot Magda, D. Bistrica 3, Vučko Matilda, D. Bistrica 5, Balažic Franc, V. Polana 10, Občina Gede-rovci 60, v Brezovici nabrao Špilak Jožef 132"50, Cigan Ivan, Črensovci 50, Dfih Geta Hotiza 18, Antolin Kata i Maučec Kata z Odranec nabrale 21012, Farkaš Magda z Hotize v zahvalo, da jo je Bog ozdravo težkoga betega za črep 300 (ovo sledkar), Curič Roza i Cigan Verona nabrale v Crensovcik 206 50, Horvat Janoš, Bakovci nabrao 8 q krumplov 380, Hozjan Regina, Črensovci 10, pokojna Zavec Marija, G. Bistrica 10, Tkalec Marija Odranci nabrala 140, Čurič Treza i s. Jerneja nabrale v Varaždini oln Štainer Štefan, Beltinci 5, družina v marofi v Beltincih 20, olje z Tria 28, Sobočan Manka, Hotiza 4, Zenkovič Manka, Kapca 2, N. N. Hotiza 15, Nemec Janoš, Pertoča 20, Gjorek Štefan, Rakičan 100, na Vuzern ofer pri Gradi 350, dva pinta olja D. Bistrica 55, N. D. Lendava 5, Jerič Jožef i Orša Hrastje-Mota 100, N. N. Rakičan 50, Mlinarič Ana v Braton-cih nabrala 180 kg. krumplov, 66 kg. pšenice i dobila 30 Din. gotov-iine=252 Din. Bog povrni vsem! — ODBOR. II. Na podporo M. Lista v dinaraj daruvali sledeči: Dr. Makso Peter-lin, notar D. Lendava 1030, Mekiš Janoš, Nuskova 50, Kerec Jožef, S, Lorenzo v Argentini 5 pezosov=105, Gašparič Franc, nabrao na Kobilji 50, N. Beltinci v zahvalo, ka ga je Marija po M. listi ozdravila 10 Din. Marija, nebeška mati, povrni obilno vsem 1 V imeni sirot Uprava M. Lista. Širitelje Marijinoga Lista. Lani smo začeli obhajati 25. letnico M. Lista. Obhajali jo bomo letos do 8. decembra. Prosimo vas, molite i dajte moliti, prosite i dajte prositi za duhovne vaje tam, kde neso ešče bile za spomin 25 letnice. Naj se po Mariji vsaka fara ponovi. Vekše hvale ne moremo dati Mariji za njeni lepi dar, za M. List. Za spomin 25^ letnice smo dali vsakomi staromi i novomi širiteli Marijin kep v remaj. Če šteri širiteo ne bi ga dobo, naj se javi. Dali smo je sledečim širitelom: Šeruga Jožef Pečarovci, Gaber Franc Srdica, Lovrenčič Roza Bukov-nica, Kolmanko Alojz Korovci, Kolenc Jožef Gomilica, Bokan Stanislav Murski Petrovci, Serec Matija M. Sobota, Golob Ludovik Moravci, Zver Orša Ižekovci, Koren Bara Renkovci, Sabotin Marija Gančani, jančarič Štefan Noršinci, Camplin Anton Bogojina, Horvat Janoš Bogojina, Gjorkoš Joško Turnišče, Koren Martin Renkovci, Bertalanič Mihal Krajna, Činč Jožef Petanjci, Voroš Marija Beltinci, Mlinarič Matjaš Bratonci, Bakan Jožef Dokležovje, Horvat Štefan G. Bistrica, Matjašec Štefan Lipa, Ščap Ana Beltinci, Kovač Štefan Strehovci, Žilavec Jožef Tropovci, Kuhar Ivan Ver-žej, Forjan Andraš Lipovci, Casar Vincek Bogojina, Gjergjek Marija Ko-vačevci, Serec Jožef Murski Črnci, Majer Jožef Satahovci, Krampač Aga Bednja, Hren Verona Sr. Bistrica, Gjorkoš Štefan Nedelica, Sobočan Jožef Nedelica, Horvat Janoš Bakovci, LUk Janoš Domajinci, Edšidt Štefan Ge-derovci,vŽižek Mihal Ižekovci, Ropoša Jožef G. Lendava, Grah Janoš Mo-tovilci, Ščančar Jožef KUpšinci, Gomboši Karolj Šalamenci, Vogrinčič Matjaš Vančaves, Lnkač Franc Gradišče, Horvat Jožef Vidonci, Kohek Mihal D. Bistrica, Hozjan Janoš D. Lendavske gorice, Ferenčak Jožef Gumilica, Hozjan Štefan V. Polana, Kokon Štefan V. Polana, Šernek Franc M. Polana, Baligač Martin Beltinci, Stankov Mihal Trnje, Jerebic JUri Odranci, Hozjan Andrej Gaberje, Prša Janoš Žižki, Horvat Anton Žižki, Kožar Mihal Satahovci, Krampač Štefan G. Bistrica, Koštric Jožef Žižki, Gabor Štefan M. Polana, Mesarič Jožef Ižakovci, Matajič Štefan Hotiza, Horvat Marko i Janoš Trnje, Fujs Mihal Prosečka ves, Zver Ivan Lipa, Matko Matilda, Pucko Martin, Cigan Martin, Mencigar Marija iz Gančan, Kerec Štefan Prosečka ves, Žerdin Štefan V. Polana, preč. g. Bednarik Rudolf pleb. G. Lendava, Gabor Orša Odranci, Rengeo Martin Hotiza, Bakan Jožef Dokle žovje, Rengeo Štefan Melinci, Virag Martin Odranci, Škafar Jožef Beltinci" Koštric Štefan D. Bistrica, Kofjač Franc Petanci, Mataj Franc Petanci, Karaš Alojz Petanci, Jančarič Mikloš Noršinci, Zakojč Mihal Odranci, Virag Jelena Odranci, Smej Jelena Odranci, Zver Ivan V. Polana, Puvar Jožef Sodišinci, Tibaut Martin Zamostje, Recek Alojz Vadarci, Bakan Štefan Nedelica, Pucko Ivan Nedelica, Lukač Vinci Bakovci, Sobočan Ferenc D. Lendava, gorice, Titan Franc Krog, Grah Štefan G. Lendava, Bobovec Mariin Lipovci, Forjan Št. Lipovci, Majcen Janoš Rankovci, Vogrinčič Marija Canko-va, Horvat Fr. Turnišče, Utroša Bara G. Bistrica, Gujt Jož. Borejci, Gibičar Jožefa Gederovci, Tkalec Ana Trnje, Žižek Mih, Gomilice, Lutar Jožef M. Sobota ■ Martinec Anton Petrovci, Marič Mihael M. Sobota, Sedonja Marija Mlaj« tinci, Kočar Janoš Lukačovci, Š'poš Jožef Beltinci, Erjavec Štefan Noršinci | Golob Štefan Moravci, Antolin Marija Odranci, Špilak Jožef Brezovica'1 Hozjan Martin Brezovica, Flisar Alojz Skakovci, Vrečič Klarica i Madji Ci-lika Kovačovci, Horvat Jožef pleb. Martjanci, Krantz Jožef pleb. Tišina Berden Andrej kaplan Sv. Jurij, Baša Ivan dekan Bogojina, Golinar Lovrenc Crensovci, Žižek Martin Ljutomer, Kolenko Ivan Crensovci, Horvat Jožef Crensovci, Gašparič Franc Kobilje, Slepec Ivan č. kanonik M. Sobota, Radoha Jožef ravnatelj Martinišča M. Sobota, Kolenc Franc kaplan M. j Sobota, Celeč Ferdinand Rakičan, Pertoci Štefan Rakičan, Šimon Štefan Sulinci, Denša Ivan i Horvat Štefan Chicago, Horvat Egidije pleb. S. Bet-hlehem, Golob Mihal pleb. Bridgeport i Rožman Franc Cleveland. Dobijo svoje podobe v tiskarni v Soboti sledeči širitelje: Ficko Karol pleb. Mar-kovci, Klekl Jožef pleb. V. Dolenci, Cirič Anton pleb. Nedela, Faflik Franc pleb. Sv. Bedenek, Šadl Janoš Večeslavci, Miholič Ivan Ropoče, Kožic Janoš Pertoča, Kožar Jurij Martinje, Kožar Štefan Martinje, Mekiš Roza Trdkova, Kornhauser Alojz i Bokan Franc Sv. Jurij, Mekiš Janoš Nuskova.J V Crensovcih na upravi jo dobi Šeruga Martin z Kapce. Ce šteri širiteo ne bi dobo podobe v remaj, naj javi to upravi Marijinoga Lista v Crensovce. Pesem od loga. V zeleno-čaren log V zeleno-čaren log Tam v zelenom logi Tam v zelenom logi jI Me nese žela duše, Me vabi rožni diš-ah! Kam sam rad zahajao, Znova se nahajam, 1 Kde si odpočinem V šterom mi je znana V dečjih svojih letaj, I v njem raj nebeški ] Sladko svoje trude; Vsaka ftičja viža; Radost si vzbiidjavao; Milo premišlavam • Kde sam se veselo Kde sam jazbPBZSbrbdO Tam i zdaj donijo Sija sunce zlato Igrao jaz v spomladi, Zbirao v pušlec rože, Lepe ftičje viže, Skoz vejk