mm DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA 'LJUDSTVA- OKRAJA NOVO MESTO PRED JUTRIŠNJO SEJO OKRAJNEGA ODBORA SZDL IN OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Nova organizacija in financiranje zdravstva in socialnega zavarovanja 1. januarja 1963 bo pričel veljati novi zakon o organizaciji in financiranju zdravstva ter socialnega zavarovanja. V našem okraju o tem že dalj časa razpravljajo na različ-nih mestih, jutri pa bo predmet tudi na skupni seji okrajnega odbora SZDL in okrajnega sindikalnega sveta. O pripravah za to sejo sta razpravljala oba izvršna organa okrajnih forumov, ko sta dobila gradivo s tega področja od posebne podkomisije pri komisiji za družbeno upravljanje okrajnega odbora SZDL. Bistvo novih predpisov je v tem, da se zavarovanec, ki financira in uporablja vse te službe, neposredneje Približa soodločanju in upravljanju s temi skupnimi sredstvi (samo v našem okraju gre v te namene na leto več kot 3 milijarde in 700 milijonov dinarjev!). Dosedanji način financiranja zdravstva namreč ni spodbujal, da bi se zavarovanci zanimali za to, ali so dohodki dovolj veliki in če krijejo izdatke ali ne. V bodoče se bo tu marsikaj spremenilo. Tista komunalna skupnost, ki ne krije svojih izdatkov, mora sama zagotoviti tudi kritje Primanjkljajev. To pa pomeni, da bomo, če ne bo dovolj rednega prispevka, 2a svoje zdravje morali prispevati še vsi skupaj več. Na podjetja odpadejo večja bremena; v bodoče bodo plačevala bolniške izostanke do 30 dni (za to bodo dobila del sredstev od prispevkov) in vse stro- ške za zdravljenje posledic nesreč pri delu. To pa so že sredstva, ob katerih se bodo delavski sveti resneje zamislili, kot so se marsikje doslej. Tudi takim, ki so na račun socialnega zavarovanja opravljali doma najrazličnejša poljska in druga dela, pa še marsikateremu »skrivaču« bo zdaj kaj hitro odzvonilo, če bodo zanj morali delati sodelavci v podjetju! Vse to bo zavarovance res približalo k skrbi za upravljanje s skladi. Zaman pa bi bilo pričakovati, da bo že sam predpis uveljavil vse to, kar zakon prinaša. Potrebna bo krepka beseda organov samoupravljanja in družbenega upravljanja, posebej pa še političnih organizacij, da se bo uveljavil nov odnos do zdravstvene službe in socialnega zavarovanja. To bo toliko lažje, ker bo vsaka občina preko svojega sveta zavarovancev redne-je razpravljala o vseh tistih »Za večji, svetlejši in srečnejši novi dom!« bi lahko rekli ob tem pogledu. Novi proizvodni obrat Metalne v Krmelju, dvorana iz kovinske konstrukcije, dolga 104 m in široka Um, bo kar hitro zrasla iz tal. Letos bodo sprejeli 13 vajencev, da bi si zagotovili dovolj kadrov. Metama iz Maribora skrbi za naročila in za tržišče, tako da dela in kmha ne bo zmanjkalo. Na sliki: delavci zlagajo sestavne dele nove dvorane, ki jih sproti pripravljajo ob gradbišču. — Več berite o krmoljskih rudarjih in o slavju prebivalcev sevniške občine, ki bodo jutri, 14. septembra, *e desetič slavili svoj občinski praznik, na 4. strani današnje številke!. zadevah, ki so bile doslej prepuščene sedanji okrajni skupščini. Resnici na ljubo povejmo, da si nekatere občine niso ravno belile glave zaradi izgube oziroma primanjkljaja v skladu socialnega zavarovanja, saj je bil »nekje« sklad poza varovanja, ki je kril izgube in še kaj. Na zadnji skupni seji, o kateri smo že poročali, so bila v politično podporo zdaj potekajoči akciji sprejeta nekatera stališča, ki jih bomo tu na kratko povzeli. Predvsem je važen sklep za predlog, da bi v okraju ustanovili eno komunalno skupnost zavarovancev in en zavod za socialno zavarovanje, čemu to? Nekatere izkušnje iz bližnje preteklosti nas uče, da se le preradi odločimo za »decentralizacijo«, potem pa se hitro pokaže, da smo ukrepali zaradi ukrepa. Vodilo za tak sklep je bilo načelo, da naj se sredstva ne razdrobijo, pri tem pa je vendarle treba krepko poudariti decentralizirano upravljanje! Gre še za drug važen pomislek: posamezne občine nikakor ne bi bile sposobne same nositi morebitni riziko za izgube pri socialnem zavarovanju. Prav tu namreč bolj kot kjerkoli drugje velja načelo: eden za vse — vsi za enega! Taka služba nujno terja večjo enoto, ki se bo zavestno odrekla delitvi posameznih viškov; raje jih bo usmerila v korist vseh svojih manjših enot. Seveda bo vsako odrekanje delitve takih viškov ali pa dopolnilno zbiranje potrebnih sredstev predhodno potrjeno s sklepi vseh naših občinskih ljudskih odborov! V tem pa je tudi bistvo sedanje spremembe: novi sistem se krepko bliža že doseženi stopnji komunalne ureditve. V ničemer ji ne nasprotuje, dejansko pa priteguje zavarovance k soodločanju. Zagotovili ga bomo s sodelovanjem naših ljudi v svetu zavarovancev v podjetju in komuni. Zavarovanec pa se hkrati pojavlja še v drugi vlogi: izvoljen je v svet zdravstvenega doma ali zdravstvene postaje, sodeloval bo v občinskem svetu za zdravstvo in v drugih svetih, ki pravtako obravnavajo najrazličnejša vprašanja s tega področja. Tu spet lahko vpliva na politiko v zdravstvu. Končno imajo tudi v zdravstvu zaposleni ljudje svoje organe samoupravljanja, ki jih bodo novi predpisi pravtako (Nadaljevanje na 2. strani) VREME OD 13. DO 23. SEPTEMBRA Padavine pričakujemo okrog 15., 20. in 23. septembra. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. V soboto zjutraj je predsednik republike Josip Broz-Tito v Zagrebu svečano odprl letošnji mednarodni jesenski sejem. S soprogo Jovanko in z visokimi državnimi voditelji si je tovariš Tito več ur ogledoval razstavljene domače in tuje izdelke, nato pa je v knjigo vtisov vpisal, da nudi letošnji zagrebški velesejem najbolj impresivno sliko po vojni tako po organizaciji kakor tudi po visoki kakovosti izdelkov in tehniških dosežkov. — Na sliki: tovariš Tito si je pravkar ogledal najnovejši izdelek novomeške INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL: servisno delavnico (loto: Dolenjski list) Občinske doklade so pomemben gospodarski inštrument Nedavni plenum OO SZDL je opozoril na to, da politika komun pri kmetijski dohodnini ni usklajena z nalogami v procesu podružbljanja kmetijske proizvodnje. V razgovoru z novinarji, o katerem smo pisali v prejšnji številki, je predsednik OLO tov. Niko Belopavlovič posebej podčrtal, da bodo morale naše komune pri določanju kmetijskih doklad ubrati novo pot. Hitra investicijska izgradnja živinorejskih naprav terja hitrejše povečevanje površin pri proizvodnih obratih zadrug in kmetijskih posestev, ker moramo obojim zagotoviti krmsko osnovo. Takšno hitrejše širjenje površin družbenega kmetijstva pa v marsičem ovira neurejena davčna politika. Na našem področju je še vedno 95,7 odstotkov zemljišč v rokah zasebnikov, katastrski dohodek je izračunan na osnovah iz leta 1955. V primerjavi z letom 1959 je bdi v našem okraju lani narodni dohodek za 60 odst. večji, gotovinski od- kup pri zadrugah za 30,2 odst. večji, odkupne cene pa so se povečale za okoli ■ 30 odst. Davščine v zasebnem kmetijstvu so se pri vsem tem povečale za borih 4,7 odst. Tu je skrit prvi del odgovora na vprašanje, zakaj podružblja-nje kmetijskih površin ne poteka hitreje. V brežiški občini je na primer odmera kmetijskih davkov letos za 1,5 odst. nižja, kot je bila leta 19 9, v ostalih občinah pa je od 0,1 do 13 odst. višja. Občinske doklade torej niso zajele porasta dohodkov v kmetijstvu. , Drugi' del odgovora je v lestvicah za določanje občinskih doklad. Te so na našem področju zelo okorele, doklade pa predstavljajo premajhen del vseh davkov iz kmetijstva v zasebnem sektorju. Medtem ko so drugod z občinskimi dokladami zajeli dve tretjini kmetijskih davščin, smo jih pri nas ko majda polovico. Občini Trebnje in ■Novo mesto imata samo eno lestvico za vse pod- Obisk italijanskih zadružnikov 5. septembra se je v Brežicah mudilo 40 zadružnikov iz Severne Italije, ki jih je k nam poslala tamkajšnja mladinska organizacija. Gostje so si med obiskom ogledali najprej grad Otočec, nato pa so bili v 'gosteh pri upravniku brežiške KZ Stanetu Rebemiku. Ob tej priložnosti so si ogledali tople grede na Čatežu pri Brežicah in mladi nasad v Mokricah. Z obiskom so bili zelo zadovoljni. Podobne stvari so si ogledali tudi v Zagrebu, kamor so dopotovali iz Brežic. Na poti po Sloveniji jih je spremljal član CK LMS Marijan Ekart. Za še uspešnejše zdravstveno varstvo Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri OLO Novo mesto bo na današnji seji razpravljal o organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenega varstva v okraju. Gre za to, kako oboje v zvezi z novimi predpisi o zavodih za socialno zavarovanje in o skupnosti zavarovancev prilagoditi potrebam na našem področju. V razpravi bo svet upošteval stališča izvršnega odbora OO SZDL, ki jih Je ta sprejel na svoji seji. Jutri bo o novi organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenega varstva razpravljal še plenum OO SZDL, nato pa še okrajni ljudski odbor na svoji prvi seji. Priznanje MDB »MIRANA JARCA« V ponedeljek se je v Novo mesto vrnila dvakrat udarna in dvakrat specialno pohvaljena MDB »Mirana Jarca«, ki je mesec dni delala na izgradnji avtomobilske ceste v Srbiji. ročje, ostale občine pa po dve. Pri nas živi 15.450 kmetov, ki so hkrati delavci v proizvodnji. Ti razpolagajo s 44 tisoč ha kmetijskih površin ali z 22 odst. vseh površin v okraju! Prav oni imajo svoja posestva v bližini industrijskih središč, kjer bi morali družbeni kmetijski obrati rasti najhitreje. Taksni »kmetje« zlahka prodajo svoje presežke na trgu v mestu, nihajo med kmetijo in tovarno, naredijo tako v tovarni kot na kmetiji doma bore malo, in kljub temu dobro živijo. Te »delavce-kmete«, bi m* rale komune z občinskimi dokladami pravilno obdavčiti. Občinska doklada, prirejena po višini katastrskega dohodka, tega prav gotovo ne bo zmogla. V njeni senci bo še naprej životaril na svoji kmetiji na stari način tudi kmet iz okolice mesta, ki prav gotovo laže proda svoje pridelke na trgu kot oni z vrha Gorjancev ali s Kozjanskega. V dosedanjem načinu odmerjanja občinskih doklad pasta bila oba na enakem. Pravzaprav vsi trije: »kmet-delavec«, kmet iz okolice večjih naselij in kmet iz hribov. Nove lestvice za določanje občinskih, doklad morajo biti torej prirejene posebej za kmete iz" okolice mest in posebej za one iz hribovja. Do 15. septembra bodo vsi ljudski odbori pripravili revizijo dosedanjih odlokov o občinskih dokladah in izdelali predloge, ki bodo vsebovali več lestvic. Nove lestvice bodo upoštevale vodila, o katerih -smo govorili malo prej. Te predloge bodo nato na skupni seji OLO uskladili, da med komunami ne bi bilo prevelikih razlik, hkrati pa bodo s predpisi za IV. akontacijo iz kmetijstva skušali nadoknaditi zamujeno. Odloki za prihodnje leto pa bodo izdelani na podlagi temeljitih analiz in izkušenj iz letošnjega leta tako, da bo občinska doklada postala pomemben Instrument pri določanju kmetijske politike t komuni. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred razpravo o novi ustavi V prejšnji številki smo pisali o tem, kako je razdeljen in kaj vsebuje osnutek nove ustave, ki bo dan 20. septembra v javno razpravo. Pri tem smo omenili tudi dve novosti, ki ju vsebuje osnutek: načelo omejitve ponovne volilnosti glede določenih funkcij in delegacije komun v posameznih zborih zvezne oziroma republiške ljudske skupščine. Iz izjav vodilnih osebnosti bomo povzeli nekaj misli, da bi pojasnili obe novosti. Prvo vprašanje je v zvezi s tako imenovano rotacijo, o kateri je zadnje čase dosti razprav in ki jo že tudi praktično uresničujejo. Predvideno je, da bi bilo treba sestav skupščine in vseh njenih zborov obvezno zamenjati po vsakem volilnem obdobju. Nihče ne bi mogel biti poslanec niti član izvršnega sveta v dveh zaporednih volilnih obdobjih. Zaradi kontinuitete, ki je pri delu predstavniških teles nujna, bi se vsaki dve leti zamenjala polovica sestave volilnih teles. Načelo omejitve ponovne volilnosti bi veljalo tudi glede nekaterih drugih funkcij. Tovariš Tito je v odgovoru na vprašanja ameriškega novinarja dr. Pearsona dejal, da je v ustavi treba fiksirati, koliko časa traja izpolnjevanje določene funkcije na posameznem sektorju. Pri tem ne gre za odstranjevanje starih kadrov. Odvečnih kadrov pri nas ni. Gre za novo načelo, ki bo omogočilo hitrejše usposabljanje novih, mladih ljudi. Vsi tisti, ki bodo po izpolnitvi volilne funkcije zapustili določene dolžnosti, bodo imeli možnost na raznih sektorjih bdeti in ohranjati pridobitve naše revolucije, pomagati v družbeno-političnih organizacijah, v Zvezi komunistov, Zvezi sindikatov in drugod — povsod, kjer bodo delali. Zaradi rotacije res ni nobene nevarnosti, da novi tovariši, mladi ljudje, ne bi še naprej utrjevali in razvijali pridobitev revolucije. »Ne gre,« je dejal tovariš Eankovič v referatu na IV. plenumu CK ZKJ, »za zamenjavo generacij, ampak za to, da se volilna telesa demokratično obnavljajo od spodaj navzgor.« Delegiranje poslancev v posamezne zbore skupščine t bistvu pomeni prilagajanje ljudske skupščine tistim odnosom, kakršni so vzpostav- ljeni in kakršni se razvijajo v naši socialistični družbenoekonomski bazi. Ljudske skupščine se bodo tako ne-posredneje povezovale z mehanizmom družbenega samoupravljanja od spodaj navzgor, da bi na ta način bila vse bolj instrument neposredne demokracije in vrhovni organ, v katerem se bo najbolj neposredno izražal vpliv vseh nosilcev samoupravnega mehanizma. Medtem ko bi bile volitve v ljudske odbore v komunah — v vse njihove predstavniške organe — neposredne, bodisi po teritorialnem načelu, bodisi po principu posameznih podjetij in ustanov, bi bile volitve v zvezno in republiško skupščino posredne. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi takoj po volitvah v ljudske odbore, skupine komun — glede na določeno število prebivalstva — delegirale svoje delegacije v razne zbore skupščine. Za člane zveznega zbora oziroma sveta je razen tega predviden, kot smo omenili v prejšnjem sestavku, referendum. Z njim bodo volivci potrdili ali odklonili sklep ljudskega odbora. Za člane drugih zborov — na primer politično-upravnega, gospodarskega in druge — referendum ni predviden. Poslanci torej ne bodo več »teritorialni zastopniki«, čeprav bodo izvoljeni v komunah, ampak bodo izražali neposredne interese ljudi na različnih področjih družbenega samoupravljanja. Biti delegiran od komun, ne pomeni — biti predstavnik določenega števila prebivalstva, temveč mnogo več: biti član take skupščine, ki bo po svoji strukturi izraz potreb v družbeno-ekonomski bazi, vsota interesov delovnih ljudi z raznih področij družbene dejavnosti. Taka skupščina bo v mnogo večji meri pod vplivom nosilcev Se pred tednom dni je bil videti položaj v Alžiriji skoraj brezupen. Nasproti so si stali vojaški oddelki III. in IV. vilaje, ki so nadzorovali predvsem glavno mesto Alžir, in vojaški oddelki iz drugih vilaj, ki so hoteli za vsako ceno prodreti v Alžir in tam ponovno ustoličiti politični odbor FLN. Prišlo je že tudi do manjših krajevnih spopadov, ki bi prav lahko prerasli v pravo državljansko vojno, ko ne bi bil zmagal zdrav razum in ne bi prebivalstvo z nenehnimi demonstracijami pod geslom »Dovolj je bilo sedem let vojne« uspešno preprečevalo hujše spopade. Zdaj je nevarnost državljanske vojne odstranjena. V zadnjem hipu je bil sklenjen sporazum o demilitarizaciji Alžira, to je o tem, da se umaknejo vojaške enote III. in IV. vilaje iz Alžira. Prav tako so sporočili, da bodo dolgo pričakovane volitve v alžirsko ustavodajno skupščino 20. septembra in da so že sestavljene kandidatne liste. Na teh listah so tudi osebnosti, ki se še do nedavnega niso strinjale s politiko političnega odbora. Med najvidnejšimi nasprotniki političnega biroja je podpredsednik začasne alžirske vlade Krim Belkasem, ki uživa velik ugled v Kabiliji na območju III. vilaje. Ben Bela je izjavil, da je položaj podpredsednika vlade oziroma političnega biroja še vedno na voljo Belkasemu, čeprav je ta pred nekaj dnevi odstopil. Vse kaže, da uspešno poteka proces združevanja Alžirije. Regionalizem, podobno kot v Kongu, bi skoraj postal usoden tudi za Alžirijo. Razdrobljenost dežele na posamezne vilaje in prizadevanja vojaških poveljnikov v vsaki vila ji, da bi vodili svojo politiko, je pritirala državo skoraj na rob držav- ljanske vojne. Tudi zdaj, ko je bil dosežen sporazum o demilitarizaciji Alžira in datumu volitev, niso še izginila vsa trenja. Še vedno vladajo nesoglasja med posameznimi političnimi in vojaškimi voditelji. Zastopniki III. vilaje (Kabilija) na primer zahtevajo, naj bi ta vilaja ohranila svoje posebnosti v lokalni upravi, vodstvo FLN v Franciji je še zmeraj precej sovražno razpoloženo do političnega biroja, zastopniki vojaških oblasti IV. vilaje bi vendarle radi ostali na tem ozemlju in tako dalje. naurjevem obisku v Franciji, ki je bil ves v znamenju sprave med Francijo in Nemčijo, naj bi tudi de Gaullov obisk poglobil in razširil to spravo-Toda v okviru tega splošnega cilja so prizadevanja obeh državnikov — predvsem de Gaulla — da bi iz osi Pariz— Bonn nastala tista sila, ki bi vedrila in oblačila v združeni zahodni Evropi-Zato je povsem razumljivo dejansko upiranje Pariza in Bonna britanskemu vstopu v Skupni trg ali vsaj naglica, s katero skušata Francija in Zvezna republika Nemčija izvesti politično in- Sprava v Alžiriji Vendar vsi nestrpno pričakujejo volitev. Morda preveč pričakujejo od njih, čeprav ni nobenega dvoma, da se bo položaj po volitvah precej razjasnil. Z njim pa se bo utrdila vodilna vloga političnega biroja, saj je prav pomanjkanje močne osrednje oblasti doslej povzročalo v Alžiriji največje težave. Vse torej kaže, da se Alžirija približuje miru in organizirani obnovi. Po volitvah bo vsekakor dosti manj možnosti za to, da bi se spet vnel kak prepir med politiki in vojaki. Pravkar končani obisk francoskega predsednika de Gaulla v Nemčiji ni uradno prinesel nič novega, razen uradne izjave, da sta se de Gaulle in kancler Adenauer sporazumela o »konkretnih in praktičnih ukrepih za nadaljnjo krepitev sodelovanja«. Po Ade- tegracijo pred britanskim pristopom-Toda ta politika ni priljubljena v zahodni Evropi. O tem pričajo neugodni komentarji italijanskega in drugega evropskega tiska, celo francoskega, ki zelo neugodno ocenjujejo de Gaullove poskuse, ustanoviti os Pariz—Bonn, čeprav uradni francoski in zahodnonem-ški krogi odločno zanikajo, da obstaja tak namen. Tudi politične koncepcije de Gaulla in Adenauerja — dveh starih državnikov s še bolj zastarelimi idejami — niso za Evropo, če bi šlo vse po njihovih načrtih, bi postala zahodna Evropa nekakšna Španija. Toda ob zadnjem dc Gaullovem obisku v Nemčiji se je dvignilo toliko nasprotnih glasov, da je dvomljivo če se bo »evropskima starcema« posrečilo uresničiti njune ideje. Za to imata bržkone premalo časa in podpore. NOVA ORGANIZACIJA IN FINANCIRANJE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA ZAVAROVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) usmerjali h gospodarnemu poslovanju. Tudi notranji predpisi bodo morali biti popravljeni, če niso v skladu s splošno veljavnimi načeli o nagrajevanju, delitvi dohodka in dobrerr. gospodarjenju. samouprave v podjetjih, ustanovah, organizacijah in komunah. Taka skupščina bo predstavnik dejavne, stvarne suverenosti delovnega ljudstva, izraženo ne le na volitvah, ampak vsak dan v razvejanem samoupravnem mehanizmu pri vsakodnevnem opravljanju družbenih zadev. Izvoliti bomo morali tudi novo skupščino komunalne skupnosti zavarovancev. Po teh volitvah bodo v komunah volili še svete zavarovancev, marsikak večji kolektiv pa bo v okviru zakonskih možnosti postavil tudi svoje organe, ki se bodo kot družbeni skrbniki pogostneje zanimali za dobro gospodarjenje doma, v komuni in okraju. Občinski sindikalni sveti bodo takoj začeli z razpravami o pomenu teh sprememb in o volitvah med zavarovanci — člani sindikatov. Na bližnjih zborih občanov, ki jih prav zdaj pripravljajo organizacije Socialistične ^veze, bodo o vsem tem ob- vestili tudi kmečke proizvajalce. Tako bodo v najkrajšem času vsi naši delovni ljudje seznanjeni z bistvom sprememb. Z večjo odgovornostjo bodo odločali, kdo naj jih zastopa v svetu zavarovancev ali v skupščini komunalne skupnosti. O vsem tem bodo jutri razpravljali na skupni seji okrajnega odbora SZDL in okrajnega sindikalnega sveta. Skupen namen vseh razprav in ukrepov pa je: sedanje stanje v zdravstveni zaščiti moramo še izboljšati, da bomo delovnemu Človeku zajamčili in ohranili delovno sposobnost in zdravje. