C. K. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji ,,Eisenbahner‘' Dunaj V Zentagasse 5. PROSTA VODIH POT K SVOBODI T «i>ifjiimiiii«iimimnnimnmmmnmmi Št 3. ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV iiiiiuiiiiiiiimiiiirnifimiiiirimmiiillf OREDNISTVO so nahaja v Trstu ulica Madonnina 15 Telefon 1570 UPRAVNISTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi 8e ne vračajo. Naročnina: za celo leto . . . . 4-40 K za pol leta .... 2'20 K za četrt leta. . . . 1*10 K Posamezna številka 18 vin. V Trstu, 1. Februarja 1913. Leto VI. 1’r 4-13 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! < kr: deželna kot tiskovna sodnija v Trstu jo po predlogu o. kr. državnega pravdništva razsodila, da ustanavlja, vsebina člankov 1) ,.Zasmehovanje železničarjev. 17-milijonski predlog sodr. Tomschika zopet odklonjen !" v celoiii obsegu 2) ..Izkoriščanjo uslužbencev državne železnice v Trstu" v* celem obsegu uvrščenih v časniku ,,Železničar" z dne 15. januarja J 013 sl. 2, ad I) vse objektivne znake pregreška po § 300 k. z. in po členu III zak. od 17-12 1802 D. Z. št. 8 ex 1803 ; ati 2) vse objektivno znake pregroška po § 300 K. Z. Potrjuje s<‘ u/.o uvedeno zaplenjene imenovane tiskovine, prepoveduje so razširjanje iste in ukazuje se uničenje nabranih primerkov in istih, ki se imajo še na brati, kakor hitro postano navzoči odlok pravomočen. Razlogi : \ članku ad 1) so skuša k sovraštvu in zaničevanju proti vladi in državnemu zboru nadražiti; v članku ad 2) se skuša U sovraštvu in zaničevanju zoper c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu nadražiti. Ker ima potemtakem članek ad 1) vse znake pregreška ox § 300 K. Z. in člena Šli zakona od 17-12 1882 št. 8 I). Z. ox 1803, članek ad 2) pa vse znake pregrenka « \ $ 300- K. Z., so je inoraio razsoditi kakor v dispozitivi. — Trst., dno 20. januarja 1013. k- S- Murn s. r. ZAPLENJENI. Gospod državni pravdnih si jo zopet dovolil risati z rdečim svinčnikom po našem listu. Risanje po predalih „ Železničarja" gospodu cenzorju dokaj ugaja in rade volje priznamo, da so zadnje poteze1 njegovega svinčnika dosegle nepričakovano obsežne efekte. Živahno pisane črke sila vznemirjajo gospoda pravdnika. Najraje vidi predale lista od zunaj in od znotraj snežno-belo pobarvane. Omenjeni gospod naj se pa ne razžali. če mu tukaj odkrito povemo, da nam njegovo risarjenje nikakor ne ugaja, in da odklanjamo takoj njegovo sodelovanje pri našem listu. Gospod cenzor nima o svoji nalogi pravega pojma. Zaplenil nam je cel uvodni članek, ki ni vseboval nikakega najmanjšega cenzurnega pregrešim. Zaplenil nam je tudi notico, ki kritizira razmere uslužbencev na državni železnici. Notico je objavilo tudi naše osrednje glasilo „Eisenbahner“, ne da bi bil list zato konfiseiran. Da se napravi večnemu zaplenjevanju konec, smo že poskrbeli, da se o stvari izve v parlamentu, pri ministrstvu in v javnosti. Vedeti hočemo, če veljajo tudi za nas temeljne določbe tiskovnega zakona. Svarilo železničarjem. Ponovno izdajstvo združenih nacionalističnih in klerikalnih nasprotnikov zavednih, za popolnejše življenje se bojujočih železničarjev, nam nudi priliko še nekaterim umestnim opazkam. Zadnji dogodki povodom Tomschikovega 17mili-jonskega predloga so ostra obsodba nacionalističnega in nazadnjaškega razrednega sovraštva in vladnega klečeplastva, in so obenem mogočno in jasno svarilo vsem železničarjem, ki se zavedajo svoje stanovske in socialne dolžnosti. Trenotek je za železničarje vitalne važnosti. Prezreti nauk momenta, bi bil neodpustljiv nedostatek v našem delovanju. Treba si je predočiti položaj v dvojnem oziru : zavedati se popolnoma krivičnega postopanja vlade in vladinih rešiteljev, in obenem zavedati se dolžnosti, ki jih sedanji položaj železničarjev