name vroče, -J Dostakratkak dečkec Premišlavao večkrat Nežno razcvetavlo I v spominaj sladkih 1 Kda sam šče bio mali. Velke čude bože. Razne divje rože. Diiša mi zajoče. __- BOGOSLAV. -fl VSEBINA : Mamika, če bi jaz kameni Stran 1 Od „Doma sv, Frančiška" „ 5 ' grob bio. Zlata vredno „ 6 Življenjepis Chambon Marije gJaiženl Ivan Bosco „ 7 Marte, laične sestre reda Mesna zveza M- R » 9 Marijinoga obiskavanja „ 2 Sveta Katarina Sienska, „ 11 Evharistični kongres v Kar- Misijonski glasi. „ 13 tagini L 1930. „ 3 Cerkveni glasi „ 15 Mamika, če bi jaz kameni grob bio! Mamika, če bi jaz kameni grob bio, ne bi pusto nikoga v sebe, samo tvojega Jezuša I Samo njegovo iz križa vzeto telo bi smelo v njem počivati! Samo svete duše kak so bile Arima-tejskoga Jožefa, Nikodema, Janoša apoštola, Magdalene i drUgih svetih žen, samo te bi smele na moja tla stopiti! Samo ti, zlata mamika, bi smela odgrnoti prt z mrtvoga tela i ešče ednok, zadnjikrat poglednoti ga, Njega, ki ti je bio^ jedini sin i Bog neskončni! Kameni grob Jezušov bi šteo biti, šteroga so čuvali angel je, od šteroga so zbežali najemniki hudobije, pred šterirn so se strašili grešniki i šteroga so želele vse dobre duše! Ka-meniti grob ščem biti, dobra mamika, tabernakl je te grob! Tabernakl ščem biti, v šteroga se položi bože telo, telo tvojega Jezuša pri svetom prečiščavanji i z toga tabernakla, z mojega S« srca nikdar ne pUstim vo Jezuša! Nikdar, sladka mamika! Ka-meni i novi grob ščem biti biti, šteroga ne podere nikša skiiš-<§> njava! Kameni i novi, v šterom de samo eden prebivao: tvoj JezuŠ! Pa zapečaten naj bo te grob! Jezušovoga je hudobija za-|cj pečatila, tudi mene naj ta zapečati, ka me Jezuš nikdar ne os-^ tavi! Naj me svet zapečati z preganjanjom, z špoti, z poniža-njom! To je pečat hiidobnoga sveta, ki mi ne pusti nikdar vo z srca tvojega Jezuša! Zahvalim se ti mamika za vse preganjanje, za vse špote, za vso ponižanje, štero sem že dozdaj mogo prestati! Ta so me zapečatila, ka nišče ne mi je mogo vkrad-noti tvojega Jezuša. Ta so pripomogla, ka je mogo on stanoti odičeno v njem i ka se je teliko svetih mislih i žel i dobrih nakanenj zbudilo v njem! Kameniti grob Jezušov ščem bili i nikdar ne dovolim, da bi stražarje etoga sveta vdrli v te grob! Naj se ga bojijo, ki v njem prebiva, naj se bojijo tvojega Jezuša, prebivalca mojega srca i naj raznesejo po čelom sveti glas prestrašeno, ka je jezuš zaistino stano iz mojega srca pa ide z tem po sveti i glasi svojo veliko diko po meni grešniki! Mamika, zdržavaj se poleg groba tvojega Jezuša, poleg mojega srca i želi si ga vroče, goreče, neprestano i žnjim želi i mene! Želi si Jezuša k sebi iz mojega srca i želi mene z svojim Jezušom k sebi! Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. XIV. Žele našega Gospoda. Od redovne družbe je Jezus za vncge milošče smo dve reči zahte„ vao, šfere bi kratko radi omenili, najmre : naj se drži sveta viira i naj 4 moli čislo svetih ran. Vu vremeni velikoga pomora leta 1867., kda je v pokrajini Chambe ryja toliko ljudi pobarala kolera, je Gospod to želo meo, naj vsaki petek pet sester drži sveto vfiro i vsaka naj počasti po edno njegovih ran. Blažena Devica Marija je združila svoje žele z želami svojega božega Sina z etimi bolečine punimi rečmi : »Nega na sveti n;edne redovne hiše, v šteroj ne bi na poseben način častili Jezušovih svetih ran. Gledajte to sveto viiro svete rane i vtopite se v nje I" Nato je razložila zvoljenoj duši, kak more to pobožnost opravljati. Prikaže se njej v podobi Žalostne Matere bože kak v naročaj drži svojega božega Sina i njej pravi: „Hčimoja,l prvikrat sem te premišljavala rane svojega Sina, kda so mi v naroče polo-i žili njegovo mrtvo telo. Premišljavala sem bolečine njegove i sem si priJ zadevala, da bi je v srci \>bčtitila. Gledala sem njegove bože noge, edno tak kak drugo, zatem sem gledala njegovo Srce, vidila sem globoko rano, za mojo materno srce najglobšo . . . Gledala sem njegovo levo roko, zatem pravo, nazadnje trnjevo korono. — Vse te rane so mi srce prebodno-lel . . . To je bilo moje trpljenje. Sedem mečov je prehodilo moje srce, zato se skoz mojega srca moro častiti mojega božega Sina rane." Približno v tom časi 1. 1867-68. je redovna družba na odločno želo Jezušovo začela dnevno opravljati „čislo svetih ran." V začetki smo etak opravljale to čislo: Mesto vere bože i treh prvih zrn smo zmolile tisto lepo molitev, štero je zložo en rimski duhovnik i se glasi: „Jezuš, naš boži Zveličiteo, bodi nam i celomi sveti milostiven, smileni —j Amen. — Močen Bog, sveti Bog, nemrtelen Bog smiluj se nam i celomi sveti. — Amen. — Smiliij se nam i odpusti nam v zdajšnjoj nevarnosti pokrij nas z svojov dragov krvjov. — Amen. Večni Oče, skaži se nam milostivnoga po krvi tvojega jedinorojenoga Sina, Jezuš Kristuša; ponižno te prosimo, pokaži nam smilenje. — Amen.—Amen. Amen." (Dale:) Nega gršega, kak je nezahvalnost! Glej jo pri trpečem Jezušil Tista roka njemi trga brado, njemi zavezBje oči i ga bije po glavi, štero je zvračo od hromostil Tista noga njemi podmetava i ga brsa pa meče na tla, štero je rešo plane I Tiste oči ga sovražno gledajo, šterim je dao pogledi Tisti jezik kriči: „razpi ga?I" šteroga je ozdravo od nemosti! Tisti ga sprevajajo na Kalvarijo, da ga križajo, šterim je samo dobrote deliol O človek, o krščenik, o stvorjenje razumno, sprevidiš, kak strašno je grešiti i nese spokoriti! Sprevidiš, da nega vekše hudobije kak je greh? Spoznaj i loči se od njega, vse raj zgiibi, kak z grehom kazati nezahvalnost do svojega miloga Zveličitela, ki je teliko trpo za tebe 1 O kak strašne, v globočine duše segajoče so te reči sv. Pisma, štere sveti očacje na Jezuša obračajo, na tisto duševno trplenje, štero njemi je nezahvalnost povzročila: »Dobroto so mi z hBdim povrnoli i za Ifibezen me sovražijo." (Ps. 34.-12. 108.-5.) Evharistični kongres v Kartagini 1. 