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V Podgori pri Splitu je bila v torek veličastna proslava 20-letnice vojne mornarice. Ob tej priložnosti je bil defile vojne mornarice, ki ga je predsednik republike Josip Broz Tito opazoval s ladje »Galeb«. Pred tem je tovariš Tito prisostvoval odkritju 30 metrov visokega spomenika, posvečenega spominu na ustanovitev in razvoj vojne mornarice. Na hribu nad Podgoro, kjer stoji spomenik, so na ukaz vrhovnega komandanta 10. septembra 1942 ustanovili prvi mornariški odred, ki je bil v nedeljo za zasluge v narodnoosvobodilni borbi odlikovan z redom narodne osvoboditve. Po defileju, v katerem so sodelovali polagalci min, minolovci, doma izdelane podmornice, patruljne ladje, hitri torpedni čolni in močni rušilci z daljnometnimi topovi in težkim orožjem, je bilo na ladji »Galeb« Slavnostno kosilo, Id se ga je udeležil tudi tovariš Tito. — Zbrani množici pred spomenikom je spregovoril državni sekretar za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak. Med drugim je dejal, da se morda zdi neverjetno, da so bile partizanske akcije mogoče tudi na morja. Naše male lesene ladje, oborožene samo e mMlW avtomatskim orožjem, so se morale spoprijeti s sodobnimi vojnimi ladjami, s podmornicami in letalstvom. Partizanske enote so v raznih akcijah pred italijansko kapitulacijo napadle nad 70 in zaplenile 32 sovražnih ladij. Mornarica je uspešno izpolnila mnoge zapletene naloge tudi v bojih za osvoboditev Dalmacije in pri zaključnih operacijah. Iz prvega mornariškega odreda je zrastla izoblikovana, za naše možnosti močna vojna mornarica, ki je zanesljiv čuvar našega Jadrana. — Tovariš Tito je v zdravici dejal, da je bilo rojstvo naše mornarice dolgotrajno in težavno. Ljudstvo v Dalmaciji je morda bolj celovito kot kjerkoli drugod sodelovalo v boju proti sovražniku. Naše ljudstvo je mnogo žrtvovalo, da je ustvarilo to, kar imamo. To, kar smo videli v defileju, pa je le del vsega, kar imamo zdaj. Povsod, v vsakem kraju naše dežele se gradi in ustvarja. Redkokatero ljudstvo na svetu bi v roku komaj dvajsetih let boja in ustvarjalnega dela lahko zgradilo to, kar je ustvarilo naše ljudstvo. g| Predsednik republike tovariš lito je po ogledu zagrebškega velesejma v izjavi za tisk ugodno ocenil letošnji zagrebški velesejem, ki daje boljšo sliko od vseh povojnih. Dejal je, da ga je vzradostilo, ko je zapazil, da se že uveljavlja linija integracije in kooperacije oziroma ZANESLJIV ČUVAR NAŠEGA JADRANA delitve dela. Velesejem bi moral po besedah tovariša Tita še v večji meri pritegniti dežele v razvoju. Glede turizma pa je dejal, da bo treba menjati politiko glede tega. Potrebno je, da nam turizem daje devize, toda da bi to dosegli, mu je treba pustiti dinarska sredstva. Usluge v turizmu morajo biti na višji ravni. Zato je treba vzgajati kadre, jih stimulirati in jim zagotoviti ustrezne pogoje. Ni prav, da na primer postrežnina ne gre strežnemu. oseb ju. Gostinski kader mora biti bolj stimuliran kot je sedaj. g| Izvršni svet LR Slovenije je sprejel uredbo o prispevkih za gozdne sklade in odlok o delu cene stoječega lesa. Uredba pooblašča okrajne ljudske odbore, da določijo znižano lestvico prispevkov za podružbljeno proizvodnjo v zasebnih gozdovih. To zagotavlja gospodarskim organizacijam ekonomski interes za izvajanje gospo- darske dejavnosti v zasebnih gozdovih. Zasebnemu lastniku podružbljenega gozda pa uredba zagotavlja dohodke: del cene stoječega lesa, plačilo za vloženo delo v podružbljeni proizvodnji in, če je kmet, določeno količino lesa za potrebe njegovega kmetijskega gospodarstva brez plačila prispevka. |3 Jugoslovanska kmetijska banka je doslej odobrila kredite za nakup približno 120.000 ha zemlje, vendar so vključili v program letošnje jesenske setve doslej le 10.000 ha nove zemlje. Vzrok za to je med drugim tudi v neažurni službi imovinsko-pravnih odnosih pri ljudskih odborih. Dosedanja praksa kaže, da manj upoštevajo dejansko stanje in lastninske spremembe, bolj pa vztrajajo na pravnem stanju. Mnoge od teh problemov bo treba urejati z obstoječimi pozitivnimi predpisi, nekatere pa bodo uredili z novimi predpisi, ki bodo verjetno sprejeti še ta mesec. H Letošnja letina krompirja je boljša kot lani. V Sloveniji ga bomo predvidoma pridelali kakih 80.000 vagonov, kar je dovolj za kritje vseh potreb na trgu. Krompir bodo odkupovale zadruge kot edini odkupovalec na svojem območju po 18 din za kilogram krompirja vrste merkur. Sedanja i neobičajno visoka cena krompirja potemtakem ni upravičena, ker je krompirja dovolj. H V torek je prispel na 10-dnevni obisk v Jugoslavijo sovjetski kozmonavt major German Stepanovič Titov. Med obiskom v Jugoslaviji bo obiskal razen Beograda tudi Dubrovnik, Ljubljano, Bled, Velenje, Zagreb in graditelje avtomobilske ceste. d Jugoslovanska trgovska mornarica dosega letos — v jubilejnem leto — milijon bruto registrskih ton ladjevja. Po končani vojni smo imeli komaj 38 ladij s skupno 64 tisoč hrt. m Odnosi med ZDA ln Kubo so se ponovno zaostrili zaradi pošiljk orožja in vojaško opreme Iz ZSSB na Kubo. Ameriški zunanji minister Rus k je predlaga] sklicanje konferenje zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav, da bi formulirali »skupne ukrepe- prod Kubi. a V zadnjih dneh je svetovni tisk spet pisal o """"t" ameriškem izvidniškem letalu U-2, cigar sestrelitev nad ZSSB spomladi lota 19«u je razbila pariško koneferenco voditeljev vlad velesil, še preden se je ta začela. To pot je eno letalo U-2 kršilo sovjetski zračni prostor, enega pa Je sestrelila kitajska protiletalska obramba, a ' V Londonu se Je začela konferenca premierov držav članic britanske skupnosti narodov — Cammonwealtha. Udeležujejo se Je delegacije 15 držav in opazovalci iz sedmih dežel, ki so še pod kolonialno u-pravo. Glavno vprašanje Je pristop Velike Britanije k Skupnemu trgu. * Poročajo, da se utegne a-meriški predsednik udeležiti zasedanja Generalne skupščine OZN v Ncw Yorku. - Sedemnajstega zasedanja Generalne skupščine se utegne udeležiti tudi sovjetski premier Hruščov. O V glavnem mestu Irana in v zahodnem delu države so spet začutili potresni sunek, ki Je trajal i; sekund. Za zdaj še ni poročil o morebitnih človeških žrtvah ali škodi. Po uradnih podatkih so doslej pokopali osem tisoč žrtev nedavnega silovitega potresa v Iranu. Najnovejši potres so čutili tu* v Turčiji Mlzu sovjetske meje- O V Gani so spat izvedli atentat na predsednika Nkrumaba med manifestacijami lojalnosti, ki Jih Je priredilo prebivalstvo pred njegovo rezidenco v Akri-Po nepotrjenih poročilih je h** lo več oseb ranjenih, Nknunah pa Je ostal nepoškodovan. O V Genovi so odprli zgodovinsko razstavo o boju 1 talija"" ske Socialistične stranke <*> njene ustanovitve. S tem se Je začela proslava 70-Ietaice i ta"" janske Socialistične stranke, »« bo dosegla vrh s proslavo , oktobra v Rimu. m V Džakarti se pridno PJ1' pravljajo na sestanek zunanji" ministrov azijskih ln afriški" držav. Na tem setanku hod° določili kraj in čas druge ban-dunške konference, za katero se je doslej prijavilo 17 držav, med njimi tudi LR Kitateka. ZAPISKI S SEJE OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V NOVEM MESTO Zahtevamo red v gozdarstvu Četrtkova seja občinskega odbora SZDL Novo mesto Je opozorila na vrsto problemov in pomanjkljivosti kmetijskega in gozdarskega gospodarstva v novomeški komuni v zadnjem obdobju, ko gre za izpolnjevanje zelo važnih nalog in uveljavljanje prakse v hitrejši socializaciji podeblja. Nedoslednosti in negativni pojavi so izstopili predvsem tam, kjer kmetijske organizacije niso bile dovolj Prožne in so se pri izvajanju nalog ter tolmačenju novih Predpisov in zakonov posluževale dvoumnih prijemov. To fe marsikje naredilo pravo zmedo v usmerjanju celotne akcije v procesu podružbljcnja zasebne proizvodnje. Ko Je seja ugotovila poglavitne vzroke za tako stanje, jc priporočila, naj bi ta in podobna vprašanja temeljito proučila gospodarska zbornica kot organ, ki je prvi dolžan analitično spremljati vse pojave v gospodarstvu. Vemo, da je novomeška občina še pretežno kmetijska, zato bi morali probleme in Pojave spremljati še s posebnim posluhom, saj vemo, da Je prav od tega odvisno izpolnjevanje nalog. Gre v prvi vrsti za to, da kmetijske organizacije dokončno spoznajo, da leži na njihovih ramenih glavno breme pri socializaciji vasi in istočasnem podružb-Vjenju kmetijske proizvodnje.' Razlogov, da ni šlo vse po hačrtni poti je več. Med poglavitnimi je ta, da so kmetijske organizacije, ko so združevale in urejale organizacijsko vprašanje, pustile ob strani zasebnega proizvajalca, ni-80 ga dovolj pritegnile v sodelovanje in mu niso znale nakazati perspektivnega razvoja. Redki so bili premeri, da bi organi kmetijskih organizacij, zlasti nekateri strokovnjaki, našli ustrezen, sporazumen jezik. Ti so nasprotno dajali zasebnemu proizvajalcu dvoumne odgovore, kar ie imelo za posledico, da si je ja marsikaj razlagal po svoje *n po svoje tudi delal. Do zmede je prišlo zlasti na Področju gozdarstva, kjer je nastala že prava anarhija pri izkoriščanju gozdov. Zasebni kmetijski proizvajalec ni bil kontroliran, zato je prodajal jes in sekal na milo in nemi-}o, hkrati pa zanemarjal nego m Pogozdovanje. S tem se je nenačrtno izkoriščala bogata zaloga lesa in odtekala kdo ve kam, namesto da bi šla v domačo lesno industrijo, gradbeništvo in za druge gospo- darske potrebe. Današnje zaloge lesa so tolikšne, da bi vsako leto lahko posekali na vsakem hektaru 2 kubična metra, toda le ob smotrnem izsekavanju. To bi dalo na leto poldrugo milijardo dohodka in bi bilo v primerjavi z današnjem stanjem v gozdarstvu popolnoma realno. Da bi dokončno izbrisali ne-načrtnost v izkoriščanju in negi gozdnih površin, so na seji predlagali, naj bi v prihodnje z gozdovi na novomeškem področju upravljala ena gospodarska organizacija. Ker pa tega trenutno še ni mogoče izvesti, bo o vprašanju razpravljala še gospodarska zbornica. Nujno pa je, da se stvar, kdo naj prevzame to nalogo, reši. Na seji so nekateri menili, da bi prišel v poštev le KGPK Novo mesto, ki bi se v dogL'-dnem času preusmerili predvsem v gozdarstvo. Ob preusmeriti bi morali razporediti tudi gozdarski strokovni kader ki ga je bržčas dovolj, le da ne pride do Izraza na samem proizvodnem mestu. Dandanes je po pisarnah mnogo preveč šefov, podšefov, inšpekcij in podobnega, tako da v gozdu pogosto srečamo le gozdne delavce in logarje. Dobra gozd. služba je samo tista, ki dela na terenu, ne v pisarni! Zato bo treba čimprej doseči, da bodo logarji samo nekakšni preddelavci v gozdu, tehniki in inženirji pa vodje pri načrtnem izsekavanju in negi gozdov, kar je že uredila KZ Dolenjske Toplice, ki ima v tem smislu izdelan tudi sistem nagrajevanja. Podružbljanje je poglavitna naloga! Ko je analizirala kmetijsko proizvodnjo, je seja občinskega odbora SZDL Novo mesto ugotovila, da je skoraj porazen odstotek površin, ki ga obdelujejo kmetijske organizacije. Dejstvo je namreč, da kmetijske zadruge in KGPK Novo mesto obdelujejo le 4,9 odstotka vse obdelovalne zemlje, če pa upoštevamo še kooperacijo, zajema družbena proizvodnja le pičlih 22 odstotkov obdelovalnih površin. Kaže, da je podružbljanje zemlje in proizvodnje še vedno zanemarjeno področje. Neizpolnjevanje nalog opravičujejo kmetijske organizacije z različnimi razlogi. Nekatere postavljajo kot glavni vzrok objektivne težave, druge investicije, razdrobljenost površin, nedoseženo soglasje glede arondacije in podobno. V več primerih je preveč prišla do izraza volja nekaterih vodilnih, ki so si ukrepe in načela po svoje razlagali in nakazovali »svojo« perspektivo. Nič čudnega ni torej, da so se začeli pojavljati dvojni plani — kot pri KGPK Novo mesto — ki so odtujevali kmetijske organizacije od splošnih naporov za skladje : -sd gospodarskimi panogami v občinskem ter okrajnem merilu. Na seji so zahtevali, naj vse samovoljne-že, ki organizacijo napačno usmerjajo, pokličejo na odgovor. Se vedno je osnovna naloga kmetijskih organizacij, da po-družbljajo površine in proizvodnjo in da z arondacijami ustvarjajo zaokrožene zemlji-ščne komplekse. Vsaka kmetijska organizacija bo morala slej ko prej začeti resneje razpravljati o tem vprašanju in si zagotoviti sredstva za odkup in zakup zemljišč. Brez izgovorov se bodo morale sprijazniti z dejstvom, da imajo v obdobju in procesu naporov za socialistično proizvodnjo enake dolžnosti in pravice. Seja je podčrtala, da gre podružbljanje mnogo prepočasi in da bo treba vložiti največje napore v izpolnjevanje nalog, ki jih zahtevata naš čas, razmere in napredek. Iz. Kako poteka revalorizacija osnovnih sredstev Občinski ljudski odbor v Brežicah je skupno s pododborom Društva knjigovodij organiziral 1. septembra posvet s predstavniki-računo-vodji gospodarskih organizacij ter ostalih, ki delajo pri revalorizaciji osnovnih sredstev. Namen posveta je bil, da se razčistijo vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri delu in si jih posamezniki ne znajo obrazložiti. V občini Brežice ni posebne komisije, pač pa sta dva člana-strokovnjaka, in sicer Vili KOSIRNIK in Slavko MOL AN, oba računovodje v gospodarskih organizacijah. Imenovana sta na posvetu na kratko obravnavala vsa navodila in dala tudi potrebna pojasnila. Tovariši iz gospodarskih organizacij so prišli na posvet s pripravljenimi vprašanji, na katere so dobili potrebna pojasnila. Zato smo mnenja, da je bil posvet koristen. Ugotovljeno je, da je od 28 gospodarskih organizacij devet takih, ki z delom do 1. sept. 1962 niso pričele, medtem ko so se ostala podjetja lotila priprav, eno pa je z delom že končalo. Ni bilo primera, da bi kolektivi akcije ne sprejeli z razumevanjem. Na posvetu je bilo poudarjeno, da mora biti akcija zaključena do 15. sept. 1962; v nasprotnem primeru bodo uporabljene sankcije, kot jih predvidevajo predpisi. Iz razprave je bilo možno zaključiti, da bo akcija v občini izvršena do roka. Ara. Prenovitev krške klavnice »Metalka« TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA TITOVA CESTA 24 proda sledeča osnovna sredstva: 2 TOVORNA AVTOMOBILA 31 TAM Pionir TOVORNI AVTOMOBIL 4,21 Csepel TRAKTOR STYJER 2 PRIKOLICI 31 P0LT0V0RNI AVTOMOBIL 1,51 Fiat-Zastava 615 B Vsa vozila so v odličnem stanju. Prednost odkupa ima socialistični sektor, eventuelno damo vozila v najem. Nove servisne delavnice za Spodnje Posavje V našem listu smo že pisali, da bi bilo potrebno usta noviti servisne delavnice za popravilo radijskih sprejemnikov in gospodinjskih strojev za območje Spodnjega Z živinskega sejma 10. septembra je bil v Novem'mestu običajni ponedeljkov živinski sejem, na katerega so pripeljali 751 prašičev. Kupci iz okoliških krajev, iz Bele krajine in tudi od drugod so tokrat pokupili 532 prašičev. Cena se zaradi pomanjkanja svinjske krme, ki ga je povzročila suša, še ni dvignila in se je gibala od 4000 do 6500 din. • Od 23. do 27. septembra bo v Beogradu mednarodni kongres Industrijske kemije. To bo prvi kongres te vrste v naši državi. • Nedavno je skupina strokovnjakov v Beceju obiskala 13 kmetijskih posestev ln proučila možnosti nadaljnjega namakanja površin, ki še niso vključene v namakalni sistem. Posavja. Tehniška srednja šola v Vidmu-Krškem je te dni odprla servisno službo za omenjene aparate in stroje. S tovarnami »Iskra« iz Ljubljane, »RIS« iz Zagreba, »Radio-elektro« iz Kragujevca, RR iz Beograda je že sklenila pogodbe za servisno popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov, ""-»vo ustanovljeni servis, ki bo posloval v prostorih delavnic TSS, jo po-prr ljal vse vrste gospodinjskih strojev in aparatov, o-pravljal elektroinstalacije in rojne usluge Za strokovna popravila jamči tehniška srednja šola. Dva kvalificirana radiotehnika in več drugih strokovnih moči bo brez dvoma opravljalo usluge v zadovoljstvo potrošnikov. Omeniti moramo, da bodo cene popravilom zelo konkurenčne. To je prva tovrstna servisna delavnica v Spodnjem Po-savju. Ljudje so vest o preobno-vi krške klavnice sprejeli pravzaprav z deljenimi mišljenji. Večina jih je proti razširitvi klavnice v sredini mesta, saj že sedaj, zlasti v vročih dneh, po mestu zaudarja neprijeten smrad. Pred klavnico je tudi do-gonsko mesto za živino, ki onesnaži pot za Savo. Obiskali smo direktorja podjetja »Meso«, ki nam je povedal sledeče: S pomočjo investicijskega posojila približno 15 milijonov dinarjev namerava podjetje »Meso« • obnoviti klavnico in dograditi prostor za hladilne naprave z vsemi sanitarijami. Zmogljivost hladilnih naprav bo znašala od 10 do 15 ton mesa. Spričo vse večje potrošnje mesa hladilnice v prodajalnah ne zadoščajo vsem potrebam. Prodaja mesa se je na primef od leta 1955 povečala celo za 150 odst. Sedaj porabijo za domačo potrošnjo mesečno povprečno 12 ton mesa, 10 ton pa ga prodajo za izvoz. Upoštevati je tudi, da se je pred leti klalo na Vidmu, v Leskovcu, na Raki in v dveh klavnicah v Krškem. Sedaj pa koljejo za vsa ta območja samo v klavnici v Krškem. Bojazen, da bi po Krškem nastal večji smrad, je odveč. Kmetijska zadruga namreč gradi na sejmišču tehtnico s primernim prostorom, kjer bo od 31. oktobra dalje dogonsko mesto. Direktor podjetja »Meso« priznava, da sedanja lokacija klavnice v Krškem ni najboljša. Vendar je treba upoštevati, da bi za gradnjo nove klavnice na primernejšem mestu porabili okoli 200 milijonov dinarjev, ki jih pa občina pa tudi podjetje nimata. Sanitarna in veterinarska inšpekcija sta prepovedali klanje živine v sedanjih pogojih, zato je podjetje »Meso« nujno moralo poiskati primerno rešitev. Obnovitev klavnice in dograditev prostorov za hladilne naprave ter sanitarije pa bo ljudem le v korist. Ce ne bi hitro ukrepali, bi morali meso uvažati iz Zagreba, s čimer bi se tudi cene mesu zvišale. Znano pa je, da so cene mesu — govedini 400 dinarjev, teletini 440 in svinjini 440 dinarjev — konkurenčne ostalim mesarskim podjetjem. Na vprašanje, zakaj je v Krškem zelo težko dobiti jetrca, smo dobili pojasnilo, da je klanje telet omejeno in da ima tele le do 1,20 kg jetre. To pa je premalo, da bi lahko vsem strankam ugodili. D. K. • Tovarna koles »Partizan« lz Subotice je letos Izvozila v Združene državo Amerike 12.000 koles. To je samo del letošnjega izvoza, ker namerava podjetje izvoziti še okrog 35.000 koles. Mnenje odbora še ni mnenje članstva! Kako dela 216 krajevnih organizacij Socialistične zveze v našem okraju To bo osrednje vprašanje 6. redne seje okrajnega odbora SZDL, ki bo nadaljevala delo po skupni seji s sindikati jutri popoldan. Namen teh ugotovitev je, da bi se čimprej odstranile pomanjkljivosti, ki še zavirajo uspešnejši razvoj te oblike politične' samouprave v naših mestih in vaseh. Organizacijska komisija pri okrajnem odboru SZDI, je dolgo časa obdelovala gradivo iz najrazličnejših vidikov, pri tem pa so jI krepko pomagale tudi vse občinske komisije. Ugotovitve se sicer ne dajo kaj prida strniti, vendar bomo iz njih povzeli nekatere najvažnejše podatke. Vsebinska vprašanja dela krajevnih organizacij so po obeh kongresih SZDL (zveznem hi republiškem) dobila vrsto novih smeri in pobud, vendar so jih veči-novam slabo izkoristile. Največja pomanjkljivost preteklega obdobja je brez dvoma v tem, da večina krajevnih organizacij ni znala vplesti v svoje delo obravnavo vseh mogočih družbenih problemov z vidika komune ali širše, družbene skupnosti. Prav to pa bi omogočilo, da bi se člani SZDL globlje seznanili s stanjem, ga proučevali in nato predlagali s svojih gledišč ustrezne rešitve. Tako namreč si lahko zamišljamo vpliv člana SZDL na oblikovanje politike na vseh mogočih področjih. Mnogoštevilni odbori, njihovi izvršni odbori in