nalaga zvestim boriteljem organizacije. Narodni in verski nasprotniki so nam podali zopet očiten dokaz njih doslednega razrednega in strankarskega sovraštva, Značaj tega sovraštva kaže železničarjem pot in sredstva. Stališče nasprotnikov nam je razumljivo. Razredni interesi dajejo značaj strankarskemu boju. Gospodarski interes ne trpi nikakih ideologij. Stranka, ki v sestavi svojega bojnega političnega programa prezira razredne razloge in gospodarske težnje, se bo neizogibno kristalizirala, ali pa bo delovala v doslednem nesoglasju z izvajanimi principi. Gospodarske težnje diktirajo in ustvarjajo politične in bojne ] programe in stranke. Kosanje ideje z interesi ni mogoče. Meščanski liberalizem ali krščanski socializem je le neodkritosrčna fikcija, nesoglasje in laž. Ekteponent narodnjaštva ali klerikalizma v obliki ljudskega prijatelja predstavlja kričečo podobo ostudne politične spake. Kdor govori v imenu kapitalističnih narodnjaških alt verskih strank o ljudskih pravic in ponuja svoje prizadevanje, je ali do norosti pokvarjen idealist, ,ali pa gnusni, plačani epigon ljudskega zaslepavanja in razrednega odiranja in pobijanja. — Proces meščanske lazidemokracije pritrjuje najjasnejše našemu prepričanju! Sc pred štiridesetimi leti se je meščanstvo navduševalo za svobodo, ustavo in ljudske pravice. V imenu bobnečih programov je mlado meščanstvo zahtevalo konstitucijo, svobodo ti- I ska, zborovanja in šol. In danes ? Konstitucija životari v znamenju § 14, svoboda tiska in zborovanja je izročena Hochenburgerju in po šolah gospoduje farštvo ; reakcija se prosto sprehaja po dunajskih, budimpeštanskih in zagrebških ulicah, liberalno meščanstvo pa molči in odobruje. Razumljivo. Pred štirideset leti je stremelo po osvojitvi vlade ; dane suje vlada meščanstvo samo, ki prosto gospoduje nad ljudstvom in javnim in državnim inštitucijam. Tako se pojavlja zopet reakcija. Proti delavstvu, ki stremi P° uveljavljenju socialističnih gospodarskih in oplitičnih načel, nastopa kapitalizem s vso strogostjo syoje premoči. Treba je dosledno in na vsak način ovirati probujenje proletariata in razširjenje socialističnih strank. Zato se neprestano konfiscira svobodno časopisje in oškoduje delavske organizacije. V parlamentu in izven njega so sistematično odklanja vsako delavsko zahtevo. čim-več porazov doživi ljudstvo, tenitcžavnejše bo osvo ojevalno delo socialističnih razrednih organizacij. Tako misli meščanstvo. V modernem boju zavet nega proletariata tvorijo železničarji najne-"pog Jivejši in nejnevarnejši del boriteljev za splosno pravice. Naj se čudimo, če se jo meščanstvo vedno s posebno slastjo zaletelo proti zahtevam železničarjev i Vsaka nova pridobitev le ojači moc 111 upliv železničarske organizacije. Ugoditev omsehikovemu 17milijonskemu predlogu bi zna-1 a nova afermacija razredne socialistične zaved- nosti železničarjev. Odklonilo se je ponovno predlog, da se upogne in oslabi organizacijo. — Ali ravno iz te konstatacijo izvira svarilo. Če sc vladajoče stranke drznejo zoperstaviti se ! zahtevam železničarjev, vkljub zavesti, da bi se tako lahko prisililo železničarje, da posežejo po najostrejših sredstev boja, morajo pač poznati sedanjo bojno zmožnost selezniearjev. Mi sicer vemo, da se vlada moti, če podcenjuje našo bojno moč in vstrajnost. Toda resnica je, da ako ne bodo železničarji na primeren način izrazili svojo resnično zavednost, bo sedanji tok razmer ostal neizpremenjen. V tem je vsa resnost momenta. Sedanje razmere nalagajo železničarjem dolžnosti, ki so neodložljive. Železničarstvo, ako si hoče zboljšati svoje razmere, nima upati na pomoč drugih'strank. Da se pa v bodoče ne bo odklanjalo zahteve železničarjev, je skrbeti, da ne bodo odločevale o zahtevah meščanske, nacionalistično