1930. ' Zdaj se vrši mednarodni evharistični kongres od 7. do 11. maja i to eSti Kartdgini v severnoj Afriki. v Kartagina je bilo nigda velko i znamenito mesto. Sče pred Kristušom, časa Rimljanov, so se tii vršile strašne i duge bojne, ki nam jih opi-*nie rimski pesnik Virgil. Te bojne so krive, da se Kartagina ne mogla S omoči ' se razviti, ar je bila tudi večkrat ščista porušena. V tom mesti je na jezere krščenikov dalo svoje živlenje za vero, za Kristuša. Kda so stare ruševine odkopali, so najšli voze, gde so krščenike Čakali na smrt i podzemske jame, gde so divje i lačne zverine čakale da so jih pustili na krščenike i jih raztrgale. V Kartagini so živeli i delfivali slavni možje, ki jihščednes-den svet poš-ttije i časti. Tu je delflvao Tertulijan, slavni govornik, sv. Cipri-an, piišpek v artagini, sv. Auguštin i vnogo drugih cerkvenih o-čov pisatelov i govornikov. Letošnji evharistični kon. gres je že 30. Začnoli ]•/ molimo, da le- Kartagini, sv. §;],. tošnji kongres ki se vrši na zemlji, posve-čenoj od mantrniške krvi, prinese obilne i bogate sadove, da se kak najbole dosegne njegov namen. Ka je namen teh evharističnih kongresov? Njihov namen je, da se med ljudstvom poglobi versko življenje. Dnes den se celi narodi države, družine i posamezni ljudje oddaljujejo od vretine pravoga živlenja — .Kristuša, bole kak gda prle. Ljudje pozablajo, zakaj so na sveti, samo za vživanjom toga sveta vse beži, pri tom se pa ne spomnijo, da je naša prava domovina ne na tom sveti, nego da nas po smrti čaka drugo življenje, ki ne bo trpelo samo 50 aR 100 let, nego večno. To zemeljsko življenje je samo priprava za posmrtno življenje. I kak se zdaj tU pripravla- Francoskom 1. 1881 v mesti mo, kakše seme zfiajj tii šejamfd, takši. sard tjonio na .drilgom sjteti želj VsakŠi t»i rad na drogom sveti žeo kak rajlepse sadove. Če pa ščem po smrti dbber sad Žeti, te moremo zdaj ttidi dotrro seme šejiti. I ravno evharistični kongresi majo n&frien, da Ijfidr, ki pridejo vk s celoga stfeta, opomenijo, naj šfe zavejo, da nas čaka p6 smrii drfl življenje, ki bo na veke trpelo i ki bo takše, kak ši ga v teh kratkih meljskih letaj zasIUžrtao. Naj teda zdaj sejajo dobro seme — naj živijo božih zapovedih, ar kak slabo sefae ne more roditi dobrota sada, tudi slabo življenje ha zemli ne more roditi blaženoga življenja po šm ki bo trpelo na veke. Kristuš naj zaživi med nami, Kristuš naj bo središče vsega našega živlenja, kak je b?0 središče živienja v prvih krščanskih cerkvaj, gda so šče apoštolje živeli Prosimo zato Boga, da blagoslovi to velko delo, da evharistični kongres letos v Kartagini dosegne svoj namen. Naj Šče poveiin9 kratko zgodbico iz mantrništva treh mladenk, ki sd so tudi v Kartagfrii dale svojo krv za Kristuša. Leta 304. p6 Krisfuši je vladao zakunjeni sovražnik krščanstva casa*| Dioklecijan.. Tisti £as sta živeli v mesteci Thuberti blflzi Kartagine dve mladivi deklici, Maksima i Donatilla, prva stara 14 let, druga pa nekeliko menje. Bili sta ov&jenivi casarskomi namestniki Anulini, da sta krščenich Anulin jivi da pozvati pred svoj sodni stol i pravi starejšoj deklici: „Če ne boš aldflvala bogovom, šče dnes vmerješ." Ona njemi srčno odgovori „Le ti aldfljl" Anulin nadaljuje. „Dobro premislita deklici, prle kak vaj dam mantrati." Nato je odgovorila mlajša Donatillla: „Moke, ki mi jih prizadeneš. mi bodo dosta hasnile za mojo dušo." Nato so jivi obsodili v vozo. Pot v vozo je šla mimo krasnoga ograda z vilov na sredini. Kda so jivi gnali tam mimo v vozo, je stala v ogradi domaČa hči Sekunda po imeni. Mela je komaj 12 let, pa je bila krščenica. Zavolo svoje lepote je mela, čeravno šče tak mlada, že vnogo voglednikov, nego Sekunda se je obliibila nebeskomi vogledniki — Kristuši. Kda je Sekuhda vidila, ka ženejo dve krščenici v vozo, je skoro za-vrisnola od veselja, ar je že dugo hrepenela, da bi se popunoma Bogi zročila. Zdaj je bila prilika. Zato je stopila na cesto i je batrivno stopila k onima dvema. Tfidi ona je štela tisto trpeti, kak ovivi dve. Zvezanivi sestri sta še čudile na tak mladov pa tak junaškov dekli-; cov i sta jo skušale odvrnoti od sebe. Pravile sta njoj: „Nazaj domo idi, edina hči si, ne smeš zapustiti svojega očč." Pa vse prigovarjanje je bilo zabadživ. Sekunda je prosila: „0 sestrici mojivi, ne odganjajta me od sebe I" Nazadnje sfa se sfeštri Vdale: „No, pa hodi z nama. Vora mantrniš--tva je blflzi." Za nekaj dni so jjh znova pelali pred sodnika, Ar so bile stanovitne, jih je zapovedao S; šibami biti po goloj koži. Maksima pa njemi je ;pravila: ,Ne brigarpo se za vdarce, ki naše telo mrcvarijo, ar se ž njimi duša reši i krepi." Vrgli so je na glažovine, ki so jim kožo razrezale i se jim v meso zasadile. Deklice pa so kriknole: »Mamo velfcoga zdravnika, ki nam zdravi naše rane i nam davle batrivnost." Nato so je položili na nategalnicp i so je za roke i noge vlekli tak, da so jim žile pokale. Pa tiidi v teh strašnih mokah so mantrnice ostale staAOvitine- zato 50 jim tja glavo vsipali žerjavico, ajj neso nikaj dosegnoji. Nazadnje, gda so že ne znali. Ha bi žnjirrji včiflojj, so se odločili, a* jih vržejo pred dj,yje zverine, ki so bij/e zaprte ppd zemlov. Sklenili Jo da jih #jo velkomi medvedi, ki njemi že dya dni rj.es o dali nikaj jesti. Pa g ,ej t Medved je bio boJs človeči kak ljudje : pribJižao se. je Maksimi . jjjo je ne včino nikaj hUdpga, nego njoj je lizao noge. *. Sodnik je sedo na svojem troni i je to gledao. Bio je ves razkačen » je pravo : „Maksima, bonatilja i Sekunda naj se obglavijo." Deklice pa so veselo kriknole: „Hvala Bogi! I za nekaj hipov jim je krvnik odse-kao glave. _ * 00 »Doma sv. Frančiška". mu nt ii i iimiiiiiiiiiii ii m iiiifiiiiiiiiiiiiiisiiiitimiiiiiifiiiiiiiiMi ntni um i iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiii-tiJiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii IjL^^ Tolažba za darovnike* Za vse darovnike Sive i pokojne i v teh namene se slUii vsaki _ tjeden edna sveta meša od tistimao, kak se Je zaCelo nabirati na Oom i se bo slUiila v Domi stalno naprej kak večna meia /etih meš dokonča sveta! Dar evangelske sirote. Slepa sirota Gregorec Kata iz Krneč, štera si od hiše do h.iše prosi miloščino i jp vodijo drfigi z palicov za roke, nam je izročila iz svojih najtežje zasluženi krajcarov 1 Dirir. 