odbori podružnic predstavljajo močan politični aktiv širom po okraju. Zal so se nekatera vodstva vse preveč oprijela prakse, da je mnenje odbora že tudi mnenje članstva. Zato so se stiki s članstvom precej zrahljali. Ker v večini primerov ni zaživela tudi oblika dela v sekcijah, je ta ocena dokaj točna. Prenekatera organizacija je precej zanemarila organizacijsko področje. Tako je opazen padec v številu članstva, kar ima svoje vzroke v slabi evidenci in drugih pomanjkljivostih. Marsikje ne zajamejo mladine, ko postane polnoletna, in podobno, članarina je za marsikatero organizacijo šibka točka. Nerazumljivo pa je, da imamo od zaposlenih delovnih ljudi v članstvu komaj 68 odst. To pomeni, da je skoraj 10.000 zaposlenih delovnih ljudi iz naših podjetij in ustanov izven svoje osnovne politične organizacije. Kot pomanjkljivo vključevanje teh, pa je pomanjkljivo tudi vključevanje naših žena. Se bolj kot v članstvu (članic je kar 66 odst.) pa manjka žena v vodstvih, saj so tam zastopane le s 16. odst. Takih podatkov je komisija zbrala še mnogo in bodo vsi lahko služili za preorientacijo kadrom v SZDL. Materialni pogoji dela krajevnih organizacij so v približno tretjini primerov precej problematični. Marsikatera taka organizacija je le na papirju, saj se ne pokriva niti z drugimi osnovnimi organizacijami in enotami drugih organov, niti nima primernega števila- članov. Računati je, da se bo dokončno izoblikovalo mnenje o velikosti in obsegu krajevne organizacije v bližnji prihodnosti, ko se bodo v statutih občin izoblikovale krajevne skupnosti takega obsega, da bodo kos tudi tem vprašanjem. Le tako bo mogoče zagotoviti politično in dejansko samoupravo prebivalcev na področju, kjer žive — v krajevni skupnosti. Pred okrajnim odborom SZDL nI lahka naloga. Ponovno bo moral oživiti vse načelne misli in napotila kongresa, kako naj bi delovala krajevna organizacija kot podaljšek občinske organizacije SZDL. Ta je namreč osnova organizacije SZDL, to pa pomeni znatno več, kot smo doumeli. Organizacijska komisija in izvršni odbor sicer predlagata, naj bi uvedli šestmesečno tekmovanje glede vseh bistvenih vsebinskih in organizacijskih vprašanj med vsemi krajevnimi organizacijami v okraju, vendar bo uspeh le polovičen, če ne bodo krajevne organizacije v tem videle le poti, po kateri se čimprej približajo veljavnim načelom delovanji SZDL. Besedo o tem bodo morali izreči tudi občinski odbori SZDL, ki so zadelovanje krajevnih organizacij neposredno odgovorni. Gradimo z ljudmi in za ljudi Ob letošnjem občinskem prazniku SEVNICE — »štajnkoln« sem kopal vse življenje, pa ga bom še naprej! — je trmasto izjavljal krmeljski rudar, ko so se pričele razprave o preusmeritvi rudnika, ki ni imel več bodočnosti. Veliko besed je bilo treba izreči, opraviti brez števila potov in vložiti nemalo naporov, preden je bil uresničen veliki načrt. Vseh 348 ljudi, ki so še letos rili po rovih pod zemljo, je preskrbljenih. V Domu Svobode v Krmclju okorni rudarski prsti vodijo svinčnike, sluh in vid pa željno vpijata znanje, ki ga bodo delavci rabili v novem poklicu, Zebljarski obrat, obrat lisce in obrat Metalne, ki so kot čez noč zrasli letos, so dokazali, da je tudi nemogoče mogoče. Mogoče takrat, kadar gre za ljudi. Za ljudi, s katerimi gradimo in za katere gradimo našo družbo in socializem. bi uporabljali usluge stanovanjske skupnosti. Pralnica je prevzela perico iz doma v Impoljci pod pogojem, da bodo dajali perilo v pranje v servis, pa v Impoljci niti tega ne izpolnjujejo. Obrat družbene prehrane zaenkrat še domuje v pretesnih prostorih. Ker je s prehrano ustvaril večji promet kot đve gostilni v bližini, bodo rešili zadevo tako, da se bo preselil v prostore ene izmed njiju. Pleskarski in avto-ličarski servis se je v letu dni lepo razvil, opozarja pa na to, da Sevnica potrebuje urejeno mehanično delavnico, v kateri bi lahko opravili vsa popravila, namesto da si zaradi pomanjkanja orodij pošiljajo vozila iz delavnice KZ v ono pri stanovanjski skupnosti pa spet v delavnico AMD. Tudi tu je rešitev v združitvi. Pogled na gradbišče nove proizvodne dvorane v Mizarski zadrugi Sevnica, ki bo rešila problem pretesnih prostorov in pripomogla k povečanju proizvodnje Največ naložb in največ naporov v sevniški komuni je bilo letos vloženih v preusmeritev proizvodnje v krmelj-skem premogovniku. Pri tem velja poudariti veliko pomoč republike in okraja, saj so t združenimi močmi zagotovili 168 milijonov din za gradnjo novih proizvodnih prostorov in 200 milijonov din obratnih sredstev, ter vse ostalo , kar je bilo potrebno ca prekvalifikacijo ljudi. V gospodarstvu komune je letos bolj kot kdajkoli poprej čutiti živo potrebo po naložbah, ki bi bile hitro opravljene in bi pomenile modernizacijo proizvodnih postopkov, povečanje proizvodnje za izvoz in boljše izkoriščanje zmogljivosti. Mizarska zadruga v Sevnici in Kopitarna sta v tej skupini. Problem Jugotanina je resda še vedno pereč, vendar vse kaže, da bo kmalu rešen. Sorazmerno draga surovina, ki je v primerjavi z mednarodnimi taninskimi normami revna (naš les vsebuje 6 odst. tartina, drugod v svetu pa 12 odst..), preprečuje izvoz, izkoristek lesa pa je hkrati zelo majhen. Načrt o gradnji obrata za lesonitne plošče, ki bi uporabil dragocene odpadke, ni uspel, ker je teh plošč na tržišču dovolj. Eden izmed obeh taninskih obratov v Sloveniji se bo zato usmeril v proizvodnjo duri-sal ali okal plošč (montažni gradbeni element), drugega pa bo treba zapreti. Odločitev o tem še ni padla. Proizvodni obrati Lisca, Ju-tranjka in Marok se trudijo z manjšimi investicijami postopoma modernizirati proizvodnjo, kupujejo sodobno strojno opremo in znižujejo proizvodne stroške. Modernizacija mestnih ulic Je bila potrebna zaradi rastočega prometa, pa tudi zato, ker je v Sevnici osredotočena domala vsa industrija in so mestne ulice z notranjim transportom močno obremenjene. Blizu 2 km novega asfalta, (okoli 55 milijonov din), dokončna kanalizacijska dela (okoli 5 milijonov din) in delno urejena javna razsvetljava (7 milijonov din pomenijo lepo pridobitev. Ljudski odbor je na zadnji seji obširno razpravljal o gradbenem podjetju »Marok«, ki je že nekaj let kamen spotike. Podjetje bodo likvidirali, ponudniku izmed gradbenih podjetij od drugod, ki bo pripravljen ustanoviti v Sevnici samostojno gradbišče, pa bodo prepustili del »Marokovih« osnovnih in obratnih sredstev. Preostali del bo prevzelo novo komunalno podjetje, ki se bO ukvarjalo z gradbenimi vzdr-'ževalnimi deli, izkoriščanjem peskokopov in kamnolomov in razvijanjem raznih obrtnih dejavnosti. Reorganizacija trgovine in gostinstva, ki narekuje združitev obeh trgovskih in obeh gostinskih podjetij, bo zagotovila večje sklade, boljše iz- koriščanje poslovnih prostorov, večjo gotovost pri najemanju posojil in dolgoročni razvoj v obeh strokah, kar je potrebno zlasti v sevniškem gostinstvu. Stanovanjska skupnost ima ima se vedno nepotrebne težave, zlasti s pralnico. Govorice, da je pranje perila v Sevnici dražje, so se pokazale kot neresnične, saj je sevni-ška pralnica samo v treh storitvah nekoliko dražja, v vseh ostalih pa cenejša cd pralnic drugod. Obsodbe vreden je odnos gostinskih obratov, trgovine, zdravstvenega doma, lekarne in doma onemoglih v Impoljci, ki iščejo zasebne perice, namesto da V 24 urah - in v letu dni Sprehod skozi nekatere sevniške kolektive Po številu zaposlenih je v primerjavi z zmogljivostmi proizvodnih prostorov Kopitarna v Sevnici že dosegla zgornjo mejo — 60» delavcev. Poleg tega so proizvodni prostori močno dotrajani in marsikje ne ustrezajo osnovnim HTV predpisom, pa tudi strojr.a oprema je Obrabljena in zastarela. Kopitarna izdela okoli 2 milijona parov kopit in pet na leto, njeni žagarski obrati pa razrežejo okoli 1600 kub. metrov okroglega lesa. Letos bodo izvozili za 230 tisoč dolarjev kopit, do konca julija so od tega že uresničili okoli 100 tisoč dolarjev ir. presegli dinamični plan. Obrat se bori s precejšnjimi težavami. Tržišče zahteva cenene m kvalitetne izdelke, taksne pa je mogoče proizvajati le po sodobnih tehnoloških postopkih. Sušilne naprave so ozko grlo, ker sušijo les najprej leto dni po starem načinu, nato pa še dva meseca umetno. Tak način sušenja zahteva velika obratna sredstva (400 milijonov). Na tržišču čevljarske industrije, ki je glavni odjemalec Kopitarne, je že dlje časa čutiti zastoj. Odjemalci kljub tožbam ne plačujejo računov in do konca avgusta še niso plačali četrtletne realizacije. To pomeni za Kopitarno 20 milijonov din obresti, ki jih mora plačati zaradi prepočasnega obračanja sredstev. 20 mi*-lijonov dinarjev pa so enomesečni osebni dohodki za ves kolektiv! V takšnem stanju je postal za Kopitarno izvoz življenjsko vprašanje. V izvozu ima kolektiv že staro tradicijo, vendar bo treba izvažati več, povečati kvaliteto izdelkov in doseči cene na zunanjem tržišču. To bo omogočila rekonstrukcija, ki bo trajala več let. S F00 milijoni investicij bodo redili vprašanje starih strojev, proizvodnih prostorov pogonskih naprav in sušilnice. Najprej bodo zgradili proizvodno dvorano za 200 delavcev, ki delajo zdaj v najtežjih pogojih. Največja pridobitev pa bodo nove, najsodobnejše naprave za umetno sušenje lesa z visoko frekvenco, ki ga osuše popolnoma enakomerno v 24 urah. Prav zato obrat po rekonstrukciji ne bo potreboval večjih obratnih sredstev, proizvodnja pa se bo kljub temu povečala za 40 odst. in izvoz za 50 odstotkov. Enkrat večja proizvodnja in desetkrat večji izvoz! V začetku julija so v mizarski zadrugi v Sevnici začeli graditi. 278 milijonov dir. bodo vložili v preureditev obrata (od tega za novo stavbo 96 milijonov, 110 milijonov za strojno opremo in 72 milijonov za o-bratna sredstva). Vrednost proizvodnje se bo nato povečala za 100 odst., Izvoz pa kar za 10-krat. Dosedanji delovni prostori so tako majhni, da so resno ovirali razvoj podjetja in hkrati onemogočali sodobnejši način proizvodnje. Delavnica je bila zgrajena za 40 ljudi, zdaj pa se jih gnete v njej 190. Proizvodni stroški so visoki, saj delajo zdaj kar 60 ods{. vsega ročno in le 40 odst. strojno. Ko bo že po manj kot letu dni prihodnje leto v juniju slekla proizvodnja v novi dvorani, ki bo opremljena s sodobnimi stroji za obdelavo lesa (brusilni aparati, polirni stroji, preša za sintetično lepljenje, lakirnica in sušilnica), se bodo prolzvod- Prvi dan praktičnega dela v na hitro urejeni delavnici v prostorih nekdanje žage. Inštruktorji imajo polne roke" dela, 60 rudarjev pa s pilami obdeluje kos železa in svoj izdelek vsako toliko časa daje v oceno inštruktorjem. Tovariški nasvet veliko zaleže. Na sliki: inštruktor razlaga rudarju, kakšen naj bo izdelek, in ga opozarja na pomanjkljivosti. Tako nastajajo iz nekdanjih rudarjev bodoči kovinarji ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO: SEVNICE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE ZK • OBČINSKI ODBOR ZB • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI ODBOR ZROP • OBČINSKA GASILSKA ZVEZA TER VODSTVA VSEH OSTALIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH KOLEKTIVOV V OBČINI ni stroški občutno zmanjšali, saj bodo okoli 80 odst. vseh del opravili s pomočjo strojev. Se letos bodo uredili dvorano za mehanično in površinsko obdelavo in polirnico. Kolektiv bo nato laže prodajal svoje izdelke na domačem trgu, hkrati P3 bodo za 10-krat povečali izvoz izdelkov, ki jih že zdaj prodajajo v Ameriko, pa tudi v Zahodno Nemčijo, v Italijo in na Švedsko. Tekoči trak v »LISCI« Lisca v Sevnici je v Jugoslaviji edini specializirani obrat za izdelavo intimnega ženskega perila, čeprav enake izdelke delajo še nekatera druga podjetja, vendar poleg ostalega. V obratu je tiho, snažno, vse 6e blešči, šivalni troji pa enakomerno brnijo. Stezniki, modrčki, .damski pasovi, moške kravate in šali so izdelki, ki smo jih pred nedavnim še uvažali- V proizvodnji je največ težav z reprodukcijskim materialom, ker elastičnih tkanin in spe-njalnih trakov še ne izdelujemo doma. Lisca se bo še razvijala; ko bodo vsi predvideni proizvodni prostori zgrajeni, bo imela podkvasto obliko, v eni izmed novih dvoran pa bo dobil svoje prostore tudi oddelek za izvoz. Tu ne velja hitetli doseči je treba zahtevano kvaliteto in skrbno pripravljati kadre. S prodajo izdelkov ni težav, v polletju so ustvarili 48-odst. realizacijo, količinsko pa so plan presegli za 12 odst. Letos so v Kremlju ustanovili nov obrat, v katerem bo konec leta zaposlenih okoli 60 delavk, ter tako aktivno pomagali pri preuimeritvi proizvodnje v premogovniku Krmelj. V prvih dneh julija so proslavili svojevrstno delovno zmago: v popoldanski izmeni Je stekla proizvodnja po tekočem traku. V konfekcijski industriji je svojstven problem prenos blaga od sitroja k stroju. S tekočim trakom so ta transport meha-zirali, pri 95 do 100-odst. doseganju norm pa odtlej prihranijo na času okoli 12 odst. Veliko je vredno tudi to, da je sistem tekočega traku v Lisci delo domačih strokovnjakov, ki so ga na pobudo vodstva podjetja izdelali po vzorcu Peko v Tržiču. Druga izmena v proizvodnji se že priučuje novemu sistemu dela. DELAVCI: skrbile za osebno higieno! TEKST IN SLIKE: MILOŠ JAKOPEC Od premoga do kovine in svile Zaloge premoga na krmeljskem področju so narekovale dolgoročno preusmeritev rudniške proizvodnje, tržišče pa je zahtevalo takojšnjo. 2e lani so se pričeli prvi resni razgovori o tem. Rudnik je sicer še bil rentabilen, na skladih pa je komajda ustvarjal sredstva za amortizacijo. V nepolnem letu dni so bili storjeni vsi koraki v želji, da bi stekla nova proizvodnja in da bi bil hkrati vsem, ki so v rudniku doslej delali, zagotovljen nov poklic. S pomočjo republike in ob razumevanju delovnih kolektivov na Gorenjskem, Štajerskem, v Zasavju in Sevnici ter z velikimi napori organov OLO in sevniške komune je bila naloga uresničena. Pri preusmeritvi proizvodnje je bilo treba najti rešitev, ki bi imela osnovo v dosedanjih rudniških obratih. Močno razvita remontna delavnica za popravila in vzdrževanje rudniških naprav je nudila temelje za preusmeritev v kovinsko stroko. Prvi razgovori s podjetjem Plamen iz Krope niso uspeli. Nato so poizvedovali, katere kovinske izdelke tržišče najbolj potrebuje. Pričeli so se razgovori s čevljarsko industrijo o ustanovitvi obrata kovinske galanterije v Krmelju, ki bi oskrboval s tovrstnimi izdelki čevljarsko industrijo in tekstilno konfekcijo. Na žalost je zmanjkalo sredstev za soudeležbo. V aprilu letos so se že v prvih razgovorih sporazumeli z Metalno iz Maribora. V Krmelju bo zrasel nov obrat za izdelavo kovinskih konstrukcij, ki bo samostojna ekonomska enota Metalne. 2100 ton kons'.rukcij na leto bodo izdelali v njem ali po vrecTnosti za 100 odst. več kot prej rudnik. V juliju letos se je pričelo priučevanje v žeb-ljarskem obratu, ki je nastal s pomočjo podjetja Plamen iz Krope. V obratu že zdaj izdelujejo po 200 kg žebljev na dan (tolikšne so polne zmogljivosti strojev v eni izmeni), ko pa bodo pričeli delati v dveh izmenah, bodo naredili na leto 120 ton žebljev in jih v celoti izvozili. Priučevanje za novi obrat Lisce se je pričelo 10 marca letos. Prvega avgusta je stekla redna proizvodnja, konec leta pa bo v novem obratu zaposlenih okoli 60 žena. 2e zdaj se vzdržuje sam kot samostojna obračunska enota. Republiški organi so prispevali 168 milijonov din sredstev iz rezervnega sklada za preusmeritev proizvodnje, republiški in občinski Zavod za zaposlovanje pa sta primaknila okoli 11 milijonov din za prekvalifikacijo in za nabavo orodja, ki je zanjo potrebno. V Krmelju še vedno nujno potrebujejo 15 milijonov din za prekvalifikacijo ljudi. Vsi člani kolektiva prejemajo v času priučitve osebne dohodke, enake povprečju zadnjih treh mesecev. Strojno opremo za obrat Lisce je prispevala matična tovarna, strojno opremo za zebljarski obrat Plamen iz Krope, novi obrat Metalne pa bo prevzel 116 milijonov osnovnih sredstev od rudnika, za 11 milijo- nov jih bo dala Metalna Maribor, 21 milijonov obratnih sredstev je prenesenih iz rudnika, 203 milijone obratnih sredstev pa bo posredovala Gospodarska banka. Gospodarski del velikega načrta se odvija brez večjih težav, prav gotovo pa laže kot prekvalifikacija. Krmelj je postal letos prava pravcata šola za odrasle ljudi, ki se uče v zasilnih učilnicah za novo življenje. Vztrajnost in pridnost bosta nadomestili pomanjkljivo šolsko izobrazbo, pravijo inštruktorji iz Metalne in Plamena. 32 rudarjev je že opravilo teoretični del prekvalifikacije za varilce (za praktični del ni bilo orodja), 60 rudarjev pa se pravkar praktično in teoretično pripravlja za poklic konstrukcijskega kovinarja. Nobena prekvalifikacij* ne traja dlje kot 3 mesece. Nekdanji žagarski obrat so na hitro preuredili v prostore za praktično priučevanje, dvorana v Domu Svobode Pa je učilnica za teoretični del pouka. Starostni sestav kolektiva (povprečna starost je 35 let) Je omogočil hitrejše priučevanje, kljub temu pa n* gre podcenjevati ogromnih naporov, ki so bi" vloženi v skrb za včerajšnje rudarje, ki naj naprej ostanejo proizvajalci. Se letos so v Kf" melju kopali premog, zdaj pa že postajajo *■ rudarjev gradilci vitkih kovinskih konstrukcij in kovači žebljev, delavke, ki so prebirale P*e' mog, pa poganjajo šivalne stroje v Obratu Lis* ce in odlagajo drobne, najfinejše izdelke iz svi'e in brokata. Takšna je bila pot od premoga do kovine i" svile, ki-jo je prešel letos Krmelj. Volja človeka graditelja in ustvarjalca je premagala vs težave, premogov prah in jame pod zemljo P bodo v Krmelju prav kmalu samo še oblede spomin. Servis za pošolsko izobraževanje Pogled v načrte novomeškega Zavoda za iz)braževanje kadrov in produktivnost dela V drugi polovici oktobra ali v začetku novembra bo v Novem mestu spet začela delati šola za starše, ki jo pripravlja Zavod za izobraževanje kadrov in Produktivnost dela v Novem mestu. Po dveh letih obujena in nadvse koristna šola za starše, prve vzgojitelje svojih otrok, bo spet obdelovala teme o vzgoji otrok, higieni šolskih otrok, družini in po-' dobno. Starši bodo predvsem poslušali zdravstvena predavanja in se naučili, kako je treba ohraniti zdravje v družini. šola za življenje, namenjena zlasti doraščajoče-mu rodu, bo začela delati v drugi polovici septembra v gimnaziji in učiteljišču v Novem mestu. Po možnosti bosta podobni šoli začeli prvikrat delati tudi v osemletkah v Šentjerneju in Žužemberku. Posebno skrb za izobraževanje mladih v tej smeri bodo posvetili mladini v delovnih kolektivih, za katero bodo odprli nekaj oddelkov. V šoli za življenje dobi doraščajoča mladina osnovne napotKe za življenje, kako se je treba pripraviti za zakon, kaj mora vedeti o spolnem življenju in podobno. Program je viden tudi v raznolikosti predavateljev, saj bodo med drugim predavali nekateri znani pedagogi, psihologi, socialni delavci in zdravniki. Lani je ta šola delala v petih oddelkih s 180 prijavljenci, kar potrjuje, da se mladi ljudje zanimajo za razna življenjska vprašanja. V oktobru bo zavod nadaljeval s prirejanjem poljudnoznanstvenih predavanj. Na sporedu bodo zanimivi potopisi, zgodovinska vprašanja, izvenar-madna vzgoja, kulturna, umetnost in razni aktualni politični dogodki. Predavanja bodo spremljana s fil- mi in diapozitivi, kar bo nedvomno še bolj privlačno za poslušalce. Nadalje bo zavod organiziral javne tribune za manjši krog poslušalcev. Predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja bodo na koncu kratkih predavanj o aktualnih vprašanjih s področja zunanje in notranje politike odgovarjali na vprašanja udeležencev. Javne tribune bodo obdelale tudi poglavitna poglavja nove ustave in tako pomagale k hitrejšemu spoznavanju vseh značilnosti in novosti, ki jih bo ta prinesla. V večjih središčih na podeželju bodo v prvi vrsti predavanja o kmetijstvu, zdravstvena predavanja o vzgoji otrok, političnih dogodkih doma in po svetu ter drugod. SEZONA JEZIKOVNIH TEČAJEV Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu Je pred kratkim obvestil okrog 50 gospodarskih organizacij in ustanov, da namerava v oktobru organizirati Jezikovne tečaje za