ali klerikalne večine. Treba je ojačiti'razredno gospodarsko in politično zavest železničarjev. Izpopolnimo gmotno in moralno našo bojno organizacijo, razširjajmo in ojačil, o naše vrste, in ne pozabimo, da je poleg s t r o k o v -n e g a i n gospodarskega boja vodi ti obenem politični boj. Nele č i m -večje število članov v organizaciji a m p a k tudi vedno večje število naših zastopnik o v v j a v n i h in državnih inštitucijah. — Predlog Tomschikov ne bi bil odklonjen, ako bi imeli zadostne zaslombe v državni zbornici. Treba j« predvsem zdrobiti premoč nacionalističnih in narodnjaških strank. Naš položaj je jasen in preciziran : Združeni nasprotniki nočejo priznati in ugoditi našim opravičenim zahtevam. Nanašati se smemo le na našo moč, na naš boj in neustraš-ljivost. Delajmo vsestransko, zahtevajmo odločno naše pravice, pa ne pozabimo nauk : Le od popolne gospodarske in politične zavesti, je odvisna zmaga naših pravic. Železničarji, na delo ! Bolniške blagajne železničarjev in novi socialno zavarovalni zakon. Socialno zavarovalno vprašanje je brezdvomno najvažnejša panoga državne uprave in dolžnost države bi bila izpopolnjevati učinek in razširjati delokrog ljudskega zavarovanja. Da je pa zavarovanje neposredno centralizirano v državi, je to v veliko korist zavarovancev samih. Nas zanima predvsem delavsko zavarovanje, ki ga pa država dosledno odklanja. Socialni demokraciji gre zasluga, če je danes država prisiljena se pečati s problemom najširšega ljudskega zavarovanja. Po zakonu o bolniških blagajn delavcev, ki je bil sprejet 30. marca 1888, se je za obratne bolniške blagajne železničarjev izdelalo primeren i opravilnih. Vsak v železniški službi se nahajajoči uslužbenec postane takoj polnopravni član bolniške blagajne. Kakor se pa izstopi iz železniške službe, neha vsaka pravica do bolniške podpore. Uslužbenec, ki je upokojen, provizioniran ali izločen dobivanju nezgodne rente, zgubi pravico do bolniške podpore. Taka nezakonita določba znači veliko krivico in oškodovanje železniških uslužbencev. člani železniških blagajn, ki so po 30 ali 40 let že plačevali prispevke in l. Letna pokojnina vdove znaša 50 odstotkov pokojnine, ki, jo jo dobival v smislu pravil njen soprog ob svoji smrti ali do katere bi bil imel pravico v slučaju umirovljonja. Če soprog ob času svoje smrti ni še imel osem uračunljivih službenih let. pa je plačal v členu 1J. dostavka VI. določeni znesek, znaša letna pokojnina , vdove 50 odstotkov one pokojnine ki bi bila pripadla soprogu na podlagi zaračunanja osmih službenih let. 7. Penzija pa ne sme za poduradnikovo vdovo znašal i manje kakor K 480.—. Ta določba pa se ne nanaša na one vdove, ki so dne 30. junija 1809. uživala pokojnino, oziroma so si tedaj že pridobile pokojninsko pravico. 8. Po služabniku ne sine znašati pokojnina vdove manj kakor K 360.—-. Ta določba pa no velja za vdove, ki so dno 1. oktobra 1. 1907. že uživale pokojnino oziroma so si pridobile to pravico. 9. Če je bil kak član v izvrševanju naložene mu družbene službe šiloma tako poškodovan, da je umrl že zaradi poškodbe in neposredno po poškodbi (§ 7), se v svrho izmero vdovino pokojnine prišteje njegovim zaračunljivim službenim lotom še deset let. V tem slučaju se ne uporablja v 2. stavku (>. odstavka se nahajajoča določila. 