50 par. Pravila nam je, ar bogatci neščejO dati, da'ona sirota mesto njih. Mali dar je dala, ali i od nje se lehko pravi, kak je Jezaš pravo od evangelske Sirote: vse je dala, ka jč' mela. Beltinci odprli srce. Občina Beltinci nema ešče mednoga nabirača. Zato sta Šle dve dobri vi duši iz Črensovec ta nabirat. Pa 116 zaman. Na-ggl sta Plej Kata i Žižek Kata 266 Din. 50 par. Zrnje, krumpli so lepo povekšali naše dare za sirote. Nabrano zrnje (krumpli, kak niže objavimo, nam je prineslo znova prek dvejezero Din. Za pokojne se skrbijo potom sirot. Horvat Kata z Črensovec je dala za pokojnoga očo i mater pa mačeho 50 Din. za pok. Zavec Marijo pa dao Raj Jožef z G. Bistrice 10 Din. Svete meše i almoštvo krepko pomagajo dušam pokojnih! > Novi kamni. Halas Ana iz Črensovec iz zahvalnosti svetoj DrOŽini,. ka njej je povrnola zdravje, je nabrala nove kamne; tri je dala sama i to dva za sebe, ednoga kak črep pa za družino svojega oče Halas Martina z Črensovec; ostale kamne so dali Horvat Martin Sabolov, Vincec Matjaš, Koštric Janoš i Gruškovnjak Števan. Kobilje darovitno. Žižek Kata i plej Kata sta nabrale v Kobilji 225 Din. Čakovec, Varaždin darovitniva. Čurič Treza z Trnja i sestra Jerneja z Žižkov sta nabrale v Čakovci 598 70, v Varaždini pa 830 Din. Dari zahvalnosti. kramar Ivan iz Trnja v zahvalo, ka je srečno prišo v Canado, je darUvao 100 Din., Farkaš Magda iz Hotize v zahvalo, ka je z težkoga betega teliko ozdravila, ka že lehko hodi, obečala eden črep 000223532353484853484848024853235323234848484853482323232323534853012323485353235323485323534823232323 i prvo rato 300 Din. sama prinesla, Steiner Števan z Beltinec v zahval« ka njemi je stvar ozdravela, dao 5 Din. Občinske sirote dar. V Gederovcih je vmrla občinska sirota. Neki siromaštvo je zapustila i iz toga je občina poslala na Dom 60 Din. < Nabiračje na deli. Nabirali so v^tom časi Spilak Jožef, Brezovica Antolin Kata i Maučec Kata, Odranci, Čurič Roza i Cigan Verona, Čre^ sovci, Horvat Janoš Bakovci, Tkalec Marija, Odranci, Tkalec Ana, Trnje* Plej Magda, G. Bistrica, Gjorek Manka, D. Bistrica, Plej Kata, Črensovci' Žižek Kata, Žižki, Mlinarič Ana Bratonci, sestra Jerneja Žižki, i Čurif Treza Trnje. Diplomo so si zaslBžili: GjOrek Števan Rakičan št. 11. i Jerič Jožef Orša z Hrastja-Maute. Darovali po 100 Din. Gradški farniki goreči. Gradški farniki so meli na Vfizem ofer za dom sirot. Nabrali so 350 Din. Ta siromaška fara bogato podpira zadevo sirot. Imena darovoikov ž njihovimi dari se najdejo na platnicaj Ma« rijinoga Lista. Ta objava je potrdilo za sprejete dare. Večkrat se nas pita, če smo dare sprejeli. Odgovor je izkaz darov na tabli M. Lista. Vsem jezerokratni Bog plačaj I ODBOR. Zlata vredno. Zbetežali so g. Sakovič Jožef, bivši torjanski plebanoš, ki so se zavolo teških zrokov preselili na faro v D. Siniki. Siromak so prišli v bogato faro t5rjansko i šče kak vekši siromak so šli ž nje. Na Siniki jih je napadno strašen beteg: rak na jeziki. Kak so za to zvedli njihovi bivši farniki, so zajokali i odkrili liibezen, ki je z:lata vredna: priskočili so svo-jemi bivšemi duhovniki na pomoč z dari, ki presegajo 6000 Din. i začeli za njih moliti, kak moli dete za svoje njemi najbole potrebne stariše. Pismo, štero niže objavimo, svedoči od tiste lubezni, štera gori v srci jezerih torjanskih farnikov do duhovnika, ki neje iskao njihovih penez, nego njihove duše. Siromakom je razdelo vse, ka je meo i tudi samoga sebe je dao za njihovo zveličanje : spravo si je strašen beteg, ki ga mirno prenaša, naj reši svojo i svojih dUše. To pismo proste, siromaške duše svedoči, ka more napraviti duhovnik, k: išče božo čast ne pa sebe i tudi to, ka so ešče na sveti zahvalne ovčice I „Hvalen bodi Jezuš Kristuš I Presrčen pozdrav našemi prelubomi dtihovnomi pasteri, gospodi Sakoviči. Prelubi duhovni oča, s skuznimi očmi pišem teh par reči. Srce mi malo ne poči od žalosti, gda čtem teh par reči, štere ste omenoli v NO-VINAJ. Noč mi je svetla kak beli den, zato se obračam k Vam preltibi duhovni oča. Kak zvon mi zvonijo Vaše reči, štere sem nikelkokrat čula iz Vaši vust. Oh, da bi ešče ednok mogla čtiti Vaše svete reči iz Vaši vUst. Te bi z veseljom lejko šla z toga sveta. Pridem v cerkev, tam joče stari i mladi, vsi jočemo, gda molimo za našega betežnoga duhovnoga pastera. Marija torjanska i srce Jezušovo njim naj da lubo zdravje. Če bi pa sveta vola inači bila, te pa prelubi dušni paster, bojte naš paster tudi „a ovom sveti, da bi se edenkrat mogli veseliti z nami. Štero si iz srca lelemo gj^ ^ diihovni paster 1 S skuznimi očmi kiišnem Vaše svete n\,e — edna najbole nevredna ovca Vaše črede KOREN BARA iz Renkove^ Št. Vogrin salezijanec. L Blaženi Ivan Bosco* Rojstvo. V severnoj Italiji, ne daleč od varaša Castelnuovo d'Assti, leži mala ves Bcchi (čti: Behi). V toj vesi se je narodo 16. avg. 1815. leta velki apoštol mladine i liibiteo pa častiteo prebl. Device Marije, bi. Ivan Bosco. Njegovomi oči je bilo ime Ferenc, mati se je pa zvala Margeta. Malr Ivan je bio tretje dete v hiši. Dveletni Joško njemi je bio pravi brat i nekaj let starejši Tonček pa samo brat po oči. On je bio iz Ferencovoga pravoga zakona. Ivanovi starišje so bili priprosti i siromaški. Njihovo najvekše bogastvo je bila globoka vera i poštenost. Strah božji je vladao v njUvoj maloj Kmečkoj hišici. Zato je pa bila ta hiža puna veselja, sreče i zadovolnosti. Sveta mati — tak jo lejko po vsoj pravici zovem.o — je včila svojo dečico moliti te, kda so komaj znala izgovarjati prve reči. Kak v zrahlano spro-tolešnjo zemlo, je sadila v njliva mehka srčeca cvetke jakosti. Lepo so rasle te cvetke. Margeta je samo pravila; „Vanek to ne smeš, Bogec je to prepovedao" i mali je ne včino nikaj takšega ka njoj ne bi bilo po voli. Brez oče. Dragi i modri Bog je dopusto, ka je Ivan, on, ki de ednok skrben oča stotini i stotini sirot, že v ranoj mladosti občtito, ka se pravi biti brez oče — sirota. Ivan je ešče ne meo dve leti, kda so se njemi oča spre-hladili i so po par dnevnom betegi mrli 11. maja 1817. leta. Bili so komaj v 34. leti. Mali je ešče bio Ivan pa vseedno se je dobro spominjao toga žalostnega dneva. Večkrat je sledkar pripovedavao svojim dečkam: Mama so prišli k meni i so mi pravili: „Vanek nemaš več oče," Gda so šli vo iz hiže, v šteroj so ležali oča, sam se jaz ne dao vo. Mama so stopili k meni i me pozvali jočič: „Odi z menov detel" Naj ido tiidi ata, ovak nejdem, sam njim odgovoro. „Siromaček, ti nemaš več oče" so mi ponovili mati i glasno zajokali. Prijali so me za roko i me pelali vo. Jokao sam, ar so jokali mati, ne sam pa mogeo razmeti onoga, ka se je zgodilo. Zapomno sam si samo reči: „Siromaček, ti nemaš več oče I" V maternoj šoli. Gda je mirao don Boscov oča, je bio ravno petek. Pozvao je k sebi svojo ženo Margeto i njoj pravo : »Vidiš, kak velko milost mi ponuja Gospod. Zove me k sebi na den, kda se spominjamo smrti našega Odrešenika, i ešče ravno ob tistoj vori kda je On mro^ na križi i v istoj