nemški, angleški, francoski, italijanski in ruski Jezik. Hkrati Je vse ob-veščence naprosil, naj javijo zavodu število prijavljencev vsaj do druge polovice septembra, ker nameravajo po zaključku prijav sklicati posvet s tečajniki. Na sestanku se bodo pogovorili o pouku, kakor tudi o razporedu ur v dopoldanskem in popoldanskem času. Za vsak Jezikovni tečaj se mora prijaviU vsaj 10 tečajnikov, da bo tečaj lahko uspešno delal. Ce bi bilo prijav več, kot pričakujejo, bi lahko organizi-a rali začetne in nadaljevalne tečaje ločeno. Pouk bo dve do tri ure na teden, spremljan bo pa z vsemi modernimi pripomočki (gramofonske plošče, magnetofon itd.). Predavali bodo profesorji iz gimnazije in učiteljišča. Vsekakor naj bi nihče ne zamudili priložnosti, da si obogati znanje s tujimi jeziki. Znanje tujega Jezika se dan« danes zahteva na mnogih delovnih mestih in je pogostoma tudi eden izmed pogojev v razpisih delovnih mest na najrazličnejših področjih družbenega in poliitičnega življenja. Odveč je govoriti, koliko velja znanje kakšnega tujega jezika. Spomnimo se samo na pregovor -Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš-. Na Hvaru: med petimi najboljšimi! Na letošnji republiški reviji gledaliških amaterjev v Novem mestu smo videli tudi najboljši predstavi MKUD Ivan Cankar iz Maribora in mežiške Svobode. Društvi sta zastopali Slovenijo na nedavni zvezni reviji na Hvaru; mežiški RAZBITI VRC in ATOMSKI VEK mariborskih gimnazijcev sta se uvrstila med petero najboljših predstav na letošnjem festivalu. Nastopa slovenskih amaterjev sta potrdila uspehe naših predstavnikov iz zadnjega leta in prejšnjih nastopov na Hvaru. Zvezna revija je znova potrdila, da amaterizem zadovoljivo narašča; posebno razveseljivo je bilo veliko število mladine, ki je na reviji prevladovala. S sodelovanjem občinskega komiteja LMS Novo mesto bo zavod prirejal v okviru novomeškega mladinskega kluba tribuno mladih, ki bo imela namen, seznanjati mladino z vprašanji, ki so za mladi rod najbolj zanimiva. V kratkem bodo med mla-. dinske aktive poslali anketo, na podlagi katere bodo sestavili delovni program. V anketi bodo mladinci odgovorili, kakšnih predavanj si želijo, kako naj bi bila organizirana, povedali pa bodo tudi svoje osebne želje in mnenja. Tribuna mladih bo obdelala predvsem politična, gospodarska, kulturna, umetnostna, športna in filmska vprašanja ter področje tehnike. Načelo, da bo po vsakem predavanju razgovor, je najboljše zagotovilo, da delo v okviru tribune mladih ne bo suhoparno. Kratek izrez iz dejavnosti Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu še ne pove vsega. Resnica je, da se je zavod z vso resnostjo in prizadevnostjo lotil vrste nalog in globoko zaoral v ledino pošol-skega izobraževanja. Ž. Svobode in prosvetna društva 170 DPD Svobod in 521 prosvetnih društev je delovalo v Sloveniji v sezoni 1960-61. Omrežje je razmeroma gosto, saj pride na eno društvo povprečno 2290 prebivalcev. Po okrajih ni večjih razločkov. Najmanj prebivalcev na društvo pride v kranjskem okraju (1806), največ v mursko-soboškem (3495). Koristno branje za vsakogar v NAŠIH RAZGLEDIH O reviji PIONIR V septembru bo izšla prva številka mesečnika Pionir, ki bo v letošnjem letniku nekoliko spremenil svoje lice, zato vas želimo opozoriti nanj. Vsebina omenjene revije je zelo raznolika. S svojim čti-vom želi pionirje razvedriti, Pravilno vzgajati, jim pojasnjevati politične in družbene Pojave doma in po svetu, jih Pridobiti za šport in jim s Poljudnoznanstveno besedo Koncert v Toplicah Turistično društvo v Dol Toplicah je priredilo pretekli četrtek s sodelovanjem pro svetnega društva Svobode »Dušan Jereb« iz Novega mesta pevski koncert na restavracijskem vrtu. Pevski zbor novomeške »Svobde«, ki spada med boljše slovenske pevske zbore, je pod vodstvom tov. Marklja zapel več pesmi 'n je tudi tokrat osvojil številne poslušalce iz vrst gostov in domačinov, ki so izvajane pesmi nagradili z močnim aplavzom. Splošna želja prebivalstva je, da bi turistično društvo priredilo Se več kulturnih prireditev gostom v zabavo. D. G. približati nove dosežke znanosti in tehnike ter literarne in estetske vrednote človeškega duha. Prav zaradi tega smo pridobili za revijo Pionir širok krog sodelavcev, naših javnih delavcev, znanstvenikov, u-metnikov, publicistov, humo- ristov, športnikov, ki bodo najverodostojneje prikazovali z besedo in sliko dosežke iz svojega področja. Revija bo izhajala enkrat mesečno na 32 straneh, bo bogato ilustrirana, poživljale pa jo bodo tudi številne fotografije. EMKA - ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA sporoča da je izšla knjižica dr. MAKSA SNUDERLA Temeljna listina Založba je delo oskrbela na pobudo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije in priporoča zlasti vodstvom in organizatorjem bližnje razprave o novi ustavi, da pravočasno zagotovijo udeležencem dovolj izvodov. Knjižica prinaša splošen zgodovinski pregled nastanka in razvoja ustavnosti v svetu z zgodovino ustav v Jugoslaviji, v drugem delu pa avtor razlaga osnovna načela nove jugoslovanske ustave in govori o načelu federalizma, o položaju in vlogi človeka, o družbeni lastnini, o temeljih političnega sistema, o teritorialnih družbeno-političnih skupnostih, o zakonitosti, o vlogi političnih organizacij, o načelu koeksistence, o poti v komunizem itd. Avtor jo je napisal, da bi pomagal vsem našim državljanom, ki se bodo v kratkem udeležili javne razprave O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI. Cena je 400 dinarjev. Knjigo dobite v vseh knjigarnah ali pri upravi založbe, oddelek za prodajo knjig in listov, LJUBLJANA, TITOVA 3. Mimo zanimivega in poučnega gradiva, ki ga vsakih 14 dni objavljajo nasi razgledi, ne bi smel noben slovenski izobraženec. Ce samo preletimo naslove v zadnji številki (od 8. septembra), nas branje NAŠIH RAZGLEDOV že zamika: Taiko je objavljeno gradivo z blejskega zborovanja profesorjev slovenskega jezika ln književnosti; izvueček iz predavanj o naši povojni literarni kritiki ln esejlstlkl, o sodobni slovenski liriki, • proučevanju slovstva v NOB, o pregledu povojne slovenske proze in drugo. Vsakogar bo zanimal članek D. Mehore: Sole se povezujejo s proizvodnjo, kjer obdeluje avtor izkušnje prvega eksperimenta o vključevanju učencev osnovnih šol in gimnazij v proizvodnjo. V. Vodopivec objavlja zanimive teze in antiteze o našem odvetništvu. Glose in dokumentacija iz mednarodnega žlVijenja so vedno poučno bra-nje,yki nas postavlja v sredino svetovnih problemov; vsaka številka NASlH RAZGLEDOV se odlikuje prav po takih prispevkih. Z užitkom preberemo članek francoskega pisatelj« A. Mauroisa Telo atleta in duh modrijana. Jermanov članek Kibernetika kot filozofski problem bo zanimal slehernega, ki se hoče seznaniti s sodobno znanostjo in njeno razvejanostjo. Izkušnje ravenske gimnazije v spisu RAVNE: proizvodno delo na gimnaziji nam posredujejo dragocena spoznanja s področja tehnične vzgoje s proizvodnim de.om v našem šolstvu. Zares: branje NAŠIH RAZGLEDOV nas seznanja z aktualno problematiko časa, v katerem živimo. Naročite jih lahko v upravi v Ljubljani, Subičeva 1—S; letna naročnina Je malenkostna v primerjavi z dragoceno vsebino trajne vrednosti. DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! Novomeška glasbena šola v novem šolskem letu Glasbene šole, ki so bile u-stanovljene po osvoboditvi, 60 podedovale določene .tradicije od predvojinh glasbenih šol, ki so bile v večjih kulturnih središčih. Povojno kulturno-umet-niško življenje v okrajih in komunah .pa v mnogtfi primerih od glasber.ih šol nI imelo nobene koristi. Zato se je pokazala potreba po taksnem tipu glasbene šole, ki bi izobraževala glasbeno publiko in dajala kadre za kulturno - prosvetno glasbeno življenje v komur.l. Prav tako je nastala potreba po izobraževanju glasbenikov zabavne in sodobne glasbe, po ustanavljanju oddelkov za narodne instrumente, kot so harmonika, kitara itd., česar konferenca glasbenih pedagogov na Bledu leta 1949, ko je postavljala temelje glasbenim šolam, ni predvidela. Novomeška glasbena šola, u-stanovljena po osvoboditvi, je do danes ostala v glavnem nespremenjena. Ker v kulturr.o-umetniški dejavnosti novomeške komune, posebej pa v sa- Zdenka Golob-Borčič: BRIGADIRKI mem Novem mestu, glasbene sekcije le životarijo, mnoge zamirajo, ponekod pa jih sploh ni več, je nujno preusmeriti dejavnost glasbene šole predvsem na potrebe komune. — Glasbena šola mora biti v bodoče Institucija, preko katere se bo odvijalo vse glasbeno življenje. Napačno je trditi, da ljudje nimajo več smisla za dobro glasbo, pevske zbore, orkestre Itd. Ljudje si, nasprotno, želijo sodelovati in poslušati dobre glasbene ansamble, nimajo pa dovolj ljudi, ki bi bili sposobni voditi jih ali v njih sodelovati. Glasbena šola bo v bodoče morala prevzeti vodilno vlogo V vsem glasbenem življenju. To vlogo pa bo odigrala le, če bo imela poleg dobrih pedagogov tudi primerno število nadarjenih in marljivih učencev. Zato se bomo morali tudi v Novem mestu spoprljaznitl z dejstvom, da mora učenec glasbene šole Imeti osnovne pogoje, lo je dober posluh in ritmični čut. Poleg tega prirojenega pa mora biti učenec pri delu v glasbeni šoli priden in vesten. Šoki bo morala navajati vse učence, da bodo v najzgodnejši dobi. ko bodo za to sposobni, sodelovali v obstoječih glasbenih ansamblih, ali pa bo morala ustanavljati nove komorne ali salonske sestave, kjer se bodo otroci navajali na kolektivno glasbeno delo. ' Ce govorimo o važnosti glasbenih šol za ljuds5:oprosvetno delo, ne moremo mimo učiteljišč, ki vzgajajo kadre za naše šole. Vemo. da je učitelj v svojem kraju navadno nosilec vsega kulturnega življenja. Vemo pa tudi, da dijaki na učiteljiščih nimajo dovolj glasbenega pouka. Zato Je dolžnost glasbene šole. da se bori za Hm popolnejši pouk glasbe na učiteljišču in preko vodstva vpliva na dijake, da se prijavljajo k strokovnemu pouku v glasbeno šolo. Prav tako bo morala šola vzgajati prepotreb-ne zborovodje in dirigente. Kader, ki je danes tako pomanjkljiv, bo moral v bodoče prihajali predvsem iz nižjih glas- benih šol. V njih je mesto posvetovanj in predavanj za vodje že obstoječih glasbenih an-samblov, tu bodo razni seminarji ln tečaji za pravilno koordinacijo glasbenoprosvetne dejavnosti. Poleg tega bo morala šola v bodoče organizira U občasne ali stalne glasbene razstave, imeti lastno knjižnico, izposojevalnico instrumentov itd. Glasbena šola v Novem mestu bo imela tudi v bodoče oddelke za klavir, godala, pihala, trobila, tolkala, solopetje lin oddelek za narodne instrumente: harmoniko in kitaro. Poleg teh oddelkov bo ustanovila še oddelek za splošno glasbeno izobrazbo. V ta oddelek, kamor spadajo razni tečaji, predavanja; razBtave itd., se bodo lahko vpisovali tudi odrasli ljudje, ki želijo spoznati glasbeno umetnost. Da bo glasbena šola uspešneje delala, mimo tega pa vplivala na kvalitetno izboljšanje ljudskoprosvetnc glasbene dejavnosti, Je v šoli uvedena u-kovina za vse učence, in sicer: na oddelku za godala (violina, violončelo) po 600 din, na oddelku za klavir po 1000 din, na oddelku za pihala, trobila ln tolkala po 600 din, na oddelku za solo petje po 10C0 din in na oddelku za narodne instrumente po 1000 din mesečno. Vsak učenec plačuje ukovino v navedeni višini do uspešno opravljenega izpita v ii. razredu. V m. razredu morajo učenci sodelovati v enem izmed glasbenih ansamblov. Ce redno obiskujejo vaje ln aktivno sodelujejo, se jim ukovina zmanjša na 200 din mesečno. Ce pa učenec m. razreda ne sodeluje v orkestru ali zboru, se mu ukovina poveča na 3500 din. Prav tako se ukovina poveča učencu, ki zaradi lenobe ali nemarnosti ne opravi prestopnega izpita v enem šolskem letu. Na ta način bodo naši orkestri, godbe ln zbori dobili priliv šolane mladine, glasbeni šoli m njenim učencem pa bomo zagotovili uspeh. Ernest Jazbec NAŠ OBISK Osemdeset let zvesto v službi ljudstva Gasilsko društvo v Sevnici bo v nedeljo praznovalo SO-letnico gasilskega delovanja. Ob tem visokem jubileju smo obiskali Jožeta Smodeja, ki že sedemnajst let uspešno vodi to društvo. Tov. Smodej je poudaril pomen letošnjega praznovanja gasilcev in na kratko orisal ustanovitev in razvoj društva. Gasilsko društvo v Sevnici je eno najstarejših v Spodnjem Posavju, saj je bilo ustanovljeno 1882. Takrat je bila le tako zvana požarna straža, ki je imela 6 članov. Sele čez trinajst let je bila nabavljena ročna bri-zgalna, ki je pripomogla k nadaljnjemu razvoju. Ta razvoj pa ne bi bil dosežen, če se ne bi zavedni sevniški gasilci leta 1912 uprli nemškemu poveljstvu v društvu in izvolili prvega slovenskega poveljnika Antona Doklerja. Ta zmaga je gasilce vzpodbudila in jim vlila novega poguma. V društvo so se vključili novi člani, leta 1928 pa so si nabavili že motorno brizgalno. Samo dve leti pozneje so si gasilci kupili rabljen avto za požarnovarnostne namene. Ker so imeli orodje v stari orodjarni, so leta 1940 sklenili zgraditi nov gasilski dom. Marljivi člani društva so že pripravili ves gradbeni material, ki se ga je pa kasneje polastil nemški okupator. Klicu odpora se je odzvalo 20 članov društva, od teh jih je 5 darovalo življenje za svobodo. Prva naloga gasilcev po osvoboditvi je bila organizacijsko utrditi društvo in pričeti z gradnjo gasilskega doma. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Jože Smodej in so mu člani zaupali to odgovorno mesto vse do danes. Izgradnja gasilskega doma je bila za sevniške gasilce nedvomno velika preizkušnja. V blagajni so imeli samo 60 tisoč dinarjev. Razpisali so društveno posojilo in sami prijeli za delo. Opravili so okoli 4500 prostovoljnih delovnih ur in dom zgradili v letu 1948. Staro orodje je bilo dotrajano, zato ga je bilo treba nadomestiti z novim. V naslednjih letih so kupili nov gasilski, tovorni, komandni avto ter kombi. Društvo razpolaga tudi 2 dvema motornima brizgalnama in z eno ročno. Poveljnik društva Stane Blaznik poveljuje danes 40 aktivnim članom, dvema desetinama članic ter dvema desetinama pionirjev. »Veseli nas, da je tudi gasilsko društvo pripomoglo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju komune. Ko praznujemo jubilej v okviru občinskega praznika, se spominjamo na vse težave, s katerimi smo se spoprijemali. Ker je slehernega člana društva navdajala želja po napredku, je bil napredek tudi dosežen. Novi gasilski dom je ponos kraju, gasilsko društvo pa je eno izmed najbolj delavnih društev v občini. Pozdravljam vse občane in člane našega društva ter jim kličem: Na pomoč!« je na koncu razgovora izjavil predsednik društva Jože Smodej. DRAGO KASTELIC TOMOS, TAM in IMV: komu aplavz? 2e tretjič zapovrstjo so mladinci slovenskih tovarn za motorno in avtomobilsko industrijo — TOMOSA iz Kopra, TAM iz Maribora in IMV iz Novega mesta — pripravili oddajo pred skupnim mikrofonom. Prireditev je bila v soboto, 8. septembra, v dvorani kina »Krka« v Novem mestu. Nabito polna dvorana je pričala o izrednem zanimanju za oddajo, zlasti še, ker so poslušalci pričakovali drugo zmago Novomeščanov v tekmovanju pod naslovom »Aplavz za tri« (enkrat so zmagali Mariborčani) in ker so obiskovalci poprej prebrali na plakatu, da bo igral priznani jazz ansambel Mojmira Šepeta iz Ljubljane z znanima pevcema Marjano Deržaj in Ninom Ro-bicem. Nekaj minut po osmi uri zvečer se je v dvorani kina »Krka« razgrnila zavesa, zabavni orkester Mojmira Šepeta pa je že »udaril« v zabavnem plesnem ritmu. Tedaj je stopil na oder predstavnik organizatorja prireditve Emil Bratoš iz IMV ter najavil večerni spored in Nina Robida. Ta je odpel italijansko popevko »Bambina, bambina«, takoj nato pa je sledila prva točka za ocenjevanje. Prvi se je pojavil pred mikrofonom Vlado Petek iz TAM, ki je odpel popevko »Devojka mala«. Ocenjevalna komisija mu je prisodila 16 točk od 20 možnih. Na vrsti je bila tekmovalka koprske tovarne TOMOS Nada šuber, ki je odpela popevko »Otroci Pireja« in prejela oceno 12 točk. Napovedovalec je potem najavil predstavnika Novega mesta Miha Japlja, ki je za popevko »Osjećam topli žar« prejel najvišjo oceno večera — 19 točk. Posebna točka prireditve je bilo tekmovanje v znanju o motorni in avtomobilski industriji. Za odgovore so mladinci lahko prejeli 5 ali pa nič točk. V tem so si prvo in drugo mesto razdelili predstavniki TAM in IMV, medtem ko so tekmovalci TOMOSA zbrali le 10 točk. Ko je Marjana Deržaj odpela »Deklico in ča-čača«, so na oder prinesli tri avtomobilske zrač- nice, ki so bile napolnjene z zrakom pod pritiskom 1 atmosfere. Tekmovalec je moral z ročno zračno stiskalnico na dogovorjen znak začeti in na znak prenehati polniti zračnico. Med smehom in odobro-vanjem gledalcev je zmagal mladinec iz IMV, ki je v kratkem času, napolnil zračnico od 1 na 1,25 atm. Smeh se je polegel, dvorana pa je ponovno oživela, ko je mladinec iz Kopra izredno lepo recitiral Prešernovega »Povodnega moža«. In spet so bile najavljene popevke. V konkurenci so peli mladinci treh tovarn. Nino Robič pa je navdušil s popevko »Caffć orien-tal«. Poslušalci so z dolgotrajnim ploskanjem nagradili Janeza Rustjo, kateremu je komisija za lepo interpretaci- jo pesmi »Na svidenje, moja ljubezen« prisodila drugo najvišjo oceno prireditve — 19 točk. Kmalu zatem se mu je s tako visoko oceno pridružila še Novomeščanka Marina Mil-činovič s popevko »Zašto te toliko volim«. Potem so prebrali humoristične sestavke, Emil Bratoš iz IMV pa je spet dosegel prvo mesto pred tovarišema iz ostalih tovarn. Še tekmovanje v ročni spretnosti (iz kosov lepenke je bilo treba sestaviti obris vozila Kurir — IMV), v katerem je zmagal Mariborčan, recitacija in pevski duet Mar-jana-Nino, in večera je bilo konec. Objavili so rezultate: prvi je IMV s 109 točkami, drugi TAM s 102 in tretji TOMOS z 88 točkami. Novomeški mladinci so s tem že drugič osvojili prehodni pokal, ki ga podeljujejo najboljši ekipi na prireditvi »Aplavz za tri«. Tako pogostno tekmovanje ima nedvomno več namenov, predvsem pa gre za medsebojno spoznavanje mladine, ki je zaposlena v treh med seboj oddaljenih podjetjih. Kakor so predstavniki TAM iz Maribora in TOMOSA iz Kopra povedali, je splošna želja, naj bi se prijateljstvo med mladino in ostalimi v omenjenih podjetjih še bolj poglobilo; glede na to, da se dandanes veliko razpravlja o združevanju podjetij avtomobilske in motorne industrije v Sloveniji in drugih republikah, pa želijo, da bi se skoraj udeležili podobne oddaje pod naslovom »Aplavz za štiri (pet, šest...)«. Ivan Zoran sod^c Slivi 'C m notovanJ • • • Takole je ujel djerdjapske klisure obeskih d"t0 DokI- Kakih 100 km dolga vodna pot je vedno polna rečnih vlačilcev "av. Posebna značilnost je v živo skalo vsekana cesta rimskega vojskovodje Trajana Ženski sovražnik številka 1: CIGARETA a odstotek zna- prepoved kajenja po šolah, .<,, Za odpravljanje jenju, na kater v neprezračenih prostorih tudi vsak nekadilec. Ločitev zaradi rib Jacaueline Prescott se je ločila od svojega moža, direktorja inštituta za morska raziskovanja v Kaliforniji, ker se je zanimal »izključno« le za ribe. Gospa Prescott in njene priče so pred sodiščem izja- vile, da je bil njen soprog prav fanatičen raziskovalec rib. Celo v stanovanju, v kadi kopalnice, je gojil ribe, razpravljal pa ni o ničemer drugem, kot le o svojih ribah. Sodišče se je izreklo za ločitev. ZA KRAJEVNI PRAZNIK STRAŽE ČESTITA KOLEKTIV „N0V0LES" S SVOJIMI OBRATI: 2AG0. PARKETARN0. OBRATOM VEZANIH PLOŠČ IN CENTRALNO REMONTNO DELAVNICO V STRAŽI TER ŽAGO V SOTESKI AVT0PR0MET — TUZEMSKA ŠPEDICIJA »Gorjanci« NOVO MESTO -STRAŽA ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK 13. SEPTEMBER VSEM STRA2ANOM, ŽELEČ JIM NOVIH USPEHOV PRI NADALJNJEM RAZVOJU KRAJA Vedno manjši uvoz avtomobilskih delov Poletni motiv — ta pozdra* »O turizmu va 600 D. Tovarna v me vpraš«*' Gorici Srce vsakega avtomobila je motor. V zvezi z njegovim delovanjem pa je v avtu tudi skupina naprav, ki je namenjena za pridobivanje električnega toka akumulatorju. To je avtoelektrični agregat, ki ga sestavljajo: zaganjač, dinamo, napetostni regulator in vžigalna tuljava. Industrija ISKRA ima v svojem sestavu v Novi Gorici tovarno avtoelektrične opreme, ki je osvojila zapleteno proizvodnjo teh agregatov. S temi agregati že zalaga »Fa-briko motora 25. maj« v Beogradu, ki izdeluje motorje za priljubljeni »Pičko« — Zasta-Novi bo letos izročila tej tovarni 8.000 popolnih agregatov, drugo leto pa namerava povečati proizvodnjo na 25 tisoč kompletov. Tako se bo naša država osamosvojila glede na uvoz večjega dela avtomobilskih delov. V ISKRI pa pripravljajo tudi izbor agregatov večjih moči za tovornjake in avtobuse. Po teh je posebno povpraševanje v tovarnah TAM iz Maribora, Torpedo z Reke in Famos iz Sarajeva. Težnja za povečan izvoz je narekovala strokovnjakom industrije ISKRA, da sedaj pripravljajo iste izbore agregatov za tropske razmere. Izredna vlažnost tropskega podnebja in s tem v zvezi hitro oksidiranje kovinskih delov zahtevata drugačno povr-šinsko obdelavo in uporabo posebnih zaščitnih lakov. Razen tega pa je nujno treba spremeniti vse izolacije iz bombaža zaradi žuželk, posebno termitov. S proizvodnjo avtoelektrič-nih agregatov bo ISKRA v kratkem krila vse potrebe v državi po teh proizvodih. 