10. Izključena pa je od ugodnosti, ki jo določa 9. odstavek, vdova Člana, za katerega je dokazano da, jo zadobil poškodbo namenoma, vsled pijanosti ali pretepa. § 9. Pravice sirot do pokojnin e. 1. Zakonski otroci umrlih članov imajo, če niso še prekoračili 18. lota pravico do pokojnine ako jo oče ob času svoje smrti že užival pokojnino, ali pa bi bil imel v slučaju umirovljonja to pravico, ali če jo končno plačal znesek, ki je določen v členu II. dostavka VI. 2. Pokojnina znaša : a) dokler živi vdova, deset odstotkov pokojnine, ki jo je dobival oče ob času svoje smrti, ali pa bi bil imel pokojninsko pravico v slučaju umirovljonja, ali da ni oče ob Času svoje smrti še imel osem v službeno dobo zaračunljivih let, pa jo plačal v čl. II. dodatka VI. določeni prispevek za vsakega otroka deset odstotkov pokojnino ki bi pripadala očetu na podlagi osmih zaračunljivih službenih let, za vsakega otroka, toda s pridržkom, da vsota pokojnino vseh otrok nikakor no sme presegati 30 odstotkov prej omenjene očetovo pokojnine. b) po smrti vdove ali pa če umrli član ni zapustil vdove, 25 odstotkov pod a) navedene očetove pokojnine — za vsakega otroka, s pridržkom, da svota pokojnino vseh otrok nikakor ne sme presegati 50 odstotkov očetove pokojnine. 3. Za otroke broz očeta, oziroma brez očeta in matere, ki so že 30. junija 1. 1899. uživali pokojnino oziroma imeli pravico, ne velja določba, da je dobivanje pokojnine do 18. leta starosti razširjeno na vse otroke brez stanov. 4. Če je bil očo v izvrševanju poverjene mu družbene službe nasilno tako poškodovan, da jo umrl zaradi poškodbe same ali pa neposredno po njej (§ 7), je v svrho izmere pokojnine otroku uporabljati določbe § 8 (dodatek VI) odstavka 9 in 10. 5. Otroci zakona, sklenjenega ko je bil član vpoko-jen nimajo pravice do pokojnine ; jo pa imajo ako jo bil član po poroki zakona zopet premeščen v aktivno službo (S 14). Adoptirani otroci nimajo pravico do pokojnine. 2. Pri takem premikanju mora razven vodnika živali biti pripravljen še en mož, ki more gibajoče se vozove ustaviti s podložnimi zagozdami ali z zavornim drogom. Člen 40. gj Premikanje s stroji. 1. Pri premikanju s strojem mora premikalni vodja, v kolikor se manipulacijo, ko jo je izvršiti, ne more smatrati že znanim, vnaprej v splošnem obvestiti strojevodjo in v kolikor je možno tudi ogibne čuvaje in pri izvedbi premikanja zaposlene uslužbence o premikanju, ki ga je izvršiti. Posebno ustmeno obvestiti strojevodje se opusti v slučajih, v katerih zadostuje oddaja znamenja .,Naprej" in „Nazaj“. 1 2. Sočasno vlečenje in porivanje vozil s pre^ mikalnim strojem je pripuščeno. Ogibati pa se je vporabe dveh skupaj spetih delujočih strojev za dalje Časa trajajoče premikanje. Če se mora z dvema skupaj spetima st.ro-jima premikati, mora strojevodja prvega stroja uravnavati brzino in dajati potrebna znamenja. Glede na vporabo znamenj za premikalno službo jr merodajno kako je obrnjen prvi stroj. Druge v vlak uvrščene stroje naj )se pri dalje trajajočem premikanju po možnosti pred premikanjem postavi na kak stranski tir. 3. Premikanje, pri katerem se med vožnjo odpne vozila, ki jih vleče stroj in se potem stroj in odprta vozila opusti, na različne tire (angleško (i. Ako mati sama nima pravice do pokojnine, ali če jo izgubi zaradi nevrednosti (§ 11, točka 2, lit. a) se smatra otroke, ako tudi niso izključeni dobivanju pokojnine za otroke brez očeta in matere. 7. Dotični pokojninski zneski pripadajo otrokom umrlega člana v celoti in se izplačujejo osebi, kit varuje otroke. člen V. 1. Soprogi, oz. zakonskim otrokom neizvestnega člana, ki se ne ve, kje se nahaja more upravni odbor, če so okoliščine zato, smatrati, da je soprog, oz. oče umrl, še prodno se 'sodnijsko proglasi člana mrtvim in priznati vdovsko oziroma sirotinsko pokojnino, ki jim gre v slučaju smrti člana po določbah §§ 8 in 9 opravilnika (do-datok VI., čl. IV). 2. Ravno tako moro tudi soprogi, oziroma otrokom umirovljenca, ki je izgubil pokojnino po § 11, la) ali 6) pravil, upravni odbor izjemoma priznati v točki 1 označeno vdovsko ali sirotjnso pokojnino ali pa del te pokojnine. IS. Pokojnina v smislu tega člena se prizna vedno le za gotovo dobo in se more nadaljne dobivanje le za gotovo nadaljno dobo dovoliti in le po primerni utemeljeni prošnji. 