starosti kak je mro On." Veren mož je tolažo žalostno ženo, priporočao joj zaviipanje v Bo»a i vdanost v voljo božo. »Priporočam ti najno deco, a prav posebno maloga Vaneka", je pr0. so vmirajoči. I Margeta je mela za svojo deco ne samo ljubeče materinsko srce liki tudi skrbeče i delavne roke. Od zore do mraka je delala, da je mogij pripraviti to, ka so potrebuvala njena dečica, stara možina mati i ona sama. Med počinkom je pa mela vsikdar svojo deco okoli sebe. Večer kda je šla z njiv domo, so njoj pribežali proti. Pripovedavali so njoj, ka se je zgodilo ednomi ali drugotni, dokeč nje ne bilo doma. I ona je vse z veseljom poslušala. Pitala je ednoga i drUgoga, če je bio vrli, če je bogao mamico, če je napravo to ali ono ka njemi je zapovedala, gda je šla z domi. Ednoga je lubeče pogladila po okroglom mehkom lici, drtt-gomi je pa z rečjov pokazala, ka je zadovolna z njim. Znala je pa tudi pokarati, gda so si to zaslužili. Nikdar je pa ne kaštigala svoje dece v čemeraj. Znala je dobro, ka bi to več škodilo, kak hasnilo. Vsikdar je ponavlala svojoj deci: »Znate ka vas Bog vidi; Bog vidi tudi vaše misli." Brez njenoga dovolenja so deca ne smela nikam. Kda je pa ptistila, ka so se zabavali z drUgov decov, jim je vsikdar dala prle lepi navuk i na konci jim ponovila: »Znate, ka vas Bog vsikdar vidi." Gda so bili lepi večeri, je pelala svojo deco vo. Gledali so lepo zvezdnato nebo i ona njim je pripovedavala ; »Vse te zvezde je stvoro Bog. Kak moder i mogočen more biti On. Če je že nebo tak lepo, kak lepa morejo biti nebesa, kak veselo more biti v raji I Gda je šla z decov na njive i travnike, njim je kazala lepe rože, štere je posadila vsemogoča roka boža. »Oh, kelko lepoga je Bog stvoro za nas" to so bile vsikdar njene reči, kda je z decov gledala lepo stvarstvo. Prišeo je viher z grmenjom i treskanjom. Deca so se boječe stiskala k njoj. Ona njim je pa pripovedavala: »Dečica, vidite, kak je mogočen i strašen Bog 1 Sto se njemi more proti postaviti ? Zato ga pa nikdar ne žalimo I" Toča je vničila ves plod. Ona je pravila: »Bog nam je dao i Bog nam je vzeo. On je gospodar nad vsem. HUdobni smo, Bog nas kaštiga." Tak je Margeta pri vsakšoj priliki gučala svojoj deci od Boga. Zraven je pa tudi vnogo molila za svojo deco. Ne je najmre zadosta gučati deci od Boga nego tudi Bogi moremo gučati od dece 1 Kda grešiš, se oblečeš v hUdoga duha obleko i ž njegovim jezikom govoriš te reči kak pravi sveto Pismo": „Kak pekeo ga ščemo živoga požreti." (Pril. I. 12.) Se ne strašiš? 1 O naj se ti mili trpeči Jezuš! Njegove petere svete rane naj te spokorijo, naj te rešijo! Mesna zveza M. P. * ♦ -T - Za vse drage kotrige mešne zveze M. P., kak i tiidi za vrle nabiratele i nabiratetice smo na Vilzem dariivali daritev sv. mele l prosili vnogo blagoslova za nje. Viizemsko veselje čistih diiš naj ostane celo leto v njihovih srcajl To so naše vroče želel Redno pa bomo začnoli mešiivati dne 24. majnika, na svetek naše predobre Matere Marije Pomočnice Krščenikov, ki je tlidi patrona naše mešne zveze. Nabiralci mešne zveze M. P. v Beltincaj: sestre Jerebic; vGančanaj: Maučec Matilda i Gomboc Lizika; v Odrancaj: Gabor Oršika sama. Čakamo kakšo gorečo i vrlo pomočnico; v Melincaj: Baša Marika, šteroj sigurno rada pomaga kakša Marijina drUžbenka; v Ižakovcaj: Baligač Lizika; v Dokležovji: Balažic Oršika, Gjorek Katika i sestre Bakan; v Bra-toncaj: Škafar Micika i Zver Oršika; v Lipovcaj: Bobovec i Tratnjek Marika. V Pertoči: Gomboc i Kozel Anika; v Večeslavci: Trplan Anuška; v Krašči: Smodiš Marija i Šipoš Terezija; v Gerlinci: Gomboc Helena i Jug Marija; v Ropoči: Šipoš Marija. Pri Sv. Šebeščani: Šeruga Jožef; v Prosečkoj vesi: Kerec Štefan; v Šalamencaj: Gomboši Karol. Pri Sv. Jiirji, Rogačovci: Magjar Marija iz Večeslavec i Detelbach Marija iz Ro-gačovec. V Dol. Slavečaj: Vratuša Anton. Tu bomo iskali druga smilena srca, ki se bodo štela aldiivati za Marijo i pomagati zgoraj omenjenim. Na Cankovi: Reiterova Micika i Vogrinčoča Linčika, s šterimi si rada delo razdeli vrla Marijina družba po raznih občinaj V Korovci: Reiter Ja-noš, ki je že prevzeo i viipamo i prosimo šče širitela Novin i Marijinoga lista v občini. Tišinske i Sobočke nabiralce bomo prihodnjič objavili. V Bogojini, v Gor. Lendavi i v Martjancih bomo mogli naprositi dobre duše, ki bodo nosile te križek za Marijo Pom. Zdaj ga nosijo prečastiti gospodje i sami nabirajo. _ Najsvetejše Ime Jezušovo. IV. Ka je boži Zveličiteo ime na sebe vzeo, je velika liibezen. Tisti, ki je nedopovedljiv, dobi ime. Kak veliko delo je to. I liibezen do nas je je zvršilal Pa moremo mi prositi tistoga pomoči, za koga ime ne vemo I? Vidite, zato je dober Jezuš v svojoj velikoj dobroti i modrosti šteo ime meti, ka mo ga znali kak-vsakoga človeka po imeni zvati na pomoč: ,,Jezuš, pomagaj 1" Posebna liibezen božega Sina se pa kaže ravno v tom, ka nesi je zvolo drUgoga imena, kak ravno toga: Jezuš. Od vekomaj nosi On imenitna imena, kak: Reč, Modrost, Živlenje, Svetlost, Lepota. Pa on nesi je obdržao ta večna lepa imena, on je šteo novo ime dobiti, štero ga tak tesno združi z nami; on se je šteo za Jezuša, za Zveličara zvati, ka de ga to ime opominalo, ka nas more Ifibiti, ar nas je rešo, zveličao. ščista naopak je delao, kak se dela na sveti med liidtni. Tu dobi za-ročnica po zaročniki-moži svoje ime. On, te Večni, pa naj pokaže kak preveč nas rad ma i ceni, se po zaročnici: Odrešenici za Odrešenika, Zveličitela imentije. On nas je ne samo v svoje roke napisao, kak pravi pri Izaiji proroki (Iz. 49.—16.), nego vu svoje srce, vu svoje življenje, vu svoje celo bitje; njegovo ime pomeni njegovo celo življenje, pomeni njegovo pozvanje, njegovo delo za vse dliše do konca sveta. To ime se njemi je dalo taki po rojstvi i dalo med skuzami i krvjov, naj dokaže, ka šče naš Zveličiteo, naš Jezuš biti po trplenji, po žrtvi, aldjvi. On ne more toga imena čuti, ka ne bi mislo na nas i ka ne bi si prizadevao, da vse včini, da de zaistino naš Zveličiteo. Prve kaplice krvi, štere je pretočo, gda je svoje presveto ime dobo naš mili Zveličiteo, so postale zaloga prelejanja njegove krvi, štere je sledkar na križi pretočo. Je (to ne vse lubezni vredno? Zato pa liibimo to bože ime, to sladko ime, to ime našega Boga i Odklipitela! Kak pa naj je liibimo? Bodimo odrešeni! Njegovo ime pomeni Odrešenika, ki odrešava. Bodimo odrešeni od greha i vsake hudobije. To je lubezen do Jezušovoga presvetoga imena. Čuvsjmo se greha popolnoma i delajmo dobra dela v popolnosti. To je popolna lubezen do Jezušovoga najsvetejšega imena. (Dale pride.) Sveta Katarina Sienska Vmrla je 29. aprila v Rimi. Njeni god se obhaja 30. aprila. „Blaženi ste, ki gladiijete! Bodete nasičeni." (Luk. 6. 