2e prihodnje leto pa bo, čeprav posredno, krepko posegla na tuje tržišče. Kako težak je elektron? Znanstveniki so izračunali težo elektrona. To je decimalno število, ki ima po vejici še 26 ničel in številko 910904. 63. »Veš,« je rekel zunaj čoku, »studiram sistem. Kadar zadeneš pravega, lahko upleniš igralnico!« čoku ni bilo všeč. »Čuj, Kriš!« je rekel, »ako so ti sistemi začeli rojiti po glavi, bo bolje, če se kar takoj vrneva v snežne pustinje.« 64. Tedne in tedne je Kriš opazoval ruleto. Nekega dne je postavil za 10 dolarjev koščic na številko 26. Številka je dobila. Spet je minila vrsta iger in Kriš je položil 10 dolarjev na 32. Znova je dobil. Potem je izgubljal in spet dobival. Ko sta s Čokom odhajala, sta imela 35 funtov zlatega prahu. M- °^°£aU stfc is I ^igralci> medtem ko so soigralci poskušal« i: številke kot Kriš. Ko je opazil, je igro sPr. gutfUtli V« zaporedoma je stavil na 18 in vs.^^rifni ie sfi^ Števiftan.ovitneJši 80 8» Pote«n ^Pustili. Takoj Je in dobil 350 dolarjevl 66. Zmerom je igral pri mizi, ki je bila blizu peči. Ta večer je igral z desetimi lastniki igralnic. Ko je potekla ura in pol, jih je Kriš popolnoma obral. »Blagajna je prazna«, je naznanil upravitelj. »Ali imate dovolj?« je vprašal Kriš. Lastniki igralnic so se preplašeni spogledali. SLAVKOLAZAREVIČ: Družinski problem Miren človek sem in vzoren soprog. Pa vendar sem nekemu šaljivcu padel v oči in davi je prispelo na moj naslov ljubezensko pismo, ki ga je podpisala neka Vera. Seveda ne poznam nobene Vere, ampak moja žena, ki je ovitek odprla pred menoj (kar je sicer njen običaj), je verovala vanj kakor v evangelij. Zaman sem jo obupano prepričeval, da sem nedolžna žrtev neumne šale, da nimam ljubice, ki »hrepeni po mojem objemu,« in da se izrazi, kot »golobček« in »piska«, sploh več ne uporabljajo v sodobnem svetu ljubezni. —Le čakaj, to mi boš že plačal. Drago boš plačal, — je rekla besno. —Najprej te bo premlati! moj brat, potem pa boš imel posla še z menoj. Zdirjala je od hiše, ne da bi me poslušala do konca. Dobro poznam svojo ženo in vem, da je vsega sposobna. Čez pol ure se je oglasil po telefonu moj svak. Njegov glas je bil poln očitkov: —Pogovorila se bova, svak! Zdi se mi, da postajaš družinski problem, čakal te bon) po delu v krčmi »Pri razko-račenem petelinu«. Bil sem točen. Svak je že sedel in mračno gledal predse. — Sedi, — je dejal kratko. — Preideva na zadevo. Nočem se vmešavati v vajine zakonske zadeve, pravim ti le, da se varuj svoje žene. Ta ne pozna šale, da veš! Dve čašici žganja, — je naročil natakarju, ki se nama je približal. Molče sva izpila. Nato sem pričel pomirljivo: — Saj vendar veš, da sem bil vedno soliden človek. — Kaj pa rogovi? Mar naj moja sestra nosi rogove z~-zaradi tebe, ničle? Ah, kako me je s tem izrazom spomnil na mojo ženo! Kri ni voda. Nadaljeval sem s solznimi očmi: — Nikoli je nisem užalil. Celo življenje sem jo ubogal, opustil sem kajenje, pitje, ves denar sem izročal njej. Prevzeta je popolno oblast v hiši. V zadnjem času pa trdi celo, da sem ničla, da ni nič moškega na meni... —In da.bi ji dokazal, da si moški, si si poiskal ljubico! Govoril je samo on, jaz sploh nisem prišel več do besede. Popila sva še vsak tri čašice. Zdelo se mi je, da bodo svakove oči izstopile iz duplin. Po tretji čaši pa me je pričel malo mileje gledati, trepljal me je prijateljsko po ramenu, in kmalu sem z zadovoljstvom ugotovil, da pričenja vladati med nama zopet stara sorodniška toplina — Ne glede na to, kar pravi tvoja žena, pa si vendar moški. To pravzaprav niti ni tako slabo. Prevaral si ženo — no in? Izkoristil sem odmor v govoru svojega svaka in mu skoraj zavpil: — Ampak verjemi mi, da sem pri vsej stvari popolnoma nedolžen. Neki tepec je napisal tisto pismo, da bi se pošalil z menoj. Sploh ne poznam nobene Vere in nisem noben »golobček«. — Kaaaaj? Torej nisi varal žene? Na obrazu mojega svaka se je pokazalo vse razočaranje tega sveta. — Ne. Prisegam! — sem vzkliknil svečano. Z izrazom grenkobe na obličju je popil zadnji požirek. — Da ... je /animiral resignirano. — Torej vendar nisi noben moški. Plačaj vsaj pijačo! — je pristavil in zapustil lokal. Najhujši blisk na svetu Planini Bjelašnici južno od Sarajeva, kjer je meja med -redozemsko in kontinentalno klimo, pogosto pravijo, da je domovina strel, viharjev, megle in snega. Trdijo, da je tu mogoče videti najveličastnejše bliske na svetu, ki jim pravijo »ogenj sv. Elma«. Slikovita imena so dobili tudi drugi prirodni fenomeni, ki jih lahko opazijo s te planine, na primer nevihta »Peklenski zefir«, po kateri navadno nastane lepo vreme. Edini stalni pre-bivavci te planine — meteorologi — lahko marsikaj povedo o tem. Pravijo, da je »ogenj sv. Elma« naravnost grozljiv. Takrat zaradi skoncentrirane elektrike v zraku vsi kovinski predmeti v vremenski opazovalnici na vrhu Bjelašnice dobesedno zagorijo s plavkastim plamenom. Tudi najhrabrejše ljudi postane strah. Prevare z avtomobili Samo v New Yorku je v zadnjih dneh okoli 20 kupcev avtomobilov prijavilo policiji trgovce osebnih avtomobilov zaradi prevare, ker so kot »skoraj nove« avtomobile prodajali vozila, ki so prevozila že najmanj 80 tisoč km. Ti trgovci goljufi so prodajali stare avtomobile tako, da so zavrteli nazaj kilometrski števec, malce prenovili motor, kljuke na vratih in še nekatere malenkosti. Razen tega so notranjost avtomobila odišavili tako, da je dobil avto »duh po tovarni«. »Prenovljeni« avtomobil so prodali, kljub temu da je bil že skoraj povsem iztrošen, kot »izredno malo rabljen« avto. — To je ameriška metoda: bolnik popolnoma pozabi na operacijo ... Koristna naprava za šoferje §§ W1B!I|I1IM Ozvočenje šolskih razredov v Dragatušu Kaj je novega v Semiču Šolska zadruga v Dragatušu igra že vrsto let prvo vio-ske občine. Dosegla je izredno lepe uspehe. Za svoje prizadevanje so mladi zadružniki prejeli leta 1960 tretjo zvezno nagrado. To visoko priznanje je lani in letos še povečalo njih dejavnost in prizadevanje. Posest dragatuške šolske zadruge zajema 1 ha 40 a ob- V zvezi s pripravami ža otvoritev novega šolskega poslopja v Dragatušu, nam je upravitelj osemletke Stane Zula pojasnil, da bodo šolske razrede ozvočili. To akcijo bodo izvedli z lastnimi sredstvi — z izkupičkom, ki ga bo letos ustvarila šolska zadruga s kmetijskimi pridelki. Bravo, Črnomeljke! V nedeljo se je pričel boj za točke v ženski republiški rokometni ligi. Dolenjsko tudi letos zastopa ekipa Partizana iz Črnomlja. Težko priborjeno zmago so si Crnomaljke priborile v postavi Bajgelj, A. Zunič, Fur-lan, VVeiss, Kvas, Bižalj, Ivane-tič. Butala, Jeličevič proti večletnemu slovenskemu prvaku Svobodi iz Ljubljane z rezultatom 5:1 (polčas 1:1). Potek tekme: V 29. minuti so Crnomaljke vodile s 1:1 tedaj pa je sodnik odredil sedmerec in Izključil iz igre kar tri igralke Partizana. Svobodi Je uspelo rezultat znižati na 4:4, toda v zadnji minuti so gostje zadele v mrežo in odnesle obe točki v Črnomelj. V nedeljo, K. septembra, čaka igralke Partizana iz Črnomlja na domačem igrišču borbena igra s Kovinarjem iz Maribora. Igralke pričakujejo, da jih bo domače občinstvo pri tekmi bodrilo, saj gre za dve točki v I. ženski republiški rokometni ligi. M—K Dokončna ureditev otoške ceste . Na cesti Otočec—Gumberk —Ratež, kjer je letos delala klubska MDB dolenjskih študentov, je po vrednosti opravljenih okrog 50 odstotkov del. V kratkem bo Komunalno podjetje Novo mesto dela nadaljevalo. Uredili bodo makadamsko osnovo in cesto .posuli z gramozom. Predvideno je, da bo nova cesta kmalu uporabna za promet. IMe najboljše, ne najslabše Kako smo v brežiški občini uresničili plan do konca polletja Pretekli teden je občinski komite ZKS v Bežicah razpravljal o tem, kako je v občini izvršen plan do konca prvega polletja. Letošnje naloge so terjale hitrejši raz- BREŽIŠKE VESTI voj proizvodnih sil, zato je bila vse leto potrebna večja aktivnost delovnih kolektivov; ponekod so uresničili bolje, drugod spet slabše. Polletni obračuni pa povedo, da smo plan v družbenem sektorju izpolnili takole: celotni dohodek s 50,08 odst., narodni dohodek s 45^1 odst., materialne stroške 48,12 odst. in čiste c-sebne dohodke s 53,07 odst. V tem času so posamezne panoge družbenega sektorja izpolnile svoje plane takole: industrija 51,32 odst., kmetijstvo 43,15 odst., gozdarstvo 42,98 odst., gradbeništvo 71,70 odst., pomet 57,62 odst., trgovina 48,98 odst., gostinstvo 41,13 odst. in obrt 71.20 odst. Številke torej povedo, da je razen izjem plan še kar primerno realiziran, saj smo podobno uresničitev imeli tudi v preteklih letih. Kje pa so šibke točke pri tem? še vedno posvečamo premalo skrbi pametnemu izkoriščanju vseh prostih zmogljivosti, zmanjšanju materialnih stroškov ter povečanju produktivnosti dela. To pa so hkrati osnovni činitelji, na katerih temelji naš nadaljnji razvoj. V fizičnem obsegu industrijske proizvodnje je plan izvršen v I. polletju s 50,16 odst., kar glede na položaj nekaterih gospodars'cih organizacij niti ni tako kritično. V industrijski proizvodnji odstopata zlasti pletilnica Do bova in opekarna Brežice. Pletilnica je dosegla komaj 29,55 odst. letnega plana, opekarna pa 42,46 odst. Ponekod so zelo narasle tudi zaloge (v pletlmlci, tovarni pohi- štva); nujna bi bila združitev pletilskih obratov v okraju, ki jo pripravljajo. Vrednost proizvodnje v dr'benerr. sektorju kmetijstva je dokaj zadovoljiva. Investicije s pokazale po planu tako v/KZ kot pri KGP V gradbeništvu in prometu je uspeh zadovoljiv, ugodno pa se je razvijala tudi trgovina. Zal imata »VINO« in »KRKA« velike zaloge. Družbeni p'.an predvideva za letos združitev nekaterih trg. podjetij, vendar v tej smeri ni bilo nič narejenega. Bilo je sicer več azprav, do zaključkov pa niso prišli nikjer. Ljudje v trgovini gledajo na to še zelo ozko. Posebno člani ZK bi morali videti več kot pa le koristi lastnega podjetja! V gostinstvu je promet v primerjavi z istim časom lanskega leta precej padel, zlasti prodaja vina (pribl. za 20 odst.). Na to vpliva povišanje prometnega davka na vino, na drugi strani pa so se razbohotili črni vinotoči. Proti nezakoniti prodaji vina bi morala ostreje nastopiti inšpekcijska služba! Obrt je dosegla 71,20 odst. plana; lep upeh so dosegli kovinarji v Dobavi, »Posavje« iz Brežic in dobovska mizarska delavnica, zaostaja pa AGROSERVIS. — Število zaposlenih v družbenem sektorju gostinstva se giblje v mejah planskih predvidevanj; povečanje za 12 odst. gre predvsem na račun obrata IMV Produktivnost dela je glede na povečanje števila zaposlenih narasla v prvem polletju za pribli. 6,7 odst. V razpravi so ugotovili premajhno aktivnost članov Zveze komunistov in da ti niso povsod pravilno razumeli svoje naloge. Zlasti velja to za komuniste v »VINU-Brežice« in v trgovskih podjetjih. Ko gre za korist družbe, ne smemo ščititi ozkih interesov lastnega podjetja! Občinski komite je sprejel na seji več sklepov, ki so bili nakazani v poročilu in dopolnjeni v razpravi. Am. Mladi proizvajalci pa imajo še veliko želja in bi plodove svojih naporov radi kar najbolje unovčili. Tudi lanski pridelek pšenice so dali raje novice črnomaljske komune v mlin in so nato ugodneje prodali moko. Želijo si urediti še čebelnjak in lastno šolsko delavnico. -ph- V noči od 2. na 3. september so neznani zlikovci z vitrinom vdrli v zidanico pod lipo v Gorenjcih, kjer je Imela semiška organizacija Zveze borcev shranjen material. Odnesli so živil in pijač v vrednosti 20.000 din. Organi LM že poizvedujejo za storilci, in kot kaže, bodo prijatelji tuje lastnine kmalu pod ključem. Zadnje čase je bilo v Semiču že več vlomov. Veliko tatvin zagreše tudi Cigani, ki so se v zadnjih letih zelo razmnožili. 1. septembra je začel delati v okviru Obrtnega servisa tudi pleskarski obrat. Zaenkrat zaposluje enega delavca, vzeli pa bodo v uk tudi vajer.ca. Ce bo potrebno, bodo zaposlili še več delavcev. • V Semiču je precej negodo- vanja zaradi zaprte čevljarske delavince. r>va čevljarja sta bila 1. julija invalidsko upokojena, poslovodja pa je že od januarja bolan. Novih delavcev ni moc dobiti. Za poživitev obrti bd bilo treba r.ekaj ukreniti. Obveznosti do družbe in skladov iz leta v leto naraščajo, o-sebni dohodki pa kljub dražjim storitvam padajo. * V Obrtnem servisu v Semiču zaman iščejo vajenca za orodno kovaštvo in vajer.ca za podpov-no kovaštvo. Kakor kaže, za to stroko pri mladini nI več zanimanja. Vsi bi bili radi mehaniki in radiotehniki, pozabljajo pa, da je tudi kovaški poklic lep ir. zelo potreben. Zdaj kovači ne vihte več kladiva, to opravlja stroj, razen tega so tudi ostala dela v večji meri mehanizirana. F. D. Od strani do strani po brežiški kulturi delovalnih površin. Letošnji pridelki bodo pšenica, krompir, fižol, detelja ter sadje. Mladi zadružniki se povsem upravičeno ponašajo, da so letos pridelali na.20 a površine najlepšo pšenico v Beli krajini. Vaščani so jo hodili opazovat in sleherni popotnik se je ustavljal ter občudoval njeno rast. Pridelali so je 830 kg, sedaj pa so v škripcih, ker ne morejo zadovoljiti željam vseh interesentov, ki jo žele odkupiti za seme. Na 21 arih so pridelali 3850 kilogramov zgodnjega krompirja tolminske sorte. Tedaj, ko so ostali pridelovalci krompir komaj sadili, so mladi zadružniki svojega že okopavali in sedaj so prejeli zanj nad 150 tisoč din! Tako računajo, da bodo letos iztržili za pridelke okoli 350.000 din. Pred novim šolskim poslopjem je lepo urejen sadovnjak s 143 mladimi hruškami, od katerega si še veliko cbetajo. Devetčlanski upravni odbor zadruge, katerega gonilna sila je šolski upravitelj Stane Zula, pa ima težkočo, ki poznavalca razmer v Dragatušu začudi. Čeprav je tu močan kmetijski obrat črnomaljske kmetijske zadruge, vendar si morajo mladi zadružniki sami iskati trg za svoje pridelke. KZ ima namreč v tem pogledu premalo razumevanja in plačuje razmeroma nizke odkupne cene. 0d Griča do Dragatuša Gradnja vodovoda Grič— Dragatuš uspešno napreduje. Jarek je že do Dragatuša izkopan. Kmalu bodo začeli tudi z montažo cevi. XXX Grosistično trgovsko podjetje »Veletekstil« iz Ljubljane preureja bivšo Korenovo trgovino v sodoben trgovski lokal. V njem bo mogoče dobiti vse metrsko blago, konfekcijo in ostalo tekstilno blago. Potrošniki že nestrpno pričakujejo novo trgovino, saj bo omogočila večjo izbiro, ki jo Crnomaljčani močno pogrešajo. Se pred nedavnim je vodil in usmerjal prosvetno dejavnost v občini občinski svet Svobod in PD. Večinoma je reševal šolska, redko tudi kul-turno-prosvetna vprašanja. Ko se je pri svetu za šolstvo osnovala posebna komisija za kulturo in prosveto, je začel z njim svet Svobod najtesneje sodelovati. Prejšnja leta so občinski svet Svobod sestavljali delegati iz vseh društev, kar se pa ni obneslo. Udeležba na sejah je bila nepopolna in le redko smo bili sklepčni. Zato smo na lanskem razširjenem plenumu izbrali nov svet, ne glede na društveno pripadnost. Občinski politični in oblastveni organi so razumeli prizadevanje in so pomagali. Tako je bilo v tem letu rešeno finančno vprašanje, razen tega pa je ustanovljen sklad, ki rešuje potrebe celotne kul-turno-prosvetne dejavnosti v občini. Kulturno-prosvetno delo na vasi je še največ stvar uči-teljstva in mladine. Največje zanimanje je za dramsko dejavnost, dobro pa delajo tudi pevski zbori, predvsem v krajih, kjer so popolne osemletke. Dramatska društva so dosegla nekaj lepih uspehov. Dramska družina DPD Svoboda »Bratov Milavcev« iz Bre-žic-okolice je z igro »Poročil se bom s svojo ženo« na okrajnem tekmovanju dosegla 73 točk od 80 možnih. Tudi druga društva so kaj pripravila, le PD Brežice ne. Kaže, da dandanes ljudje, zlasti mladina, mnogo raje poslušajo zabavne ansamble kot dramske amaterje. V občini imamo nekaj zabavnih ansamblov, nimamo pa orkestra, ki bi bil sposoben zaigrati resno in kvalitetno glasbo. Lahka glasba je prodrla tudi že na vas in jo ljudje še kar radi poslušajo, le besedilo je včasih skrotoviče-no in nerazumljivo. Pridružujemo se mnenju preprostih poslušalcev, naj bi imelo besedilo zabavne pesmi bolj razumljivo vsebino, nekako tako kot v narodni in umetni vokalni glasbi. Pevskih zborov primanjkuje. Trenutno imamo le pevski zbor odraslih v Skopicah, Krški vasi, Brežicah-okolici in Selih. V Brežicah je bil včasih zelo dober pevski zbor, zdaj pa že več let ne obstaja. Le od časa do časa zapojo s pevci iz Krške vasi. Ko je bil govor, da bi se brežiški in krški pevci združili v en zbor, se niso mogli zediniti, kar je resnično škoda. Za kva-liteten dvig pevskih zborov so zaslužni dobri pevovodje, med katerimi bi omenili posebno prizadevnega tov. Baškoviča. Na vsak način pevo-vodij še manjka. Nadaljnje vprašanje je, kako in kje organizirati klube. Tovariši, ki so prišli s seminarjev za delo v klubih, nimajo kaj delati. Klub je edi-nole v Mrzlavi vasi. kjer je tamošnjemu šolskemu upravitelju Francu Smerdeju uspelo organizirati programsko klubsko življenje. Pripravljajo tudi klub v prosvetnem domu v Globokem. Morebiti se bo našel tudi v brežiškem prosvetnem domu kakšen prostor za klub, sicer pa bo v njem novo ustanovljeni prosvetni servis ljudske knjižnice v Brežicah. Ker smo tik pred novo sezono, bo najbrž marsikdo vprašal: Kaj pa delovni program za prihodnjo sezono? Tudi to je pripravljeno, saj se zavedamo, kako važno je pravočasno izdelati program. O tem za kaj več v kratkem. Rado Dernač Dolenjski fantje pozdravljajo Dolenjski fantje Jože Štangelj iz Crmošnjic, Milan Gliha iz Marindola, Vinko Lumpert iz Brusnic, Pavle Zaje iz Smarjete in Anton Indihar iz Ornega potoka; ki služijo vojaški rok v Zadru, toplo pozdravljajo vse domače in prijatelje, posebno pa fante in dekleta. OBČINSKI ODBOR SZDL V METLIKI PRED VELIKIMI NALOGAMT s Najprej: dobra jesenska setev! Tovarišu Ivanu škofu, predsedniku občinskega odbora SZDL Metlika, smo zastavili nekaj vprašanj o bodočih nalogah organizacije in o vprašanjih, ki jih bo treba najprej reševati. — Ali bi hoteli za naše bralce povedati nekaj besed o nalogah SZDL v občini Metlika v naslednjem obdobju? »V dopustniških mesecih je bilo pri delu naše organizacije nekoliko zastoja, vendar moram pripomniti, da precej manj kot v preteklih letih. Zato je prvo, kar-bomo poizkušali doseči: poživitev in okrepitev dela v organizaciji na splošno in rešitev nekaterih gospodarskih vprašanj. — Kaj nameravate iz gospodarskega področja najprej obdelati? »Najvažnejše vprašanje je kmetijstvo. Nahajamo se pred jesensko setvijo. Ker se je pokazalo, da smo precej pod planom, je prav, da o setvi razpravljamo pravočasno. V zvezi s tem bo 14. septembra seja plenuma občinskega odbora SZDL, kjer bo osrednje vprašanje kmetijska kooperacija in jesenska setev. Pokazalo se je, da je kmetijska proizvodnja v kooperaciji nad 30 odst. boljša, zato bomo vprašanje kooperacije resno obravnavali. — Zakaj v naši občini kooperacija ni zadovoljiva? »Zato, ker je KZ, oziroma ker so njeni proizvodni'okoli-šl na tem področju premalo delali s kmeti. Na seji bomo razpravljali o sedanjem stanju in možnostih, da se to znatno izboljša. Prav v kooperaciji bodo morale razpravljati tudi krajevne organizacije SZDL.