4. Pred potekom dobo. za katero so bile priznane pokojnine po tem členu, mine pravica do dobivanja pokojnine z nastopom v jj II, 2 in. 3 po pravilniku normiranih vzrokov, vsled katerih mine pravica do dobivanja pokojnine po neizvestnih članih pa polog tega še v slučaju, da so glede dotičnika pojavijo okoliščine po katerih se njegova smrt ne zdi verjetna. Člen VI. 1. Članom, ki so bili, ko je stopil v veljavo ta dodatek že poročeni, in ob tem času če niso imeli osem pokojnini uračunljivih službenih let, je prosto, da si zagotove plačilo v čl. II. določenega prispevka obvezne pravice do pokojnine (§§ 8 in 9 opravilnika čl. IV.) 2. Člani, ki hočejo izrabiti te ugodnosti, morajo posebno izjaviti v vlogi, naslovljeni na upravni odbor najdalje do 31. marca 1913 in je v tem slučaju plačilo prispevka od I. januarja daljo obvezno. 3. V ostalem veljajo določbe čl. II. 4. Vdove in otroci članov, ki niso izrabili to ugodnosti in si niso pridobili ob svoji smrti pravice do pokojnine, dobe v § 10 pravilnika določeno odpravnino, če predpogoji odgovarjajo določbam. Člen VII. S 12 so naj glasi : 1. Pokojnine se odmerjajo na podlagi opravilnika s pismeno, na upravni svet naslovljeno prošnjo. 2. Prošnje je vložiti pri lokalnemu predstojniku. Prošnjam je dodati smrtno potrdilo soproga, poročni list in dokaz pogojev navedenih v čl/uu VI § 8 in 10 dodatka VI. Ako niso otroci še dovršili 18 leto, jo dodati prošnji rojstna lista teh in pooblastilo papilarne oblasti. Prošnje ža izplačanje pokojnine zaostalim upokojenih članov je vložiti upravnemu ravnateljstvu. 3. Pokojnino izplačuje blagajna pokojninskega sklada na Dunaju po oddaji pobotnice in prilaganju življen-skoga potrdila župnika, notarja ali občinskega predstojnika in uradnega vdovskega potrdila, 4. Upravnemu svetu je prosto izplačati pokojnino potom poštne hranilnice in se odreči predložitvi življen-skih oziroma vdovskih potrdil in pobotnic. Pristojbine ki jik jc plačati poštni hranilnici, se Odtegnejo pokojninskemu znesku. 5. Morebitno pristojbino, ki jo jo plačati finančni upravi, se odtegne pokojninskemu znesku. premikanje) se sme izvršiti le, z dovoljenjem c. kr. državno železniškega ravnateljstva. 4. O vsakem daljšem odmoru v premikalni službi je obvestiti strojevodjo. Strojevodja ali kurjač se sme v takem odmoru odstraniti od stroja le tedaj, če je vlakovni odpravnik dal dovoljenje za to. Istočasna odstranitev strojevodje in kurjača od stroja pa pod nobenim pogojem ni dovoljeno. 5. Vožna hitrost pri premikanju s stroji v splošnem ni omejena, vendar pa se sme voziti le na ta način, da ni ogrožena varnost prometa ali pa osebna varnost uslužbenca ali tretjih oseb. Postajennčelniki (vlakovni odpravniki) morajo paziti, da se vodno vporablja krajevnim razmeram in istočasni situaciji primemo veliko vožno hitrost. Kot navodilo veljaj, da se more celo v neugodnih razmerah še vedno voziti s hitrostjo 15 kilometrov na uro, če je stroj na sprednjem koncu vozil, ki jih je premikati. Če stroj vozila poriva, se more v enakih razmerah še vedno voziti s hitrostjo 10 kilometrov na uro. I\> hitrost omejili je dopuščeno le tedaj, če to opravičejujo nujni vzroki kakor na primer močna Im rja, metež, gosta megla, poledica, nevarna železniška mesta itd. 6. Ce se poriva vozila s strojem, mora ob oviranem izgledu na del tira, ki je po njemu voziti, v primerni razdalji pred vozili hoditi uslužbenec, ki je opremljen s potrebnimi signalnimi sredstvi. (Dalje prih.) Dosedaj je moral vsaki član pokojninskega sklada plačati mesečno poleg prispevka pokojninskem skladu tudi posebno kolkovino po 14 vin. Na podlagi pritožbe od strani južne železnice na upravno sodišče, je to dne 1. julija 1912 določilo, da je oprostiti pokojninsko ustanovo slug in pod-uradnikov in provizijsko ustanovo delavcev vsake pristojbinske obveznosti. Članom pokojninskega sklada se bo sedaj vrnilo vse od 1. februarja 1907 do 31. julija 1912 pridržane kolkovne pristojbine. Vrnilo se bo znesek uslužbencem, ki so vnaprej izplačani, sočasno z mezdo za mesec februar 1913. Ostalim uslužbencem pa sočasno s prejemki za mesec januar t. 1. Tudi članom provizijskega sklada se bo vrnilo pristojbine od 1. januarja 1910 do 31. julija 1912. BOJ ZA MACED0NIJ0.