21.) Blaženi Rajmund iz Ca-pue, spovednik svete Katarine pripovedava, da je ona mela pravi glad po Ciospodovom teli. V takših prilikaj je bila tak bleda i tak slabo zgledala, da so mislili, ka je betežna, da jo vročina i bolečine mantrajo. Ki je globlje gle-dao, ki je poznao njeno čisto z Bogom združeno dušo, tisti je znao, da jo muči glad po Bogi v Oltarskom Svestvi. Neki čas je mogla Katarina biti brez duhovne hrane. To so bili svoje vrste postni dnevi. „Če jaz" — priznala je Katarina svojemi spovedniki — „ne morem sprejeti svetoga.obhajila, se moja žela že stem vtiša, če sam samo pred Njim navzoča i če samo eden pogled vržem na Njega. Že samo navzočnost ednoga duhovnika, ki se je dotekno svete hoštije, mi potolaži i nasiti dušo " Ali dober Bog neje ptisto verne duše v stiski brez tolažbe. Papa Gregor XI. so dovolili na tolažbo svetoj devici, da si je smela domačo kapelico postaviti. Na njenih potovanjih jo je smeo sprevajati vsikdar dii-hovnik, smela je sebom nositi oltar, na šterom je smeo duhovnik sveto mešo služiti, njej kruh življenja pontiditi. „Oča, pravila je te „lačna sem I" Za božo volo vas prosim, dajte mi mojo dtišno hrano!" I duhovnik je prikazao sveto mešo i je poniido božoj zaročnici želenje njene duše, najsvetejše telo Gospodovo. Redka je milošča, štero so sveti Oča dali Sienskoj svetoj devici! Te ešče ne je bilo mogoče kak dnesden, ka bi tak lehko što postao Gospodov gost v Oltarskom Svestvi. Keliko na bolšem smo mi! Nas je eden papa vsaki den pozvao k svetomi goščenji! Što ne bi se odzvao tomi vabili! Vživajmo zato prav gostokrat „te krtih, po kom mi živemo na sveti." (Jan. 6.-52.) Blaženi so, kigladujejo, oni bodo nasičani " (Bilmeyer O. S. B) Zadostite Srci Jezušovomi za slab štamp z čtenjom i naročenjom dobroga! V Rusiji se nesme pisati i čteti drugo kak samo preklinjanje Boga, duše i vsega verskoga življenja. Pa više stomilijon liidi ma Rusija. O kak strašno razžaljenje dobroga Jezuša je to divje preganjanje. Dete ne sme-čnti od Boga i stariš ne sme gučati deci od Boga. Dobra nebeška mati, smili se toga nesrečnoga naroda i pošlji njemi pomoč z nebe, da se reši toga strašnoga boljševiškoga jarma! I naj nas posliihneš, ti obečamo z celim srcom, da bomo zato, ka se od tvojega Jezuša i njegove svete vere, od tebe, dobra nebeška mati i od božih svetnikov nesme nikaj čteti i gučati dobroga, samo preklinjati se sme, si bomo naroČili vsaka hiša ali* bar dve vkup naš krščanski domači list Novine, v šterih najdemo i najdejo naši izseljenci i delat ci evangetium tvojega-Jezuša! Nadale ti obečamo, da si naročimo za vsako katoliČansko drtižino tvoj list: Marijin List. Naš je, ti si ga dala; naj ti pokažemo zahvalnost,. ga naročimo, da ga čtemo. To naj bo dragi naročniki naš odgovor na besno preganjanje boljše-vikov proti dobromi Bogi. Ne pozabite, ka bi radi podignoli versko življenje po dobrih katoličanskih listih i tiskarnaj! Ne nam je pa to mogoče, če nemarno zadosta naročnikov! Zato naročite si naše liste! Naj vidite dragi naročniki i se genete na širjenje naših listov, vam mkratci popišemo, kak stojijo naši listi v Slovenskoj Krajini z naročitvov. Novin je okoli štirijezero naročenih, ne celo. To teliko pomeni, ka ešče desetjezero katoličanskih slovenskih hiš v Slovenskoj Krajini ne čte naših Novin, — čte slabe liste, ali pa nikaj. Pa koštajo Novine samo dva dlnara na mesec. Naj stopita vkup dve hiši pa si naročita Novine. Plača tak edna driižina dinar na mesec. Povejte odkrito, je to desta /? Za grde spise keliko penez se ta zmeče i za drlige nepotrebne reči, za širjenje dobre reči, prave vere i driigo potrebnoga bi še nam pa milo en dinar t? Bodimo odkriti i priznajmo, da smo v tom pogledi premalo včinoli. Popravimo svojo zamudo i širimo naš dober krščanski list Novine. Bar dve hiši moreta meti edno, to je moremo dobiti ešče tri jezero, skilpno sedem jezero naročnikovi Naj si vzeme vsaki za sveto dužnost, ka ešče letos to dosegnemo z skupnimi močni. I gda do-dosegnemo, bomo veselo davali hvalo Bogi, ka smo ga potolažiti za hudobijo boljševikov v Rusiji z naročitvijov dobroga štampa, ki piše od njega. Marijinoga lista je naročenoga nekaj nad šest jezero. Nema tak ešče ose m jezero katoličanskih driizin našega 25 let staroga Marijinoga darii. Je to hvale vredno ali pa joča!? J e 1 i, k a to drUgo. DrUgi jočejo nad nami, ka niti teliko ne poštUjemo Marijinoga dara, kak navadni zeraelski dar. Popravimo te krivice i zamude. Agitirajmo, da pride v vsako katoličansko družino naš lepi Marijin List. košfa na mesec samo ■eden dinar: Pa za te eden dinar se dobi vsaki mesec dvajseti strani štehja, eden veliki kalendar i knižica „Priprava na smrt." Poleg toga pa so naročniki deležni sada vnogo jezero svetih meš, po smrti pa večnih svetih flieš. Povejte za en dinar na mesec je mogoče več dati! Odkrito smo vam, dragi krščeniki, vse napisali. Odkrito spunite tiidi vi, ka smo vam napisali, na ko; smo vas naprosili. Kak bomo teliko naročnikov meli kak želemo, taki se povekšajo i olepšajo naši listi. Pri vodi i skorici kruha nišče debeli ne postane. Jeli, ka to' istina!? Pri listaj je ravno tak! Ešče letos bomo meli širitelje i širitelice edno spravišče, kde si vse potrebno od toga zgučimo. Tečas pa li širite vsi naše krščanske liste! Vsi za Jezuša i Marijo! Vogrska. Vogrski katoličani se pripravlajo, da v Budapešti nad vse lepo proslavijo 900 letnico kraljeviča sv. Emerika, sina kralja sv. Štefana. Najvekše slovesnosti bodo 19. avgusta, gda bo velka procesija z Najsvetejšim na ladjah po Donavi. Na obeh bregovih Donave bo na jezere pesmarov i sto band, ki bodo pozdravljale Najsvetejše. Naslednji den na svetek sv. Štefana bo po vseh cerkvah skupno sveto obhajilo. Viipa-jo, da bo vseh obhajaneov eden milijon. 