« — Kaj se še letos postavlja pred organizacijo SZDL razen gospodarskih vprašanj? »V jesenskem delu nastopajo nove naloge, ki so tesno v zvezi s sprejetjem nove ustave, občinskega statuta in pripravljanjem na volitve. Organizacija SZDL mora slehernega volivca v občini seznaniti z ustavo, posebno pa z občinskim statutom, ki bo neposredno urejal življenje, delo in odnose v komuni.« — Kako nameravate poživiti delo v krajevnih organizacijah SZDL? »Mislim, da bo delo v naših krajevnih organizacijah poživilo zlasti tekmovanje, ki se začne 1. oktobra. Tekmovanje Sprašujemo se: zakaj ni v žalen javni trgovini v Metliki nikoli napisana cena blaga, da bi jo potrošniki lahko videli? Ali je to skrivnost? bo obsegalo: obravnavanje ustave in statuta, število članstva, predavanja, posvetovanja, pripravo in izvedbo volitev, ureditev volišč in udeležbo v krajevnih organizacijah. Nadalje bo tekmovanje obsegalo še letne konference, koordinacija odbora s članstvom, delo sekcij. Temu sledi še organizacijska ureditev krajevnih organizacij, usposabljanje vodstvenega kadra, aktivnost odbora, izvedba seminarjev, tečajev, članarina, METLIŠKI TEDNIK evidenca itd. Vse to se bo upoštevalo. Poudariti moram to, da tekmovanje ne sme biti kampanjsko, ampak mora postati stalna oblika dela v vseh krajevnih organizacijah SZDL«. — Kako se boste tega lotili? »O tem bomo razpravljali na seji plenuma 14. septembra. Ze naslednji teden po plenumu pa nameravamo imeti sestanek s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij glede poživitve dela v KO in izvedbe tekmovanja. Vsekakor pa bo seveda potrebno razpravljati o teh načrtih še s celotnimi odbori in vsem članstvom v krajevnih organizacijah SZDL.« Ivo Likavec Vsakih 5 let: preveriti znanje voznikov! Pretekli torek je imela komisija za prometno varnost pri ObLO sejo, kjer so obravnavali dosedanje delo na področju prometne varnosti. Ugotovili so, da Je komisija uspešno o-pravila zadane naloge. V sklepih za bodoče delo je, da se uvede pouk iz prometne vzgoje v vse popolne osemletke v občini Metlika kot obvezen predmet, nadalje da se .izvede v začetku druge polovice šolskega leta tridnevni seminar za učitelje, Id bodo po Šolah predavali prometno vzgojo, ln da se pripravi priročnik o prometni vzgoji kot pomoč učitelju pri poučevanju. Komisija je sklenila, naj se prt podaljševanju vozniških dovoljenj po preteku petih let preveri znanje prometnih predpisov vsakega voznika. Ugotovilo je tudi, da razen v tovarni Novoteks - obrat II komisije za vzgojo delajo premalo ali nič. Prometni krožek osnovne šole Metlika je dobil nagrado za delo pri vzgoji svojih članov na področju cestne varnosti Stev. 37 (651) (DtBtLCDfDtDKD Očitno izigravanje gostov 6. septemora popoldne smo se oglasili v Kolodvorski restavraciji v Sevnici, prepričani, da bomo postreženi tako, kot se to spodobi. Natakarju, ki se je čudno zazibal, smo naročili 4 vrčke piva. Radodarni natakar nam je prinesel kar 5 vrčkov. Eden iz družbe si je naročil sendvič, natakar pa nam je prinesel kar pet sendvičev! Seveda smo bili vsi nad tako postrežbo nemalo začudeni. Vprašali smo ga za ceno sendvičev in povedal nam je, da stane vsak 88 dinarjev. Ko smo čez deset minut želeli plačati, nam je. natakar zaračunal sendviče že po 110 dinarjev. Vljudno in potrpežljivo smo ga opozorili na hiter in nerazumljiv porast cen in zahtevali pojasnilo. To je, tako je vsaj kazalo, natakarja zdramilo. Obrnil se je in odšel. Prepričani, da se bo vrnil in nam odgovoril na vprašanje, smo potrpežljivo čakali celih petnajst minut. Morda bi nas »prijazni« natakar pustil čakati še več ur, če ne bi šli sami k točilni mizi in ga prosili, naj nam končno zaračuna. Tudi to pot je vztrajno zahteval 110 dinarjev za sendvič!! Plačali smo in razočarani odšli. — Samo dobro uro pred tem neljubim dogodkom sem bil na seji, kjer so razpravljali o gostinstvu v sevniški občini. Diskutanti so govorili tudi o slabi postrežbi in pretiranih cenah v nekaterih sevniških gostilnah. Iskreno priznam, da sem na sestanku mislil, da diskutanti vidijo le preveč pravice gostov in premalo priznavajo težkoče, s katerimi se spoprijemajo gostinci. Odnos natakarja v Kolodvorski restavraciji pa me je kmalu drugače prepričal. V tej restavraciji smo torej doživeli nekaj, kar ni niti v čast natakarju niti v reklamo gostinskemu podjetju. Nobenemu ne očitam nepoštenosti, vendar menim, da je tak odnos do gostov vreden vse graje in javne obsodbe! DRAGO KASTELIC prostoru, kjer je že več blo-kov.Predvideno je, da bo imel novi blok 5 nadstropij, s čimer se bo v Sevnici stanovanjska kriza menda občutno zmanjšala. Epdjetje »Lisca« gradi poleg občinskega bloka svoj stanovanjski blok. »Lisca« je namreč povečala število zaposlenih za 20. To podjetje je zelo donosno in si je s svojimi izdelki utrdilo pot že na mnoga tržišča. V bodoče nameravajo obrat še povečati. Znana Mizarska produktivna zadruga tudi razširja svoj obrat. Zdaj gradi večjo delavnico oz. halo. Ko bo dograjena, bo podjetje zaposlilo še več ljudi in bo pričelo proizvajati na tekočem traku. Znano je, da je mizarska zadruga izdelala opremo za poslopje izvršnega sveta v Beogradu, s čimer si Je pridobila velik ugled. Prebivalci Sevnice se vesele novih gradenj, saj vedo, da bodo vplivale na njihovo življenjsko raven. S. Sk. Priprave za jesensko setev Priprave za jesensko sete^ ozimnih žit v zadružni ko operaciji so v polnem razma hu. Zadruga si je zadala nalogo, da bo v letošnji jeseni zajela v kooperacijsko setev 500 ha pšenice in 100 ha ozimnega ječmena. 25. avgusta je zadruga na zasedanju področnega delavskega sveta razdelila obvezno- Organizacijske spremembe Na eni izmed zadnjih sej je občinski komite ZKS v Trebnjem za novega sekretarja izvolil dosedanjega predsednika občinskega odbora SZDL v Trebnjem Slavka Kr-žana, za začasnega predsednika občinskega odbora SZDL pa so imenovali Toneta Go-leta. sti po proizvodnih okoliših in se odloČila samo za setev vi-sokorodnih pšeničnih sort. Reprodukcijski material in umetna gnojila so že zagotovljena. Potrošniki in kooperanti si bodo seme priznanih sort lahko nabavili pri zadrugi z nakupom ali zamenjavo za nerentabilno blago. Lahko pa bodo kupovali tudi na kredit. Zadruga ima na zalogi dovolj umetnih gnojil, tako da v tem pogledu ne bo zastoja. Zanimivo je, da poraba umet- trebanjske novice Živahna gradbena dejavnost v Sevnici Letos gradijo v Sevnici kar štiri večje stavbe. Občinski ljudski odbor je nadzidal svojo pritlično stavbo za eno nadstropje, ker so bili doslej Spremembe v vodstvu ObO SZDL Na plenumu občinskega odbora SZDL v Sevnici so 6. septembra razen problemov gostinstva obravnavali tudi kadrovske spremembe. Za sekretarja občinskega odbora SZDL je bil izvoljen Viktor Auer. Tovariš Auer, rojen 1939, je bil doslej laborant v Jugotanlnu. Kolektiv podjetja ga ceni kot iskrenega, delovnega tovariša in mu je zato zaupal tudi več dolžnosti v organih samoupravljanja. V tovarni je bil tudi sekretar osnovne organizacije ZK. SEVNISKI VESTNIK prostori ObLO zares pretesni in neudobni. S tem so pridobili več sodobnih in lepo urejenih prostorov. Dela so skoraj končana, opravljajo le še zadnja pleskarska dela, da bo do občinskega praznika vse nared. Stanovanjska skupnost gradi večji stanovanjski blok na Z velikimi željami so si trebanjski otroci prvi dan pouka ogledovali zidove, iz katerih raste nova šola v Trebnjem. Koliko časa se bodo še stiskali v starih in preživelih neprimernih učilnicah? Bržčas precej dolgo, čeprav potekajo dela pri zidanju novega šolskega poslopja dokaj hitro. Prav gotovo jim bo dejstvo, da bo Trebnje končno le dobilo moderne učilnice, v spodbudo pri učenju. Neuspelo tatvina Skladiščnik pri KZ Sevnica F. A. je v času mlačve v poletnih mesecih kasira] denar za zadružno blagajno. Denarja (okrog 100.000 dinarjev) pa ni odvedel zadrugi, ampak si ga je prilastil ln poskušal pobegniti v zamejstvo. Seveda so mu varnostni organi to pot prepre- čili. F. A. je bil za podobna dejanja kaznovan že od avstrijskih oblasti. nih gnojil tudi pri zasebnih proizvajalcih močno narašča, saj je bilo v letošnjem letu porabljenih za 100 odst. več umetnih gnojil kot lani. Pereč problem pa postaja mehanizacija. Zadruga ima na razpolago samo 16 traktorjev s potrebnimi priključki, primanjkuje pa ji traktorskih sejalnic. Problem bodo skušali rešiti z uporabo vprež-nih sejalnic. Tudi kooperacijske pogodbe so že pripravljene, "saj so jih od 3. septembra sklenili že lepo število. Glede kooperacije na terenu skoro nikjer ni težav. Na pobudo občinskega odbora SZDL so bili sklicani sestanki področnih zadružnih svetov v tistih krajih, kjer bo kooperacija zajela največ površin. Udeležba na sestankih je bila zadovoljiva, razprave pa so bile živahne in konkretne. Pred sklepanjem pogodb s kmetovalci pa so vodje proizvodnih okolišev organizirali po vaseh sestanke in na njih seznanili kmete z nameni pogodbenega sodelovanja. a. L Velik vpis na tehniško srednjo šolo Letos se je v prvi letnik vpisalo kar 94 dijakov, kar predstavlja rekordno število. 35 dijakov bo obiskovalo strojni oddelek, ostali pa elektro oddelek za šibki in jaki tok. Tehniško srednjo šolo obiskuje 284 dijakov. Lani je o-pravilo zaključne izpite prvih 61 tehnikov. Več kot polovica od teh pa nadaljuje študij na fakultetah. Čeravno obiskujejo šolo dijaki iz vsega okraja, jo še vedno finančno vzdržuje občina Videm-Krško, kar predstavlja zanjo veliko breme. Na upravi šole so nam povedali, da imajo zagotovljenih 12 milijonov dinarjev iz medobčinskega šolskega sklada, vendar zneska ne morejo uporabljati vse dotlej, dokler ObLO Videm-Krško ne bo izpolnil pogodbene obveznosti do medobčinskega šolskega sklada. Vsekakor bo potrebno nekaj ukreniti, kajti zavlačevanje škoduje razvoju TSS. Uboj na veselici V nedeljo, t. septembra, je mladinski aktiv v Piseoah priredil veselico. Na veselici sta bila tudi Franc Grmovšek in Jože Zagmajster, ki pa sta se začela kmalu prepiraU in pretepati. V pretepu je Grmovšek udaril 2agmajstra z metrskim polenom. Zagmajster je obležal v nezavesti, zato so ga hitro prepeljali v brežiško bolnišnico. Naslednje jutro pa So iz bolnišnice sporočili, da je 2agmajster poškodbam podlegel. Nova pridobitev za potrošnika Deseti občinski praznik SEVNICE V Zabukovju, Na Bučki, Studencu in Telčah so bile te dni brezplačne kino predstave. Drevi ob 19.30 bo v domu Partizana v Sevnici slavnostna akademija in predvajanje filma. PETEK, 14. septembra: ob 9. uri bo slavnostna seja ObLO, ob 10. in 14. uri brezplačna kino predstava za šolarje, ob 15. uri pa strelsko tekmovanje SD STIL in SD Kopitarna. Zvečer bo brezplačna kino predstava na Blancl. SOBOTA, 15. septembra: ob 15. uri atletsko tekmovanje mladinskega športnega društva ZVEZDA v Sevnici, ob 20. uri pa slavnostna akademija v počastitev 80-letnlce PGD Sevnica v gasilskem domu. NEDELJA, 16. septembra: ob 9. uri zborovanje pred gasilskim domom in mimohod gasilskih enot. Po zborr> vanju bo prosta zabava na prostem in v sevniškem gasilskem domu. 5. septembra je podpredsednik ObLO Karel šterban ob navzočnosti predstavnikov ObLO, družbenih organizacij in delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Promet odprl novo trgovino v Krškem. S tem dnem so bile uresničene želje neštetih potrošnikov, saj je v novi trgovini bogata izbira konfekcije, perila in pletenin. Lahko trdimo, da se proizvodi v trgovini prodajajo po konkurenčni ceni. To dokazuje tudi ogromen nakup v teh dneh. Vsekakor je 28 članski kolektiv mladega trgovskega podjetja napravil potrošnikom veliko uslugo. Iz lastnih sredstev in iz sredstev „Prepričali smo se, kako važno je za človeka znanje" »Udeleženci večerne sole za odrasle v Kostanjevici na Krki, zbrani na zaključnem razgovoru s predavatelji te šole, se čutimo dolžni, da se iskreno zahvalimo upravi Delavske univerze v Krškem, ker nam je omogočila kvaliteten pouk in s tem možno t, da smo Pridobili tisto osnovno znanje, ki ga zaradi predvojnih in medvojnih let nismo mogli dobiti. Različnih starosti smo se zbrali v tem kolektivu, tako različnih, da smo sedeli v klopeh od dvajsetih pa tja do petin petdesetih let starosti, vendar nam Je bilo toplo v tem kolektivu, ker smo vedeli, da nam Je to omogočila skrb za nas vse, skrb za naše osnovno znanje o življenju in svetu in hotenju, da se čimbolj usposobljeni lahko v polni meri vključimo v tok sodobnega dogajanja. Prepričali smo se, kako zelo umestna Je ta skrb in kako neizmerne važnosti Je za človeka znanje, zato smo dali vse sile od sebe in se poglobili v delo.« Iz vsebine zahvalnega pisma je razvidno, da tudi starejši ljudje, katerim v preteklost i ni bilo mogoče hoditi v šolo, ne želiuo zaostajati za mlajšimi, Gaj so se z vso resnostjo oprijeli učenja ln dosegli tudi "izredno lepe uspehe. V Vidinu-Krškem smo organizirali tudi tečaj za pridobitev osnovnega znanja Iz higienskega minimuma. Tečaj, ki je trajal 20 učnih ur, so obiskovale kuharice Šolskih mlečnih kuhinj. Vse tečajnice so opravile tudi zaključni izpit. V jesenskem in amskem času bomo zajeli v tečaje higienskega miniimiiima vse osebe, ki pridejo pri svojem delu v stik z živili in še nimajo opravljenega izpita. poročevalec komune videm-krško Pri delavski univerzi Je tudi potujoči kino. V pretekli sezoni smo predvajali filme enkrat tedensko v Le-skovcu, na Raki, v Velikem Podlogu in Velikem Trnu, v nekaterih krajih pa priložnostno. Obisk predstav je zadovoljiv, vendar se z vstopnino ne krijejo stroški. Iz bežnega opisa izobraževalne dejavnosti v pretekli sezoni sklepamo, da so bili doseženi lepi uspehi. Razumljivo je, da bi bili uspehi še večji, če bi se vsi, ki so odgovorni za izvajanje izobraževanja v 6VOjih kolektivih, zavedali svojih dolžnosti. Delavska univerza bo tudi v bodoče težila za tem, da bodo v njenih programih zajete stvarne potrebe delovnih kolektivov po izobraževanju ter da bo s pomočjo dobrega predavateljskega kadra zastavljene programe tudi realizirala. SLAVKO SMKRDEL investicijskega posojila je preuredil nekdanje skladišče tobaka v moderni sodobni trgovski lokal. To je lep dokaz prizadevnosti celotnega kolektiva, ki ni samo prisluhnil željam in potrebam potrošnikov, temveč jim je hkrati omogočil nakup proizvodov po tovarniških cenah. V bližnji bodočnosti name- V soboto bo seja ObLO V soboto bo seja obeh zborov ObLO v Vldmu-Krškem, na kateri bodo med drugim razpravljali o realizaciji plana proizvodnje v gospodarskih organizacijah, o izvršitvi izobraževalnega programa Delavske univerze ln o programu za leto 1962-63. Predloženih bo tudi več predlogov novih odlokov, med njimi tudi odlok o določitvi stopnje prispevka za rezervni sklad gospodarskih organizacij, odlok o priznavalninah, odlok o spremembah odloka o občinskem prometnem davku, o določitvi sejmov za plemensko in plemeno živino. Prav tako pa bodo razpravljali o ustanovitvi medobčinske komunalne banke, zbor proizvajalcev pa bo še posebej obravnaval poročilo o delu komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. Stanovalci brez najemnine Bivši ObLO Senovo je 1960 zgradil v Koprivnici 4-stano-vanjski blok. Jeseni istega leta so se že naselili stanovalci, toda brez odločb. Kasneje Je Investitor brez odobritve revizijskega organa povečal stavbo še za eno nadstropje. Senovška občina se je potem pripojila k videmsko-krškl, ta pa se za stanovalce in za neporavnane stroške pri zidanju bloka ni zanimala. Tako stanovaici tega bloka še danes nimajo odločb o vselitvi in he plačujejo najemnine. Ali je ObLO Videm-Krško vseeno, da zanemarja take stvari? Ali ne zahteva od stanovalcev nobenega vračila, čeprav je senovska občina v blok vložila okrog 20 milijonov dinarjev T rava podjetje »Promet« ustanoviti še lastno šivalnico, v kateri bodo Izdelovali polizdelke po meri za otroško in žensko konfekcijo. Vsak korak, ki koristi potrošniku in tudi skupnosti, je treba podpreti. Zato bi bilo prav, da bi občinski ljudski odbor dodelil podjetju še nekaj investicijskega posojila, ki ga bo prav gotovo koristno uporabilo. Trgovsko podjetje »Promet« je 1. septembra odprlo svojo poslovalnico tudi na Raki, kjer prodajajo galanterijo, tobak, steklo, porcelan, drogerljsko blago, šolske potrebščine ln drugo. Važno je še omeniti, da se je trgovsko podjetje »Promet« razvilo Iz bivšega trgovskega podjetja »Tobak«. Se pred nekaj leti je podjetje doseglo nekaj nad 100 milijonov prometa letno, letos pa namerava doseči Se 800 milijonov dinarjev. Zasluga za razvoj podjetja gre celotnemu kolektivu, pa rudi direktorici podjetja Mariji Hostar, ki je z vztrajnostjo uspela doseči to, kar ni nihče pričakoval. Napredek trgovskega podjetja »Promet« je primer, ki ga je vredno posnemati. D. K. Dve uri za zmagovalca Novemu državnemu prvaku v speedwayu za leto 1962 Francu Babiču iz Vidma-Krškega jO matičr.o avtomoto društvo priredilo v soboto skromno slovesnost. Predsednik društva Cveto Bevk Je izročil sla vijencu darilo društva: lepo za pes t-no uro. Franci Novak, predsednik speedway odbora Jugoslavije pa Je v Imenu Avtomoto zveze Slovenije podaril Babicu prav tako ročne uro. Novi državni prvak Franc Babic se je za sprejeti darili toplo zahvalil in obljubil, da ga bodo priznanja spodbujala k nadaljnjim uspehom Lesni kombinat in kmetijstvo Ob letošnjem krajevnem prazniku STRAŽE Straža s svojo okolico Je že prerasla okvir podeželskega naselja, ki Je zaprto v ozko problematiko ureditve ceste, razsvetljave, preskrbe z vodo in javne snage. Ne mislimo trditi, da je treba probleme te vrste podcenjevati, niti najmanj ne, saj so prav gotovo tudi v Straži še vedno pereči. Mislimo, da velja ob letošnjem krajevnem prazniku poudariti zelo razveseljivo dejstvo: Straža si je s širokimi zamahi krepko začrtala pot svojega razvoja, ki obeta marsikaj. Po eni strani so se v njej osredotočili obrati Novo-lesa, po drugi spet ima kmetijstvo po reorganizaciji zadrug jasno začrtan razvoj, ne gre pa zametavati tudi dejstva, da se bo industrijski center Novega mesta, čeprav v daljni bodočnosti, širil vse do Straže. Podjetje Avtopromet Gorjanci, ki ima sedež v Straži, je s svojimi delavnicami nudilo zaposlitev mnogim prebivalcem. Potrebe po cestnih prevozih, bodisi potniških bodisi tovornih, so vedno večje, zato se obeta vse večji razvoj. Močno podjetje, takšno, kakor je Avtopromet Gorjanci, pa obeta marsikaj tudi kraju, kjer ima sedež. Novoles ima v Straži že zdaj osredotočeno večino svojih proizvodnih obratov. Tu so obrat vezanih plošč, žaga, parketarna in centralna remontna delavnica, ki nudijo zaposlitev skoroda 500 ljudem. Se letos bodo pričeli graditi nove proizvodne prostore za obrat lesne galanterije in drobnega pohištva. V Straži že zdaj razrežejo vsako leto okoli 35 tisoč kubičnih metrov hlodovine, precejšen del izdelkov gre v izvoz, letošnji polletni plan pa so v vseh obratih dobro izpolnili. D~-"bena kmetijska proiz vodnja dobiva trdne osnove v novem obratu v Jurki vasi. Najsodobneje urejen živinorejski obrat za 100 krav molznic z vodo, cesto, koritastimi silosi, mlekovodom, mlekarno in pasterizacijskimi napravami, kjer bodo dogradili še dva hleva s po 100 stojišči, ima 36 ha površin, ki jih prav zdaj z zakupom, zaokroževanjem in odkupom širijo na 66 ha. Hmeljev nasad bodo iz 6,4 ha razširili na 10 ha, letos pa so obrali 1800 kg hmelja na hektar; 90 odst. ga je bilo razvrščenega v I. in II. kvalitetni razred, Družbena proizvodnja v Jurki vasi se bo s širjenjem obrata razvijala še naprej,- vzporedno s povečanjem zemljišč bodo gradili nove hleve. Pogodbeno sodelovanje se lepo razvija; za 30 ha setvenih površin so že sklenjene pogodbe, umetna gnojila in semena so oskrbljena in stroji pripravljeni za setev. Nagli razvoj industrije v Straži, zlasti takšne, kot se Novomeška kronika ■ V času, ko se vsi tako zelo trudimo, da bi vsak na svojem delovnem mestu izpolnil naloge, ki so pred njim, so lenuhi ln postopači prave izjeme v nafti družbi. Pa vendar tudi v Novem mestu nismo brez njih; nekateri se brez prave zaposlitve potikajo semtertja ln se pustijo preživljati od svojih žena ali od družbe. Se hujši od njih so tisti, ki po malem pijanču-Jejo po gostilnah ir. kavarnah ter tako radi ladlegujejo poštene delovne ljudi. Nekaj takih Učev je menda kar stalno aboniranih v kavarnah in nekaterih gostilnah. Čeprav imajo po 24 ur prostega časa na dan, so s svojimi »naročili« najtecnejsl prav takrat, ko zapirajo gostinci lokalel Takrat začnejo psovati in zmerjati u-službenke, so nedostojni, grozijo ljudem okoli sebe in se sploh obnašajo tako, kot se omikan Človek nikjer in nikoli ne vede. Takega pitfančka-izgubo smo lahko videli napol slečenega v torek ob pol dvanajstih dopoldne pred poslopjem Obč. LO, v ponedeljek ponoči pa je njegov pajdaš razgrajal v kavarni na Glavnem trgu in zmerjal ljudi. Sodnik za prekrške pri ObLO bo opravil koristno in hvaležno delo, če bo proti takim posameznikom ostro nastopal in jih kaznoval, kakor predvideva zakon. Vsi pošteni ljudje mu bomo hvaležni, če bo skupno z organi LM dosledno ukrepal v vseh primerih, ko take redke izjeme med nami kalijo mir in onemogočajo oddih delovnim ljudem. Saj gre res le za nekaj .izjem, ki pa postajajo prava sramota za mesto in naSo družbo! ■ Poletje se poslavlja, saj je že modno čutiti Jesen. V pone- Izlet no Mirno goro Planinsko društvo v Novem mestu bo organiziralo v nedeljo, 16. septembra, zadnji letošnji Izlet. Ob 7. uri se odpeljemo z vlakom iz Novega mesta do Semiča, od tod pa gremo peš na Mirno goro. Domov se vrnemo v popoldanskih urah z vlakom s postaje Semič ali Rožni dol. Prijave za izlet sprejema Jožica Turkova v poslovalnici »Jadran turista« na Glavnem trgu do sobote, 15. septembra, Ln sicer do 14. ure. Kolikor se do takrat ne prijavite, se lahko priglasite za izlet še na postaji Kandlja 16. septembra, morate pa si sami nabaviti nedeljsko povratno vozovnico. Planinci in prijatelji planin, Udeležit« se našega zadnjega Izleta! deljek zjutraj je bilo v mesui le 1 stopinj nad r.ičlo, v torek pa 10. Opoldne je sicr še vroče, vendar je zveier in zjutraj že pravo jesensko vreime. ■ Zadnje čase je tudi kupcem v Novem mestu na voljo sodobnejša stanovanjska oprema, ki jo '.ahko vidimo v Izložbi na Glavnem trgu nasproti bifeja. Podjetje »Dolenjka«, ki iz naših znanih pohištvenih tovarn nabavlja robo, je tako u-streglo številnim potrošnikom, ki stanujejo v stanovanjskih blckih, zar.tdi česar starega pohištva z velikimi omarami sploh niso mogli uporabljati. V tej prodajalni imajo na zalogi tudi preproge, ki jih prej v Novem !ii".s!'