*) 4. Balkanska zveza. Nacionalistični boj v Macedoniji je povzročil, da so se Grška, Bolgarija in Srbija smrtno sovražile. Njihovo medsebojno sovraštvo je bilo najbolje poroštvo za obstoj turškega gos pod st, va v Macedoniji. Leta 1878. je protestirala Grška proti veliki razširitvi, ki jo je hotel mir v San Stefanu privoliti Bolgariji. Leta 1885. je bil Milan, ki se je s ponosom imenoval »kralja srbskega in mace-donskega" v prosti bitki premagan od Bolgarije. Ko je bila v letu 1987. Grška od Turčije premagana, sta ostali Bolgarija in Srbija nevtralni. Leta 1908. je Bolgarija postopala sporazumno z Avst.ro-Ogarsko, da bi si priborila popolno neodvisnost od Turčije, med tem ko je bila Srbija potisnjena vsled aneksije Bosne v smrtno sovraštvo proti Avstriji. Sele dogodki zadnjih let so približali Grško in Srbijo k Bolgariji. Leta 1896 je izbruhnila na Kreti meščanska vojna med Grki in Turki. Grki otoka Krete so se odločili za priklopitev otoka h Grški. Grško brodovje je izkrcalo čete na otoku. Nato je Turčija napovedala Grški vojno (meseca aprila 1987). Grške čete so bile premagane. Priklopijenje Krete h Grški je bilo preprečeno. Ali velesile so tudi preprečile, da bi se znova upeljalo turško gospod-stvo na otoku. Kreta je postala samostojna država z lastnim parlamentom in lastno zakonodajo. Evropske čete so zavzele otok in vzdrževale tamkaj red. Grki na Kreti pa so se trudili še vnaprej, da bi dosegli zvezo z grško državo. Po aneksiji Bosne je krečanski parlament znova sklenil priklopitev h Grški. Turčija je Grški zopet grozila z oboroženo silo, ali Grška se ni mogla spustiti v boj s Turčijo, ker je bila ta v premoči. Tako je zagazila v ponižujoč položaj : dasiraVno hrepeni Kreta po združitvi z grškim kraljestvom, dasi-ravno plapola na vseh javnih poslopjih krečan-skih grška zastava, se Grška vendar ni upala otoka zasesti. To ponižanje je povzročilo grško Vojaško revolucijo leta 1909. Toda revolucija ni začetkoma nič izpremenila razmerja moči. Postavila je Venizelosa, vodjo grške stranke na Kreti, za gospodarja Grške. Ali tudi on je moral zabra-niti vstop poslancem, ki jih je odposlala Kreta v grški parlament. Tako se je morala Grška bližati Bolgariji, da bi v zvezi z najmočnejšo balkansko državo v vojni proti Turčiji izvojevala aneksijo Krete. V vojni za Tripoli tanijo je zavzela Italija nekaj otokov na egejskem morju. Tudi na teh otokih stanujejo Grki. Tudi tu se je pričelo — kakor preje na Kreti —- nacionalno gibanje, ki zahteva priklopitev h Grški. Tako je Grška šc v večji meri posvetila svojo pozornost otokom na Egejskem morju. Nasprotno pa je Macedonija izgubila za Grško svoj stari pomen. Propaganda eksarhata je spremenila »slovansko govoreče" Grke v deželi v narodno zavedne Bolgare. Grška še lahko upa. da si pribori v boju proti Turčiji nepomešano grško jezikovno ozemlje v Epiru in Tesaliji ; Mace-donijo pa mora prepustiti Bolgarom. V trenotku, v katerem se je Grška odrekla Makedoniji, ni obstojalo med njo in Bolgarijo nikako interesno nasprotstvo več. Tako so bili ustvarjeni predpogoji za zvezo obeh držav. V istem času so se izpremenili tudi odnošaji Srbije do Bolgarije. Vsled razdora gospodarskih odnošajev med Avstrijo ih Srbijo je bila Srbija prisiljena