21. i 22. avg. bo zboriivanje Marijinih drfižb i s tem se proslava zaključi. K toj verskoj slovesnosti so povabili tiidi druge narode. Vse to ma namen, poživiti i okrepiti katoličansko zavest. ^gaTS^^C^g^FSg^f^C^r^ C^S^g^ fgg^g^ C^T^5^ fgs^gg 3 *) Pismo misijonara g. St. Podržaja iz Drfižbe Jezušove. I Iz tihoga doma sredi poganskoga kraja Vam pošilam pjrvi prisrčen pOidrav. Globoka zahvalnost mi narekuje te rendice, štetih bote veseli, kak sem osvedočeni. Iz srca se Vam zahvalujem za vse molitve i žrtve, ki sle je darovali za mene pa naš bengalski misijon pri odhodi letošnjih indijskih misi-jonarov iz domovine i vupam, da tudi v bodoče ne pozabite na nas. Dragi Zveličar sam Vam vse obilno povrne, ar: „Ka ste včinoli šteromi izmed tej moji najmenši bratov, ste meni včinoli." Jaz pa Vam od svoje strani obečam, da se Vas bom vsakši den spominao v svojoj skromnoj molitvi V pismi prilagam naš indijski listič, ki ga izdajamo za vse prijatele našega misijona v domovini, posebno za mladino. Navzoča številka je prva v slovenskom jeziki i jo pošilam vsem našim prijatelom, ki so jo dozdaj prejemali horvatsko. Prosim pa Vas i to je moja edina prošnja — dajte listič deci pa mladini sploj, ki njoj je v prvoj vrsti namenjeni, naj čtejo pa naj njihova nedužna srca, štera Jezuš tak lubi, molijo za to našo velko narodno zadevo: ustanovitev našega samostojnoga jugosiovansko-bengalskoga misijona, šteroga ozemlje nam je že zdaj znano. Pa od toga na driigom mesti. Za dnes naj Vam opišem samo ešče svoj prvi Božični večer na Himalaji. Potihno je šum doli v poganskoj vesi, samo se pa ta se je začuo pritajeni glas iz daljave, po postranih himalajskih pobočjih se je zaiskrilo na jezere posvetov. Dočakao sem prvi božični večer na Himalaji. Sveta noč, blažena noč . . . Mirno je senjao pod košatimi palmami naš klošter sv. Marije, gda sem se v kmičnoj noči sam napoto doli v farno cerkev sv. Ivana Berhmansa. Vsenaokoli gosta krnica tak, da mi je ravno prav prišla mala električna baterija, ki mi jo je podarila plemenita duša ešče v domovini. Sveto sam pred sebe, da ne spreglednem niti ednoga stopaja po preči strmnoj poti skoz log iz kolegija dol k farnoj cerkvi. V nekelko minutaj se je posvetilo pred menov,- ešče par stopajov pa sam Wo na kraji gošče, pod šterim, kak v orlovom gnezdi na skali čepi lepa cerkvica, dika ino ponos kurseonških katoličanov. Pa mertč Je ne zanimala cerkvica sama, liki tisto, ka se je tečas godilo okoli nje. Komaj sem naim-re stopo iz loga, mi je na kmico navajene oči zaslepo plamen velikan-skoga ognja, ki je goro na sredi male ravnice 'pred cerkvov. Božični ogenj je to, vužgali so ga krščeniki iz okolice, šteri so se od vsej strani popaš- *) Pred par meseci so sli slovenski Jezuitje v Indijo, da tam misijonariio Prvo Pismo g misijonara St. Poderžaj, štero izvira iz srca, kak vrstice odkrivajo, ki išče samo edno: Jezuši pripelati nesrečne poganske diiše, zato" objavimo, naj genemo tiste, ki majo srce za Jezuša i njegove,diiše. Te prosimo naj molijo i se zatajujejo za po-Usten!ečP°gan0V ' ČC raorei° naj kai dar"iei° za te misijon. Dare sprejema naš M. i;li počastit novorodjenoga Krala. Qda sem gledao pred sebov te preproste liidi, zavite v tople pa raskave obleče brezi šiva, kak so poseli okoli plapolajočega ognja pa se segrevali v veselom pričakuvanji nečega velko-;ga, svetoga, sem se nehoteč spomno na betlehemske pastere . . . Bili so 1u temne kože Uraonci, ki so oboroženi z loki pa strelicami zavolo velke oddaljenosti že predpoldne/om prišli daleč doli iz.Panighata, gde služijo v čajnih nasadaj. (Dale pride.) * * # Igra lObezni. Sestra Frančiška Terezija od sv. Frančiška Sal. z Južne Afrike piše, kak prroča Zamorček sledeče: „Za vsako dete smo pripravili dve škatlici od vžigalic; edna je bila puna zrnja, drOga pa prazna. Potem smo deci tole razložile: Pri vsakoj žrtvi — zatajiivanji štero napravite z pogledom na križno pot Gospodovo i njegovo trplenje, smete edno zrno predjati v drugo škatlo. Me sestre pa bomo pred šolov ta zrna zbrale. Na te način zbrano silje bomo dale v mlin i iz tiste mele se bodo pekle hoštije za sveto pečiščavanjc za viizem." Te način i dokaz lubezni do Boga je deco jako vlekeo. Vsaki je bio ponosen na svojo škatlo i želo, da bi mogo po svojem zatajiivanji pripomoči k pripravljanji svetih hoštij. Med našov notrašnjov decov je tudi pet protestantov, dve deklici i trije dečkeci, šterih mati je na smrtnoj posteli postala katoličanka. Ta deca so pri nas i jako želejo, da bi postali katoličanski; ali oča njim to ne dovoli. Pa li so šteli meti vsaki svojo škatlico, da bi mogli Bogi dopri- ] nesti žrtve. Pri tom so pa mislili: »Morebiti nam pa oča dovoli, da postanemo katoličani." Me, ki smo poznale trdoga očo i rod, nesmo mogle vervati, da bi se njim ta žela spunila. Ali ka je nemogoče ludem, je mogoče Bogi. Kda smo na veliko soboto dvoje te dece poslale k oči, da njemi želeta blažene vuzemska svetke, jiva je pitao: „Ali šče zmirom želeta biti katoličana? V tom slučaji vama dovolim. Tfidi jaz i vajni starejši brat vama bomo sledili, kak hitro vama bo mogoče hodite k potrebnim navu-kom." Lehko si mislite, kak smo bili veseli, kda je deca domo pridoč te dogodek povedala. Bilo je to ravno na veliko soboto, kda se posvečujejo hoštije za driigi den. Zgotovilo se je 180 malih i 9 velkih hoštij — vse iz zrn, štere so žrtvfivala deca. Deca je bila zavolo toga genjena. Začeli so igro lubezni zdaj znova. Sčejo doprinesti šče več žrtev, da te darujejo na god Srca Jezušovoga Uiblenomi Jezuši. Afrika. Leta 1886. je bilo v Ugandi pomorjenih nad sto katoličan-cov domačinov, ar ne so šteli darovati bolvanom. Bog je posejao krv teh mantrnikov i zraslo je ž nje že tristojezero katoličanov. Deset črnih sester je napravilo tiidi državni izpit, štere je pohvalo zastopnik angleške oblasti. Domačih dfihovnikov majo že 36. Po deteti k JezuSi. Japonski narod je jako ploden i z malim zadovoljen, zato se pa naglo širi. Boji se ga celo velika i bogata severna Amerika, ki je delala i dela teškoče, da se v njenih pokrajinaj ne naselijo Japonci. Tembole se zato selijo v Južno Ameriko, kde nega zapreke proti njim. V S. Paoli, v Braziliji jih je jako dosta. A vsi so bili do zanjega časa kak doma, poganje. Prvi se komaj 1. 