.i sploh niso proda.ali. ■ Te dni so začeli asfaltirati Defranceskijevo ulico (od avtobusne postaje do bolnice). Dela naglo napredujejo, in kot vse kaže, se bolnikom in osebju te bolnišnice kmalu ne bo več -jeba bati prahu. ■ Vsi, ki so se prijavili za statiste pri snemanju d.-eh italijanskih filmov na Otcčcu, ki bi se moralo začeti že 29. avgusta, ugibajo, če jih niso potegnili za nos. 2e nekajkrat so bili namreč pripravljeni za odhod, v zadnjem trenutku pa f.o zvedeli, da s snemanjem še ni nič. Mnogi so že -tdeležbo odpovedali, predvsem dijaki in nekateri uslužbenci, ki Jim je dopust poteke!. Kot smo i.ve-deli, bodo Italijani gotovo snemali na Otočcu, kdaj — pa ne vemo. ■ Zadnji ponedeljek je bil živilski trg zelo dobro založen. Največ je bilo saoja, za katerega so gospodinje mnenja, da je predrago glede na kvaliteto. Slive so prodajali po TO din. grozdje (kislo!) po 160 din, hruške po 80 din, ciinje po 60 d!m, jabolka po 70 din, breskve po 100 din. Jajca so veljala 29 ali 30 din, fižol 100 din, kumare za vlaganje 180 din, kumare (navadne) 80 din, pesa 40 din, krompir 45 din, solata 150 din, ohrovt 80 din. Naprodaj je bilo precej drv po 3200 din meter, morske ribe po 220 din kg ter kokoši po 600-900 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodi. la je Vida Baškovič iz naselja Majde Sile 11 - deklico. - Poročili 6o se: Miklavž Prišel, uslužbenec iz Jerebove 1, in Marija Zupančič, natakarica s Ceste komandanta Staneta 26; Zmago Kastelic, študent elektrotehnike lz Kastelceve ulice 9 in Marija Saje, študentka prava s Ceste komandanta suneta 10. - Umrla je Ivanka Mi-količ, šivilja s Prešernovega trga 12, stara 81 let. obeta v bodočnosti, opozarja predvsem na to, da bo treba hitro graditi stanovanja. Vzporedno s tem bodo vedno bolj zoreli problemi komunalnih naprav (kanalizacija, ceste, vodovod, javna razsvetljava, trgovina itd) v Straži in v Vavti vasi, ki je organsko del kalnem merilu skrbneje zbirati sredstva v te namene (cesta mimo železniške postaje!). Prostor za družbene organizacije je pripravljen; mar je oprema res tako velik problem? Zakaj toliko oklevanja pri zahtevi prebivalcev po konkurenčni trgovini? Pohvaliti velja Svobodo, ki vzdržuje kino in godbo na pihala, mladi rod pa naj se resneje oprime dela v družbenih organizacijah. To smo želeli povedati za letošnji krajevni praznik Stra-že, vsem prebivalcem in vsem delovnim kolektivom pa uspehe prisrčno čestitamo in jim želimo še novih delovnih zmag! ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN SLAVNO OBLETNICO POŠILJA ISKRENE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI GRADBENO PODJETJE -REMONT-, STRAŽA KRAJEVNI ODBOR SZDL KRAJEVNI ODBOR ZB *, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS <%, KRAJEVNI ODBOR ZWI KRAJEVNI ODBOR ZROP I novomeškaI I komuna J »DOLENJKA« je osvojila trg z otroško konfekcijo PRED LETNIMI KONFERENCAMI SINDIKALNIH PODRUŽNIC GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Specializiranih podjetij za izdelovanje otroške konfekcije je pri nas zelo malo, pa tudi izbira otroških oblekic v trgovinah ni niti zadostna niti zadovoljiva. Zato je spodbuden primer »Dolenjke« iz Mirne peči, ki se je v zadnjem Času opredelila predvsem za izdelovanje jopic za otroke od 2 do 10 let starosti. To je podjetju omogočila nabava novih strojev, ki počasi izpodrivajo ročno izdelovanje trikotaže. S proizvodnjo "otroške konfekcije se je »Dolenjka« postavila v ospredje izdeloval cev specializiranih trikotažnih predmetov. Okusno narejene jopice z najbolj izbranimi in izvirnimi vzorci so podjetju zlahka odprle pot na trg, posebno priznaje pa je »Dolenjka« dala tudi zvezna strokov- na komisija, ki se je sestala na pobudo zveznega odbora za prireditev tradicionalnega sejma pod naslovom »Družina in gospodinjstvo«. Ta ;e pohvalila mirnopeške izdelke in priporočila, naj bi v prihodnje uporabljali cenejše surovine ter volno, pomešano s predivom. To bi zelo pocenilo njene trikotažne izdelke, kar pomeni, da bi se potrošnikom še bolj prikupili. Dober plen Antona Jakšeta iz Orehovice Divji prašiči so v Orehovi-ci že dalj časa delali škodo na polju, zato so se tamkajšnji lovci odločili, da jim napovedo boj. Tako se je 8. septembra zbralo okrog šest lovcev orehoviške lovske družine in odšlo na prežo. Izredno srečo je imel lovec Anton Jakše iz Orehovice, ki je z dvema zaporednima streloma podrl samico, težko 140 kilogramov, in mladiča, ki je tehtal okrog 35 kg. Na tem območju je še več škodljive divjadi, zato bi kazalo organizirati bolj množičen pogon na divje prašiče. Na nedavnem sestanku s predsedniki sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij v občini Novo mesto so se pomenili o glavnih vprašanjih, ki naj bi jih obravnavali na sindikalnih letnih konferencah po podjetjih v septembru in v prvi polovici oktobra. Sindikalne konference naj bi predvsem pregledale iz-poljnevanje planskih nalog ter na podlagi dosedanjega dela podružnic in vsakega člana ugotovile, ali je bilo vse opravljeno tako, kakor so določali sklepi prejšnjih občnih zborov. Poglavitna naloga sindikalnih podružnic je nedvomno pripraviti člane, da bi se v polni meri zavedali svojih dolžnosti do podjetja, proizvodnje in do kolektiva sploh. Se so primeri, da delavci vidijo samo osebni dohodek, kaj malo pa jih zanima, kako poteka poslovanje podjetja, kakšni so medsebojni odnosi. Vseeno jim je tudi, kaj počne njihov sodelavec, ali je upravičeno dobil bolniško itd. Gre za to, da bi sindikalne po- družnice na konferencah ugotovile organsko trdnost kolektivov. Nasploh pa bodo morali na bližnjih konferencah analizirati vrsto drugih stvari. Sem bi prišteli upoštevanje predpisov in pravil, ki urejajo ekonomske in samoupravne odnose ekonomskih enot do podjetja ter odnos do množice novih oziroma spremenjenih predpisov, ki zadevajo tako podjetje kot posameznega delavca. Nešporten odnos do tekmovanja 19. avgusta bi morala ekipa novomeškega Partizana odigrati prijateljsko tekmo z garnizonom lz Brežic. To srečanje naj bi bilo v okviru tekmovanj Ji. v Dogovor za tekmo je bil sklenjen in domače odbojkarje je igralec ilrastar obvestil o nastopu. Na dan predvidenega srečanja pa so bili na novomeškem igrišču razen kompleitne ekipe lz Brežic le sodnik in organizator srečanja. Od domače ekipe Je prišel samo Ilrastar, pol ure po napovedanem času se je pripeljal še en igralec, o ostalih pa ni bilo ne duha ne sluha. Gostje so pričakovali renomirano moštvo Novega mesta iti so bili zelo razočarani. V bodoče se kaj takega pač ne bi smelo več zgoditi. Ker se Z. oktobra začne že tekmovanje v ligi, bi naši ekipi to srečanje zelo prav prišlo za trening. Na žalost pa o rednih treningih domače ekipe sploh ne moremo BoMjiiu. zato si tudi kaj prida rezultatov nc smemo obetati. Rr. Razširjajte Dolenjski list! Na lanskih delavskih športnih igrah novomeške občine je »POKAL MNOŽIČNOSTI« osvojil kolektiv Zeleznine. — Na sliki: člani podjetja Železnina v sprevodu s priborje-nim pokalom OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Učenci, ki so izpolnili šolsko obveznost (če so stari 17 let, niso pa dokončali vseh razredov osemletke) ne smejo več hoditi v redno osnovno šolo, temveč imajo možnost vpisa na osnovno šolo za odrasle. Starši velikokrat napačno ravnajo, ker ne omogočijo svojemu otroku, da ima vsaj 8. razredov osnovne šole. Posledice, ki jih tak otrok čuti, so skoraj nepopravljive. To se pozna posebno takrat, ko se hoče izučiti kakšne obrti in ga nikjer ne sprejmejo ali pa postavljajo pogoj, da dokonča osemletko. Tak otrok se ne more vpisati v nobeno srednjo ali njej sorodno šolo, ker nima izpolnjenega t snovnega pogoja: 8 razredov osnovne šole. Da bi dobili osnovno izobrazbo ljudje z nepopolno šolo, se vpisujejo v oddelke za odrasle, kjer v tečajih predelujejo snov: v enem letu snov dveh razredov. Ko določen predmet obvladajo, se prijavijo na izpit-kolokvij. Vsak slušatelj večerne šole za odrasle dobi indeks, v katerega predmetni učitelji vpisujejo opravljene izpite. Ker je veliko kandidatov za osnovno šolo za odrasle, pporoča osnovna šola »Katja Rupena« v Novem mestu, da bo vpisovanje v večerno šolo do vključno 24. septembra 1962. Pogoj je starost nad sedemnajst let. Začetek pouka bo 1. oktobra 1962. UPRAVITEUSTVO ŠOLE ZABELE2ENU Tehtnica v posmeh, ali... Stopil je na tehtnico, počakal, da se je umiril kazalec in skozi posebno odprtinico spustil kovanec. Mož je bil malce trebušast, spričo tega je narasla radovednost ostalih, ki so čakali na prihod ljubljanskega vlaka. Okrog tehtnice se jih je nabrala dobršna desetina. Ko so vsi pričakovali, da bo mehanizem v tehtnici le žigosal kartico z določeno težo, ni bilo nič, tehtnica je zatajila. Nov kovanec je zdrknil v notranjost, vendar spet ni bilo nič. »Pretežak si,« je nekdo nagovoril moža, ki je jezen stopil s tehtnice in sklenil, da bo sam poskusil. Ravnal je prav tako kot prvi. Prvič nič, drugič nič. Tretjič ni poskusil. Ker bi rad denar nazaj, je udaril po pločevinastem ogrodju osebne tehtnice, tik pod tablico, na kateri piše: »V KORIST ZVEZE SLEPIH JUGOSLAVIJE«. Ostali so se mu začeli posmehovati, toda ha tehtnico, ki je štirikrat zatajila, ni stopil nihče več. — Tako se je dogajalo in se še dogaja: tehtnica na novomeški železniški postaji, ki so jo pred leti postavili z namenom, da bi se na ta način zbirala sredstva za slepe, že več mesecev ne dela. Nikogar ni, ki bi jo popravil oziroma odstranil. V tehtnici se zlagajo kovanci, kupček raste. Ali morda ne bi tisti, ki od časa do časa pobere take »prihranke« državljanov, poskrbel, da bi spet začela delati? KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO obvešča vse Interesente, ki želijo oddati zemljo v zakup, naj prijavijo svoja zemljišča najkasneje do 20. septembra. Zemljišča bomo jemali v zakup na področju MIRNA PEĆ, BRSLIN, LOČNA in v okolici ŠKOCJANA. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali za spomladansko setev. — Ponudbe pošljite na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO, Društveni trg 1, p.p. 81. * Lepi uspehi ,Celu!ozarja'v Splitu Pretekli Četrtek so se plavalci našega kluba vrnili iz Splita, kjer so nastopili na finalnem tekmovanju n. zvezne lige. iy>a tekmovanju so bili doseženi boljši rezultati kot v 'tnalu I. lige, ki je bilo Istočasno v Dubrovniku. Časopisje splitskemu tekmovanju ni posvetilo nobene pozornosti, za rezultate v Dubrovniku pa se i« porabilo precej tiskarskega crnila Prvo mesto v Splitu je zasedel -Mornar« lz Splita s 23.238, drugo »Crvena zveda« iz Beograda s 24.027, tretje »Velež« iz Mostara z 20.787 in četrto »Ce-lulozar« z 20.185 točkami. Izpadli pa so »Medveščak« iz Zagreba, »Rudar« iz Trbovelj, "Šibenik« in »Spartak« iz Ljubljane. S to zmago se Je »Mornar« uvrstil v I. zvezno ligo, lz katere je izpadlo »Primorje« z Reke. t Naj omenim samo rezultate domačih plavalcev. Ženske: Vesna Breskvar je na 200 m prsno s časom 3.14,8 zasedla l. mesto, drugo na 100 m metuljček v času 1.27,0; dosegla je nov slovenski članski in mladinski rekord na 400 m mešano v času 6,29.6, na 100 m prosto je z 1.22,0 dosegla sedmo ln na 400 m prosto (6.24,3) osmo mesto; Meta Koncilja na 400 m mešano (7.41,4) ir. na 100 metrov metuljček (41,2) osmi mesti; pionirka Nevenka Zla-tiš na 200 m prsno (3.19.8) peto mesto; Bena Gregorčič na 100 metrov hrbtno 7. (35,8) na 100 m prosto (1.22.3) osmo ln 400 m prosto (6.09,6), šesto ter Deja Gregorčič na 100 m hrbtno (1.38,4) osmo mesto. Marija Levičar: na 1. mestu! >. septembra ob 10. uri Je bila na prečenskem letališču otvoritev IV. republlšk-iga padalskega prvenstva. Kot gostje so se uvodne svečanosti udeležili: sekretar okrajnega odeora SZDL Novo mesto Miro Goš-nik, predsednik ObLO Novo mesto Ludvik Golob, predsednik občinskega odbora SZDL Tone Počrvlna, sekretar obč. °dbora SZDL Dušan Zupane, tajnik okrajnega sindikalnega sveta Avgust Avbar, predstavniki delovnih kolektivov »Krka« in SGP Pionir. Ob navzočnosti gostov iz LJubljane, Ptuja, Kranja, Lesc, Murske Sobote, Celja in Novega mesta Je svečanost začel p-edsednik Dolenjskega letalskega centra major Dlmlč. Sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnlk Je nato spregovoril o razvoju dolenjskega letalstva ifl vsem tekmovalcem zaželel mnogo uspe-ha. Zatem so tekmovalci prejeli »opke nageljnov, ki so Jim jih izročili zastopniki Dolenjskega letalskega centra. Zaradi deževnega vremena se je tekmovanje začelo šele v soboto popoldne in se jc pred okrog 4000 gledalci nadaljevalo v nedeljo, 9. septembra. — Med tekmovanjem Je bilo Izredno lepo vreme, tako da so tekmovalci lahko Izvajali odlične skoke. — Med moškimi je zmagal Brez ar iz Kranja, ki Je zbral 791 točk, sledita pa mu Vavpo-tlč (Ptuj) s 708 ln Vrečko (Maribor) s 698 točkami. Novomeški tekmovalci Seplc, Prah ln Hrastar so se razvrstili med 12. in 16. mestom. Najboljša tekmovalka je bila Marija Levičar iz Novega mesta, ki Je zmagala s 645 točkami in v splošni razporeditvi tekmovalcev in tekmovalk zasedla odlično sedmo mesto. Za njo so bile: fini on (Maribor) 217, Pisnikar (Slovenj Gradec) 127 Itd. Kot gostje so na tekmovanju nastopili tudi državni reprezentanci iz Hrvatske. Moški: 400 m mešano: peti je bil Sandi Lileg (5.45,8), sedmi Marjan Naraglav (6.17,3). 200 m prsno: peti Peter Kra-vos (2.57.9), šesti Rudi Iskra (3.02.6) . 200 m hrbtno: drugi Peter Je-senšek (2.33,2 - tretji najboljši čas v državi!), sedmi Stanko Iskra • (2.47,6). 100 m prosto: peti Andrej Svab (1.03), šesti Franc Humar (1.04,2). 400 m prosto: peti Toni Sulc (5.08,8), osmi Marjan Naraglav (5.21.7) . 1500 m prosto: četrti Andrej Svab (20.28,1), sedmi Toni Sulc (21.25,1). 200 m metulj: peti Sandi Lileg (2.49,6), šesti Toni Sulc (3.01,4). Štafete: ženske 4x100 m mešano: četrto mesto (Deja Gregorčič, Zlatic, Breskvar, Gregorčič B.) s časom 6.02,4. 4x100 m prosto: 4. mesto (Breskvar, Gregorčič B., Koncilja, Ravbar) s časom 5.37,6. Moški 4x200 m prosto: 3. mesto (Svab, Jesensek, Sulc, Humar) s časom 9.54,2. J. B. V NEDELJO: velika avto-moto prireditev našega okraja! Samo še trije dnevi nas ločijo od največje avto-moto prireditve, kar smo jih videli po vojni v našem okraju. Prireditelj AMD društvo Novo mesto je doslej prejelo že več kot 300 prijav, pričakujejo pa, da se bo do konca tedna, ko poteče zadnji rok tudi za prijave lz Novega mesta, najbrž javilo še precej tekmovalcev. Tekmovali bodo v ocenjevalni vožnji na 9 progah, ln ne na 12, kot je bilo prvotno določeno, ker je AMD Sevnica odpovedalo sodelovanje zaradi praznovanja občinskega praznika, ker se Je AMD Metlika v tekmovanju priključilo AMD Črnomelj in bodo oboji tekmovalci vozili po skupni progi, in ker Iz AMD Dol. Toplice nI prijav. Sindikalne organizacije iz občine Novo mesto, ki bodo sodelovale v tekmovanju v okviru letošnjih občinskih delavskih športnih iger, so prijavile 75 tekmovalcev.i/. AMD Smarjeta je prijavljenih 20; lz AMD Novo mesto doslej 30; iz AMD Trebnje 30; iz AMD Šentjernej kar 50; iz Novoteksa, ki sodeluje samostojno 25; lz Vidma-Krškega, Brežic ln Črnomlja pa bo, kot sodijo, okoli 70 prijav, ker v času, ko o tem poročamo, prijave Iz teh treh društev še niso dospele. V primerjavi i številom motornih vozil Je brez dvoma najmanj prijavljen-cev prav iz AMD Novo mesto, zato društvo vse voznike ie enkrat vabi, naj se do sobote prijavijo za udeležbo na tekmovanju. Prebivalce vabimo k ogledu startov na vseh progah. Pričeli bodo povsod okoli 10. ure dopoldne. Prve prihode na cilj ocenjevalnih voženj, ki Je v Šentjerneju, pričakujejo ob 12. url. Za vse, ki si žele ogledati svojevrstno prireditev in manifestacijo motorizacije na naših cestah ter spret-nostne vožnje na šentjemejskem hipodromu, bodo lz Novega mesta do Šentjerneja v nedeljo vozili avtobusi. AMD Šentjernej bo oskrbel za vse dovolj pijače ln prigrizka. V nedeljo ob 10. uri torej vsi na ogled startov v domačih krajih, nato pa v Šentjernej na cilj in na ogled spretnostnih voženj! Okrajno prvenstvo v košarki Tudi košarka se v zadr.jih letih pri nas dobro razvija, predvsem v Novc-m mestu. Ker pa že nekaj let ni bilo okrajnega prvenstva in zaradi majhnega števila ekip ni možno izvesti igro, se dejavnost r.l pokazala v Javnosti. Zalo se je odbor za košarko pri OZTK lotil izvedbe okrajngea prvenstva za čiane, ki bo v nedeljo, 16. septembra na Loki v Novem mestu. Upamo da bo udeležba zadovoljiva. Pozivamo tuai tiste organizacije, ki razpisa niso dobil? pa bi želele sodelovati na tekmovanju, da se 'a't.J ►•rljavjo na naslov: TVD Partizan, Novo mesto, košarka. -šf 30. septembra v Prečni! spet Zadnjega septembra bomo imeli v okolici Novega mesta že drugo republiško športno prireditev. Tokrat se bodo na prečenskem letališču zbrali modelarji ln tekmovali z modeli kategorije letečih kril. To bo prvo prvenstvo LRS v tej kategoriji. Novomcščani so v postavi Dušan Zupane, Ivan Pod-padec, Adolf Šuštar, Jože uhan in Janez P en ca favoriti. Lep Lužarjev uspeh v Murski Soboti Na slovenskem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, ki Je bilo v Murski Soboti 19. avgusta, Je zastopala Lovsko zvezo Novo mesto ekipa v postavi: Lužar (Gorjanci), Dim (Trebnje), Gregorčič in Bulo (Mirna) ter Ribič (Trebelno). Novomeška ekpa Je s 101 zadetkom od 160 možnih dosegla 4. mesto za Ljubljano (117), Mariborom (116) in Ptujem (103) ter pred Mursko Soboto, Celjem in Novo Gorico. Ce upoštevamo, da je bila norma za udeležbo na državnem prvenstvu 73 odst. zadetih golobov, Je rezultat sorazmerno dober. Med posamezniki je zmagal Zadnikar (Lj.) s 36 zadetki, dru. gi je bil Dimic (Lj.) 34, tretji Brinovec (Brb.) 34, 4. Cukiatl (N. G.) 21, 5. član novomeške ekipe Karol Lužar s 30 zadetki. S terh rezultatom je še ravno dosegel normo za udeležbo na državnem prvenstvu. Streljanje na glimastte golobe je strelska in že dolgo let tudi Ni zaprek za košarkarje V nedeljo so Novomesčani na Jezici dosegli pomembno zmago. Premagali so moštvo Jezice z rezultatom 44:22, vendar pa je bila zmaga veliko bolj težka kot kaže rezultat. Domača ekipa ima namreč na vsakem gostovanju dva nasprotnika: moštvo ekipe, s katero igra, in asfaltno igrišče, ki ga naši igralci niso vajeni, saj igrajo v Novem mestu še vedno na ugaskih, ki niso primerni za Igranje. Vemo, da škodujejo zdravju, razen tega pa naša ekipa po treningih in tekmah nima niti toplih tušev, da bi se ljudje umili. V nedeljo so na Jezici Novo-meSčani zaigrali zelo dobro, zlasti v obrambi, v napadu pa so bili zaradi neučinkovitosti strelcev od daleč nekoliko slabši Po tej zmagi so se košarkarji Partizana se bolj utrdili v vodstvu in upajo, da bodo prvo mesto tudi obdržali. — Sodila sta dobro Prihoda ln Zorna da iz Ljubljane. V nedeljo, lt. septemtara, bo na Loki okrajno košarkarsko prvenstvo za leto 1962. Začetek tekme bo ob 9. uri. -al olimpijska disciplina. To strelsko zvrst podpira v našem o-kraju le Lovska zveza, prav pa bi bilo, da bi jo podprl tudi okrajni strelski odbor, posebno sedaj, ko kaže, da bo Strelska zveza Jugoslavije nudila Izdatnejšo materialno podporo streljanju na glinaste golobe, seveda le v okviru 6trelske organizacije. Prav bi bilo, da bi se glede sodelovanja pogovorila okrajni strelski odbor in LZ Noto mesto, strelci so v glavnem že vsi člani obeh organizacij. Okrajno prvenstvo v odbojki Okrajna Zveza za telesno kulturo v Novem mestu je raz-pislU okrajno prvenstvo v odbojki za člane in mladince, ki bo 7. oktobra v Brestanici v organizaciji TVD Partizan Brestanica. Tekmovanje bi moralo biti že ob odkritju spomenika, vendar ga zaradi tehničnih zaprek ni bilo mogoče izvesti. — Tekmovanje bo zanimivo predvsem zato, ker ima zmagovalec pri članih pravico tekmovati v kvalifikacijah za vBtop v n. republiško ligo. Borba bo verjetno med Partizanom iz Trebnjega, ki je lani Izpadel lz lige, ln Partizanom iz Krškega, ki se že več let poteguje za vstop v II. republiško ligo. NI pa Izključeno, da se t-o na tekmovanju pojavil še kak nov kandidat, kar velja predvsem za TVD Partizan Brestanica. Vabimo k čimvečji udeležbi! ■M čez drn in strn pod Ljubeljem V nedeljo ob 14. url bo nedaleč od ceste Tržič - Ljubelj I. mednarodna motociklistična kros prireditev. Po domače: pod Ljubeljem bodo tokrat vozili čez drn in strr., z motorji po travnatem, strmem in ravnem terenu, na katerem bo 25 do 45 stopinj naklona. Tekmovalci bodo morali z motocikli prikazati več drznih spustov in uprizoriti celo vrsto naravnih skokov) Dirk se bodo udeležili tudi znani tuji motoristi. Pridite - AMD Tržič vas vabi! Sadje za zimo — Sveže sadje, v naših krajih zimska jabolka shranimo v kleti na izvleč-nih policah, da jih lahko prebiramo. — Suho sadje je »posebnega pomena za prehrano pozimi, ker je bogato rudninskih snovi. — Konzervirano sadje, sadni sokovi in marmelade so priznani proizvodi naše industrije, lahko jih nabavimo ob vsakem času. V primerjavi s ceno svežega sadja na letošnjem trgu je tudi cena dosegljiva. Kdor ima sadje doma ali ga lahko poceni nabavi, se mu še vedno izplača domače konzerviranje, zlasti po načinu sterilizacije v patentnih kozarcih. Osnove sterilizacije (kuhanje v sopari) so: — čist patentni kozarec, pomit v raztopini sode ali detergenta, — suh gumijast vložek in rob kozarca ter pokrov, — zdravo, sveže, očiščeno sadje, olupljeno, izko-ščičeno ali celo, — sladkor po okusu, — voda, da pokriva sadje v kozarcu, — lonec za sterilizacijo s toplomerom. Namesto tega si pomagamo z navadnim loncem z dobro prilegaj očim se pokrovom. Na dno pod kozarce položimo desko, slamo ali krpo. Vode nalijemo, da sega do 3'4 višine kozarcev. • čas trajanja sterilizacije je odvisen od trdote sadja, prav tako tudi višina temperature. N. pr.: češnje steriliziramo pri 80° C 15 do 20 minut (800C ima voda, ko začne šumeti), hruške pri 90" C 20—30minut. BRESKOV KOMPOT: Dobro zrele, a še trde breskve olupimo, razpolovimo, izkoščičimo, vložimo v čiste patentne kozarce, zalijemo s primerno sladkano vodo, zapremo kozarec in pokrov pritrdimo z jekleno vzmetjo ter kuhamo v sopari 15—20 minut pri 80" C. HRUŠKOV KOMPOT: Zrele, a ne mehke hruške olupimo (polagamo v okisano vodo, da ne rjave), očistimo in razpolovimo. Do polovice jih skuhamo v vreli raztopini: na 1 liter vode 30—50 dkg sladkorja. Ohlajene vložimo v patentne kozarce, do- damo par klinčkov in skor-jico cimeta, zalijemo s preostalo sladkorno raztopino, zapremo kozarce in steriliziramo pri 90° C 20 do 30 minut. MEŠAN KOMPOT V NAVADNIH KOZARCIH: V 1 litru vode kuhamo 85 dkg sladkorja in strok vanilije. Dodamo: 1 kg o-lupljenih hrušk, 1 kg olup-ljenih jabolk ali breskev, 1 kg češpelj pa malo pozneje, da se ne razkuhajo (lahko jih izkoščičimo ali tudi olupimo). Sadje rahlo premešamo, ko se zmehča (a ne razkuha), primešamo konzervama in takoj polnimo v pogreto kozarce. Se vroče zaveže-mo s celofan papirjem. BEZGOV SOK: Čiste bezgove jagode kuhamo z enako količino vode, da razpoka jo. Pustimo Takole so se lani pripravili na zimo v osnovni šoli v Globokem pri Brežicah. Posne-majmo jih, saj je prav zdaj čas za spravljanje sadja in pripravo sadnih sokov! jih še nekaj minut, da spuste sok, ki ga nato precedimo skozi prtič. Na 1 liter soka damo 75 dkg sladkorja, prevremo in vročega polnimo v pogrete steklenice. Zavežemo z dvojnim celofanom. 7avod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto Za prakso in za denar Kun med počitnicami? Ce Imaš denar, se pač ni težko odločiti. Naša dežela Ima toliko lepih krajev. Vendar Je poleti tudi doma lepo. Dnevi so sončni ln voda Je tako prijetna za kopanje. Tako delajo nekateri... Ostali pa gredo v brigade ali pa se zaposlijo. Eni zaradi obvezne praske, drugi zaradi denarja ali ir.i zato, da spoznajo delo. Obiskali smo Jih nekaj med njimi ln povedali so nam svoje misli o delu ln odnosih v podjetju. Povprašali smo tudi nekatere vodilne uslužbence za mnenje o honorarno zaposlenih dijakih in študentih. Tako Je postala (lika popolnejša. Pa še tole: srečali smo jih te sredi avgusta, uradi skromnega obsega našega domačega Usta pa objavljamo po-nienke z njimi šele danes, ko so nekateri Izmed njih že spet v šolah. - Pri nas ločimo dve vrsti honorarno zaposlenih dijakov ln studentov, nam je povedal direktor podjetja Pionir tovariš Ivan Hočevar. - Had izmed njih •o naši domači štipendisti, dru-81 pa so tisti, ki se zaposlijo v glavnem zaradi denarja. Mr.e-*ja smo, da se štipendisti veliko bolje obnesejo. Zavedajo se, da se bodo kmalu redno zapo-■"U v podjetju ln je bolje, da Prej spoznajo s težavami, na Katere bodo naleteli na delovnih mestih. Stipendiste, ki Imajo vsako leto mesec dni obvez-prakse, za delo nagrajtrje-m°. Za osnovo pri tem pa Jem- ljemo njihov odnos do dela ln do podjetja. — Gradbeno podjetje Pionir ima precej štipendistov in al tako pripravlja r.ov kader za bližnjo prihodnost. Vinko Bele, študent gradbene fakultete, je tudi med njimi. Zagledal sem ga na enem izmed novih stolpičev, ki rastejo v Bršlinu. Povedal ml je, da dela letos na delovišcu in se tako najbolje spoznava v bodočim delom. Neredko dela tudi čez delovni čas, saj zahtevajo nekatera dela hitro Izdelavo in se ne more ozirati na osemurni delovnlk. Pred upravno stavbo podjetja sem srečal študenta arhitekture Zvoneta Pelka. — Nimam štipendije in sem se moral zaposliti —, ml Je dejal. — Denar, ki ga bom zaslužil, bom porabil za nakup novih knjig za študij. Ne morem pričakovati od staršev, da me vzdržujejo tudi med počitnicami, saj porabim veliko denarja že med letom, očetova plača pa nI velika. Upam, da bo letos bolje, saj bom morda le dobil štipendijo pri OLO Novo mesto. . S tem bi se tudi starši precej oddahnili. Dijaka gimnazije Jožeta SpU-hala sem zagledal skozi okno na upravi delovisč. Hoče spoznati delo. Za denar, ki ga bo zaslužil, si bo kaj kupil. NI se pa še odločil, saj je toliko stvari, ki bi jih rad imel... Marjeta Mevžek, ki bo letos v zadnjem letniku srednje ekonomske šole, je Imela mesec dni obvezne prakse, vendar JI je pni Novolesu tako ugajalo, da bo delala še mesec dni. — Drugo leto bom končala, lr. dobro je, da že prej spoznam delo, ki me čaka. Tukaj so tako prijazni z menoj in ml vsi pomagajo, da bi se pri njih kar največ naučila —, ml je zaupala ob koncu pogovora. Tovarna zdravil Krka je podjetje, ki dobro skrbi za svoje štipendiste ln ima vsake počitnice precej honorarnih usluž- bencev. Študentka ekonomije Marjeta ne je letos že drugo leto na praksi. Z odnosi v podjetju Je zelo zadovoljna. Povedala mi je le to, da Je veliko rednih uslužbencev na dopustu in jih morajo praktikanti seveda nadomestiti. Zato morajo včasih priskočiti r.a pomoč pri delu, ki ni najbolj povezano z njihovo prakso m s študijem. V propagandnem oddelku Farmlsa sem se spoznal v dijakinjo gimnazije Cvetko Guček, ki se je lansko leto preselila lz Nemčije v Jugoslavijo. Rada bi si kupila nekaj kr.jig, pa se je zaposlila. — Z vsemi se odlično razumem —, mi je hitela pripovedovati. - Nikoli nisem pričakovala, da se bom tako dobro počutila. Rada delam in tako spoznavam nove ljudi. Pred leti sem delala tudi v Nemčiji, toda tam je bilo delo napornej-še. Kot šolar delo že težko dobij}, potem pa moraš delati ko vsak uslužbenec ali pa še več. Delala sem kot pomožna moč v bolnišnici, vendar včasih tudi po 12 ali še več ur na dan. Maglstro Krke tovarlšico Ell-co Rus tja sem kar mimogrede vprašal o njihovih praktikan-tlh. Z njimi so v glavnem zelo zadovolnjl in Jim .tkušajo razložiti ves probleme. Vsi pa se trudijo, da bi kar najbolj naredili vse, kar Jim tf an lz Uršnih sel - deklico, Ana Kb-be lz Doblndola — deklico ln dečka, Alojzija Doberdrug iz Grobelj - deklico, Mihaela Žitnik iz Brinja - deklico, Justl Markovič s Podturna - dečka, Terezija Glavan iz Volčje jame - deklico, Jožefa Dar z Vrha pri Ljubnem — deklico, Zofka Pisek iz Dolšc - deklico, Fanl Lekše lz Ločne — dečka, Julka Rajer lz Žabje vasi — dečka, Antonija Marin z Mirne — dečka, Jožefa Sadar iz Stavte vasi - dečka, Jožefa Miklič lz Gor. Karteljevega - deklico, Marija Nose iz Potlskavca - deklico. 12 brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Rozalija Grubič iz Cerine — dečka, Frančiška Zalokar iz Šmarja — dečka, Marija Kočevar lz Praprot-nega — dečka, Mihaela Dremelj lz Šmarja — dečka, Marija Vra-naričič le Pologov - deklico, Antonija Podvinski iz Pavlove vasi — deklico, Mira Ljumovič lz Brežic — deklico, Marija Prah lz Vel. Malene - dečka, Kristina Klavžar lz Pečic — deklico, Jožefa Budič iz Podgra-čenega — dečka. KRONI Pretekli leden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Justina Bojane, gospodinja z Dol. Težke vode, je na travniku nerodno stopila ln si poškodovala desno nbgo. Ervin Vreg, aranžer iz Ljubljane, je padel z motorja in si poškodoval glavo. Heleno Pire, ženo upokojenca iz Birčne vasi, Je povozil kamion ln jI poškodoval glavo ln levo nogo. Mileni Mohorčič, hčerki posestnika iz Zalisca, je sestra po nesreči polila vroče mleko po hrbtu. Franca Kodri« a, kmeta Iz Dola, je nekdo udaril s pištolo po obrazu. Vladimir Vrankovlč, šofer iz Loznlce, si je pri nesreči na avto cesti poškodoval glavo. Alojz Kaviček, strojni ključavničar z Malega vrha, je padel z motorja ln si poškodoval glavo. Jožetu Kranjcu, posestniku lz Bušeče vasi, je vol skočil na desno nogo in mu Jo poškodoval. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marijo Podlo-;ar iz Dečnlh sel Je konj brcnil v glavo. Martin Tomše, delavec iz Gor. Pirošlce, je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Ivan Držanlč, logar lz Trebeža, je padel s kolesa m si zlomil levo ključnico. Stjepan Gajšak, u-pokojenec iz Klanjca, je v stanovanju padel ln si poškodoval levo ramo. Zdenk« Božič, hčerka posestnika iz Apnenika, je padla ln si zlomila levo roko. Drago Pavlovič, sin delavca iz Laduča, je skočil a kole-; a ln si poškodoval desno nogo. OGENJ POD TRŠKO GORO S. septembra ob 10. url dopoldne je začelo goreti stano-v&njsko-gospodarsko poslopje kmetijskega obrata pod Trsko goro. Tega dne sta pečarja novomeške Keramike zidala štedilnik v prostorih, ki so bili pripravljeni za menzo. Ko sta zakurila, da bi preizkusila, kako vleče dimnik, se je poslopje nenadoma vnelo. Kljub takojšnji pomoči gasilcev in prebivalstva Je poslopje pogorelo. Zgorelo je še 60 ton sena in 15 ton s'.ame ln druge reči, ki so Jih imeli stanovalcl-delavci, zaposleni prt trškogorskem obratu. Skupno škodo so ocenili na 10 milijonov dinarjev. Nesrečo sta zakrivila pečarja, ki sta kurila v dimniku, ne da bi se prej prepričala, ali je dovolj visoko izpeljan, pa tudi uprava obrata, ki pečarja ni opozorila, da je na podstrešju seno. Dopisujte v DOLENJSKI LIST! SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob S.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, tf.oo. pisan glasbeni spored od 1.00 do 8.00. PETEK, 14. SEPTEMBRA: 8.30 Zabavni kalejdoskop. 9.40 Narodna glasba lz Poljske. 12.15 Kmetijski nasveti - Inž. Dragan Honzak: Priprava zemlje za obnovo sadovnjakov. 13.30 Priljubljene arije za sopran ln tenor. 14.33 Zbor RTV Zagreb nam zapoje. 15.30 Pred koncem poletja. 17.05 Evropsko prvenstvo v atletiki. 18.45 Iz naših kolektivov. 10.30 Adriano Ban-chieri: »Norost na stare dni«. 11.15 Oddaja o morju in pomor, sčakih. SOBOTA, 15. SEPTEMBRA: 1.15 Zabavni kalejdoskop. 9.4? Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov. 11.30 Matineja za zabavo. 12.15 Kmetijski nasveti -Inž. Erik Eiselt: O siliranju ln krmljenju govedi v Jesenskem času. 13.30 Med rapsodijami. 14.35 Naši poslušalci čestitajo Ir. pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Evropsko prvenstvo v atletiki (prenos lz Beograda). 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 1«. SEPTEMBRA: 8.00 Mladinska radijska Igra »Nepotrpežljivi Ibrahlm«. 8.40 Otroški zbor RTV LJubljana. 10.00 Se pomnite, tovariši. . 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za. našo' vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Prenos PEA lz Beograda. 20.00 Vaša pesem - vaša melodija. 21.00 Spomini Julija Betteta na slavne pevce. 22.15 Ansambli in 60lisU RTV LJubljana. PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA: 8.05 Manj znane operne arije. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.40 Iz makedonske glasbe. 11.22 Zabavni kalejdoskop. 12.1f Kmetijski nasveti - Inž. Franjo Cafnlk: Ekonomska upravičenost obžagovanja vej gozdnemu drevju. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.03 Arija skozi stoletja. 18.10. Rendez-vous z glasbo. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Iz doline v planine. TOREK, 18. SEPTEMBRA: 8.05 Zborovske plesne pesmi. 9.40 Sedem pevcev - sedem popevk. 11.20 Zabavna ruleta. 12.15 Kmetijski nasveti - Inž. Vinko Sadar: Visokošolski študij poljedelstva. 13.30 Beaumarehaisovl Junaki v Rosslr.ijevl operi. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Sprehod po ruski glasbeni literaturi. 20.00 Prvi večerni ples. 21.30 Izberite si svojega pevca! SREDA, 19. SEPTEMBRA: 8.55 Pisan svet pravljic ln. zgodb. 9.45 Od mazurke do taramelle. 11.00 Pet pevcev — pet popevk. 12.13 Kmetijski nasveti - lr.ž. Milko Trstenjak: Zeleno gnojenje v vinogradih. 13.30 Dva dlvertlmenta. lf.20 V narodnem tonu. 17.05 Šoferjem r.a poti. 18.45 Ljudski parlament. 20.000 Umberto Giordano: Fedora. ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA: 8.30 Zabavni kalejdoskop. 9.25 Iz »Istrske svatbe«. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Nace Lovšin: Selekcija govedi na posestvih. 13.52 Ravelova Ciganka«. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Konc. po željah posl.. 18.10 50 minut turizma ir. melodij. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln naipevov. 21.00 Večer umetniške besede - Slavko Jan. PODJETJE AVTOPROMET »GORJANCI« NOVO MESTO - STRAŽA nudi takojšnjo zaposlitev več mojstrom avtokleparjem Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja ali pa se osebno predstavite. OBJAVE — RAZPISI Razpis javne dražbe Splošna bolnica v Novem mestu bo v ponedeljek, 17. septembra, prodala na javni dražbi vinske sode, gumi voz, konjske komate, grebljanlk za seno, zaboje za žito ln drugo. Licitacija bo od 9. do 10. ure za socialistični sektor, po 10. uri pa za ostale interesente. Razpis delovnega mesta Kmetijska zadruga »SLOGA«, Kranj, sprejme v službo delavca za razna kmetijska dela. Prednost Imajo tisti, ki znajo ravnati s kmetijskimi stroji. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD zadruge. Nastop službe po dogovoru. - Samsko stanovanje zagotovljeno. Zgla-site se pismeno ali osebno v upravi KZ -Sloga«, Kranj, Gasilska ulica 5, do 25. septembra 1962. Razpis licitacije za oddajo zemeljskih del Industrija in rudniki nekovin »KREMEN« - Novo mesto, razpisuje na osnovi člena 46 in 47 TZ o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. FLRJ št. 45-61) L JAVNO LICITACIJO za oddajo zemeljskih del (planiranje terena) za novo tovarno ravnega stekla v Novem mestu. Ponudbe predložite v zaprtih kuvertah do 20. septembra 1962, do 9. ure zjutraj. Komisijsko odpiranje ponudb bo Istega dne ob 10. url v prisotnosti ponudnikov. Rok za dovršitev zemeljskih del je 31. Januar 1962. Potrebna tehnična dokumentacija z ostalimi razpisnimi pogoji Je na razpolago od 12. septembra 1962 dalje v tehničnem oddelku uprave podjetja v Novem mestu od 7. do 12. ure. ŠAH V NOVEM MESTU V ponedeljek je bilo v Novem mestu žrebanje za dva propagandna turnirja, ki ju organizira Šahovsko društvo Novo mesto v čast občinskega praznika Novega mesta. Prvo kolo bodo igrali v torek, 18. septembra. Turnirja bosta vsak torek in petek ob .». url v Domu JLA. Pri žrebanju so bili igralci takole uvrščeni v lur-r.irsko tabelo: 1. Skerlj, 2. Fink, 3. Bartolj, 4. Sitar, i. Matjašič, 6. Kranjc, 7. Klevlšar, 8. nc, 9. Tisu, 10. Adamič, H. Radova-novič, 12. Penko. Na tem turnirju je mogoče doseči I. ln potrditi L in H. kategorijo. Na drugem propagandnem turnirju pa nastopa le 8 igralCL-v, zaradi česar bodo igrali dvokrož-no. Igor Penko se udeležuje v Ljubljani kvalifikacijskega turnirja za člansko šahovsko prvenstvo LRS. Nastopajo 4 o-krajni prvaki: Streiher (Celje), Bukovac (Kranj), Jelen (Ljubljana) in Penko (Novo mesto). Prva dva s tega turnirja se bosta udeležila članskega piven-stva LRS, tretji pa bo prva rezerva. Brzopoteznoga .prvenstva Novega mesta za mesec septem- ber se Je ponovno, kakor prejšnji mesec, udeležilo veliko igralcev, tako da so morali igrati predtekmovanje. Na prvem polflnalu sta zmagala Penko ln Sitar s E točkami pred Radovanovfčem in Adamičem 4, na drugem polflnalu pa Skerlj s 6,5 točkami pred Tisujem 6, Pičkom J. 5,5, GajskJm ln Ma-tjašičem 4,5 itd. V finalu Je o-svojil prvo mesto Penko s * točkami sledili so mu Radova-r.ovič I,.", Skerlj m Adamič 4 itd. V tolažilni skupini Je zmagal Stane Fink. • Na zadnji seji odbora Šahovskega društva Novo mesto je bilo ugotovljeno, da nekateri šahisti še vedno niso poravnali društvene članarine. Zato odbor poziva vse dolžnike, da članarino takoj plačajo blagajniku ncu. * Na društvenem brzoturnirju za avgust je nastopilo kar 17 šahlstov, kar Je presenetljivo veliko število za poletne dni. Zmagal je zanesljivo Igor Penko s 12,5 točke pred Skerijem (10,5), Tisujem, J. Pičkom, Gaj-sklm in Sitarjem (9), dr. Gole-žem (8,5), Doklom (6), Hrovati-čem (5,5), Potrčem, Matjašičem in Mamičem (O itd. KVALITETEN ŠAH V VIDMU-KRŠKEM 29. avgusta je enajst najboljših šahistov občine Videm-Kr-ško odigralo brzopotezno prvenstvo. Posamezni igralci so dosegu sledeč uspeh: 1. Marjan Rupar 9,5 točk (pd 10 možnih), 2. Ciglar 9, sledijo pa Kmetec 7, Drnač 6,5, Levičar 6, Zupane, Ban in Gorenc 4, Arn-Sek S, Horvat 2 in Ivane. Čeprav smo pričakovali borbo za 1. mesto med prvokate-gomikom Ceglarjeni in Levičarjem, Ruparjeva zmaga r.l presenečenje, saj igra že dalj časa kombinatoren in