iskati si mesta ob strani Bolgarije. *) Iz revije „Der Kampf“ VI. letnik št, 2. Srbija je država brez morja, obdana od Avstro-Ogrske. Na zahodu meji na Bosno, na severu na Ogrsko. Tako je glede izmene svojega blaga navezana na našo monarhijo : njej mora prodajati živino‘ in blago, od nje dobivati industrijske izdelke. Ta izmena blaga pa je bila v zadnjih lotili občutno ovirana. Dne 9. avgusta 1892. med Avstro-Ugarsko in Srbijo sklenjeno trgovinsko pogodbo je Avstrija odpovedala leta 1905. Ob veljavo je stopila 1. marca 1906. Pri razpravah o sklenitvi nove trgovinske pogodbe je stavila Avstro-Ogrska naslednje pogoje : I. uvoz žive živine v Avstrijo bi moral popolnoma prenehati. 2. Dovoli se samo omejen uvoz mesa. 3. Odstranile naj bi se vse koncesije, ki so bile poprej Srbiji dovoljene v obmejnem prometu. Avstro-Ogrska se je torej branila, kupovati od srbskih poljedelcev' in živinorejcev njihovo blago ; srbski kmetje so bili oropani najvažnejšega trga za razpečavanje svojega blaga. Vsled tega je prišlo leta 1906. samo do sklenitve, provizorične trgovinske pogodbe. Šele 14. marca 1908. je bila zopet podpisana pogodba, ki je pripuščala, da se upelje v Avstrijo meso od 35.000 glav goveje živine in 70.000 prašičev. Ta pogodba je stopila v veljavo 1. septembra 1908. Ali že 31. marca 1909. je bila zopet razveljavljena zaradi ugovora avstrijskih in ogrskih agrarcev. Nastopil je čas, ko ni bila v veljavi nobena pogodba : srbski kmetje niso mogli nič več izvažati svojih izdelkov v Avstrijo. Sele 24. januarja 1911 se je mogla uveljaviti nova trgovinska pogodba. Po tej pogodbi je upeljava srbskega mesa v Avstrijo omejena na meso 15.000 glav goveje živine in 50.000 prašičev. Tako je odvzela agrarna avstro-ogrska trgovinska politika srbskemu kmetijstvu njegov najvažnejši trg za razpečavanje. Zato je Srbija prisiljena iskati si potov do novih trgov. V ta namen si hočejo srbski kmetje izvojevati pot do morja, da bi svoje izdelke lahko izvažali po morju v Italijo, na Francosko in Angleško. To stremljenje podpira srbska buržvazija. Pospeševati hoče razvoj srbske industrije potom merkantilistične politike po zgledu Rumunske in Bolgarije. Toda to ji je nemogoče, dokler.je Srbija prisiljena zmanjševati carino na avstrijske industrijske izdelke, da si pridobi od monarhije vsaj malih dovoljenje za svoj agrarni izvoz. Velikopotezna merkantilistična politika v Srbiji bo šele mogoča, kadar bo njeno poljedelstvo neodvisno od Avstrije. Zato sili tudi srbska buržvazija k mor j u. V zadnjem desetletju je nastalo v Srbiji mnogo industrijskih obratov : pivovarne, žganjar-ne, parni mlini, tovarne za sladkor, opekarne tovarne za usnje, tkalnice, predilnice, tovarne za milo, za vžigalice. Te obrate je ustanovil inozemski, ne avstrijski kapital. Srbija se je morala zavezati, dobavljati blago, predvsem stroje, od industrije onih dežel, ki so ustanovile v deželi tovarne. Nemčija, Francija, Italija, Belgija so zasigurale svoji industriji trg, ki ga je preje obvladala Avstrija. Avstrija teh odnošajev ni mogla s pomočjo dobrih trgovinskih pogodb obrniti sebi v prid, ker ji tega agrarci niso dovolili. Zato je skušala varovati svoj kapital z drugimi sredstvi. Leta 1906. je izjavila avstrijska vlada, da ne bo razpravljala s Srbijo o trgovinski pogodbi, ako se le-ta preje ne zaveže, da bo kupovala železnični materija! samo od avstrijskega železarskega kartela, kanone samo od avstrijskih Skodovih tovarn, in sicer tudi tedaj, čeprav bi Srbija lahko dobila iz drugih držav cenejši železnični #materijal in boljše kanone. To nasilje avstrijske vlade v službi avstrijskega velekapitala ni leta 1906. samo preprečilo razprav o trgovinski pogodbi ; utrdilo je r Srbiji prepričanje, da bi morala mala dežela živeti v dušeči jo