1926 spreobrno. Dnes šte japonska verska občina jezero kotrig; to je v treh letaj se jih je jezero dalo okrstiti. Kak je to mogoče? Zgodilo se je po deklici, ki je hodila v šolo j posliišala katoličanski navuk. Na njeno prošnjo, če sme več svojih tova-rišic pripelati v šolo, njoj misijonar to dovolijo. Drugi den je že 14 malih japonk pri krščanskom navuki bilo. I tak ide naprej vsaki den. Za decov so pa prišli te starejši, starišje i rod. - Kak veselo je to, ka je tujina prinesla tem ludem pravo vero. Keliko naših jo v tujini zgubi! Kak je pa to ? Dajte nam odgovor! rHI^ASIJ miaffliMiMiiiiiMiMniiHMiiBmm j.konil« Plemeniti dar za Marijin List. Gospod Dr. Maks Peterlin, kraljevski notar v D. Lendavi so poklonili za vezavo spominske knige, štero smo poslali sv. Oči za zla-tomešni dar, 1030 Dinarov. Naj njim dobra nebeška Mati Marija v obilnosti plača te plemeniti dar, ki so ga njoj na čast poklonili. Dar Halas Ane z Chicage. Zadnjič smo poročali, ka je Halas Ana nabrala 4620 Din. za podobo Žalostne Matere bože na pokopališče v Črensovcih. Kda smo objavili to, nesmo še meli pri rokaj vrle nabiralke pismo. Zdaj, ka smo pismo sprejeli, popravljamo v teliko naše poročilo, da je dar te poslani za sirotišnico „Dora sv. Erančiška", kak objavljamo v tom M. Listi. Na podobo se ešče nabira. Nabiralka i darovnica nam tudi piše, da je male sv. Trezike podobo kupila iz dvojega namena, prvo, naj se zahvali dobrotni Bogi za vnoge dobrote, štere je od njega sprejela v Ameriki; drugo pa naj se male Rožice čast širi tudi v našem kraji, kak se širi v Ameriki, kde nega cerkve, ka ne bi mela njene podobe i vnoge so celo njej na čast posvečene; posebno pa žele, naj se širi njena čast v Črensovskoj fari. Z ednim nam naznanja, da bi vnogi lehko dali na Dom, pa nemajo srca za sirote, vnogi bi pa radi dali, pa, ar so delavske razmere žalostne i ne zaslužijo zadosta, ne morejo nikaj dati. Obeča nam, da se bo za oba namena naprej pobrigala i nabrala keliko de li mogla. Kda se nabiralki i darovnici toplo zahvaljujemo kak i vsem darovnikom, za lepe dare, pripomnimo samo to, da dari smiljenih src bodo premagali skopost trdih src, ki so ednaka doma i v Ameriki. Misijoni ob 25 letnici M. Lista. Prvi misijon v Pertoči. Vršo se je od 9. do 17. februara. Farniki so ga želno čakali i se goreče pripravlali z molitvov i almoštvom. Župani občin sami so hodili od hiže do hiže i so naberali dare i navdušavaii liidi, šteri so pa plemenito odgovarjali na njihove prošnje. Bog je — bi pravili — na čudovit način poplačo njihove molitve i dare s tem, ka njim je dao nepričakiivano lepo vreme, brezi šteroga vnogi i vnogi nebi mogli tala vzeti- pri sv misijoni. To so tudi vsi zapazili i so tem raj prihajali k predgam i k sv. spovedi. Misijon so vodili gg. Salezijanci iz Ljubljane, M. Sobote i Veržeja. Pri spoveda-vanji so lepo pomagali gospodje duhovniki iz sosednih far. Posebno veseli so bili gos- podje i ludje vIč. i dragoga gospoda misijonara domačina, M. Čontale. Predgali so v lepoj goričkoj prekmurščini, ka jih je vsakši lehko razmo i spovedavali so neumorno. Korona misijona je bila, ne samo vkiipno sv. prečiščavanje (prečiščavanj je bilo okoli 5500 y tistom časi), liki velikanska procesija, ki se je vršila popoldne po sklep-noj predgi z misijonskim križom i z Najsvetejšim Oltarskim Svestvom. Stari ludje so trdili, ka so ešče tak lepe procesije ne vidili. Zaistino so vsa srca gorela i prepevala z navdušenimi pesmari, ki so med celim misijonom ogrevali naše duše. Skuze radosti so se svetile v očaj vnogih i so hvalo davali Za dobrote sv. misijona i vroče prosile, ka bi dragi Jezus i predobra Mati naša Marija Pomočnica naj blagoslovila i obvarvala I sad sv. misijona v celoj fari. Edna posebnost je bila tudi ta, ka so farniki nesli sveče med prošecijov, štere so kupili i dariivali potem cerkvi. Sveče bodo gorele i svedočile pri službi božoj njihovo gorečnost. Za peneze, štere so dariivali za sveče, so pa vlč. g. provizor Varga Štefan kupili lepi ciborij, ki je tudi stalen spomi sv. misijona. Na koaci misijona so šče gospodje misijonarje spovedali doma 26 betežnikov. Z Jezušom so dobile te Njegove trpeče kotrige tudi misijonski blagoslov i misijonske odpustke. Pečarovci ali Sv. Šebeščan. Od 4. do 6. marca smo meli pri nas kratke duhovne vaje v spomin 25 letnice M. Lista, Bili so samo trije dnevi, mali spomin na lanski dugši misijon. A v toj tridnevnici našega dragoga Marijinoga Lista so se duše vseh nas posebno pa našega dragoga delavstva, okrepile za nove težave, štere je čakajo to leto. Gospod iz Martinišča so nam odkrili vse nevarnosti i vse rane naše v stanovskih predgaj i so nas navdiišavali k lubezni do Jezuša v Najsvetejšem Oltarskom Svestvi i k lubezni do naše najbogše Matere Marije Pomočnice. Ta dvoja liibezen nas bo rešila i srečne včinila vse. Bogojina. V lepoj bogojanskoj cerkvi se je tiidi vršila štiridnevna pobožnost v ■ zahvalo Mariji, ki nam je 25 let delila milosti po svojem listi. Mnogočastiti g. dekan so med prvimi prosili sine Blaženoga Don Boska, ka bi prišli tudi v njiivo faro. Prišla sta dva gospoda domačina, ki sta glasila reč božo i spovgdavala. Liidje so marlivo prihajali i lepo poslušali. Velko zanimanje je bilo posebno pri stanovskih govoraj. Včasi so celo voro trpele te predge i nišče ne kazao najmenše nepotrplivosti. K srci so si jemali navuke, ki so bili prav za nje pripravleni i so tiidi kazali, da je bodo izvršili. Marija Pomočnica naj blagoslovi njiivo dobro volo. Rusija. Gde nega lubezni do Boga, tam tiidi ne more biti liibezen do bližnjega. To nam kaže sledeči dogodek v Rusisiji: Glavni upraviteo na Kamčatki je dobo sledečo prošnjo: »Prosimo, da nam dovolite zadaviti našo staro tetico Stingevtt, ki to tudi sama žele; po naših zakonih bi mogli tak vse stare ljudi spraviti s sveta. Tetica je betežna, ne more nikaj jesti i je nesposobna za vsakše delo. Šče več, nepretrgoma joče i nas prosi, najvčinimoz njov ostro po zakonih. Nečaki: Tenaun, Tenaurgin, Te-nalin." Po nekaj dnevih je prišeo odgovor: .Zadavite starko 1" — Strašno! Kak je 170 dečkov svetilo fašenske dneve. Voditeo škofovske organizacije v Monakovom (Bavarska) je za fašenske dneve od 1. do 3. marca p o vabo dečke k duhovnim vajam. Proti pričakiivanji se jih je oglasilo 200, a sprejetih je bilo samo 170, ar v domi za več ne bilo prostora. K sklepi duhovnih vaj je prišeo kardinal Faulhaber i je pohvalo mlade dečke, da so se raj odločili za diihovno obnovo kak za fašenske norosti i se jim je zahvalo za zgled. Cerkev iz ednoga dreva ši je postavila nekša občina v Kaliforniji. Les toga og- ~ romnoga, nad 1000 let staroga dreva je zadostiivao, da so zgradili 30 m. dtigo, 20 m. šorko cerkev s ttirrriom, ki je 30 m. vlšiki. Za to cerkev so porabili dve tretjini lesa,, iz ostalega tretjega dela so postavili farof.