odvisnosti, ako se ji ne posreči osvojiti si „k o r i d o r ja do m o r j a“. Najprej je hotela Srbija v letu 1906. skleniti carinsko zvezo s Bolgarijo : Srbija in Bolgarija naj bi tvorili skupno carinsko ozemlje. Toda ta načrt so je izjalovil vsled ugovora Avstro-Ogarske. Avstrijska vlada je prisilila Srbijo, da niso vže sklenjene pogodbe predložili skupščini. Pot na vzhod je bila zaprta. Srbija je skušala dobiti si pot na zahod : leta 1908. je zahtevala gradbo donavsko-adrijanske železnice, ki naj bi vezala Belgrad in Niš z Barom. Toda tudi tu je naletela na odpor Avstro-Ogrske. Tako Avstrija tišči za vrat srbsko narodno gospodar- stvo: Avstrija sama ne jemlje od srbskih kmetov njihovega blaga in jim poleg, tega tudi ne d o v o 1 i, da b j se na vzhodu ali zahodu odprli pot k drugim trgom za r a z p e-č a v a n j e njihovega blaga. Tako je ostalo Srbiji samo eno upanje : priboriti si z orožjem v roki ..koridor do morja11, pa naj si že pelje ta pot preko Sandžaka in črne Gore, preko Stare Srbije do kakega albanskega pristanišča ali pa lire ko Stare Srbije do Soluna. V večjem delu Macedonije je zmagala propaganda eksarhata. Tam ima Srbija le malo upanja. Zato se je odločila, da prepusti Mace-donijo Bolgarom, se zadovolji s Staro Srbijo in osredotoči vse moči na izVojevanje pota k morju. S tem, da se je odpovedala Macedoniji je bilo odstranjeno interesno nasprotstvo med Srbijo in Bolgarijo in zveza med obema državama je postala mogoča. t Tako sta se Grška in Srbija približali Bolgarom. Ruska diplomacija je izrabila ugodni položaj. Izza aneksije Bosne se je neprestano trudila uzpostaviti balkansko zvezo, ki naj bi na eni strani oslabila Turčijo, da bi tako Rusija lahko dobila priložnost priboriti si prehod skozi Bospor, na drugi strani pa naj bi združila balkanske države proti Avstriji, tekmovalki Rusije. Pod vodstvom Rusije je bila sklenjena med Bolgarijo. Grško in Srbijo zveza, ki se ji je pridružila tudi črna gora, vazalinja Rusije. Sedaj je balkanska zveza nestrpno pričakovala ugodne ure. Dogodki zadnjega leta so jo prinesli. Turčija je bila oslabljena vsled vojne za Tripolitanijo, vsled albanske vstaje, končno vsled notranjih bojev v armadi, ki so provzročili padec mladoturkov*. Evropska diplomacija, sama si je v laseh zaradi nasprotstva med Rusijo in Avstro-Ogrsko, med Nemčijo in Anglijo, ni mogla preprečiti vojne. Če bi smeli dogodke na Balkanu motriti osamljene, ne oziraje se na stremljenja in na boje velikih kapitalističnih držav, bi morali želeti balkanski zvezi zmage. Zakaj njena zmaga bi pomenjala za balkanske narode gospodarski in socialni, narodni in kulturni napredek. Toda usoda balkanskih narodov se ne odloči na macedonskih poljih. Kajti polom Turčije bi prizval na bojišče velesile, ki hrepene po njeni dedščini. Obstoja nevarnost, da pahne zmaga balkanske zveze vse evropske narode v pogubo, da izzove nevarnosti vojne velesil in da izroči balkanske narode osvo-jevanja željnemu imperializmu Rusije, Avstrije in Italije. Zmaga Turčije pom en j a nadaljevanje fevdnega izsesavanja in tujega turškega gospodstva v Macedoniji. Zmaga balkanske zveze pomenja vojno nevarnost za ,vso Evropo. (Prevedel J. G .... c). Iz delavnic c. kr. državnih železnic. Uprava državnih železnic se že mnogo let peča z nameravano uvedbo akordnega ali nagradnega sistema v pomožnih zavodih obrata. To vprašanje ni važno le za železniško upravo. Važno še bolj je za uslužbence in delavce delavnic. Od načina uvedbe takega sistema, je odvisen gospodarski in službeni položaj tega osobja. S sedanjimi mezdami in plačami so vsi nezadovoljni. To je upravi pač dobro znano. Uprave pa menijo, da se jim posreči z uvedbo akordnega ali nagradnega sistema odstraniti nezadovoljnost osobja. O nameravani uvedbi novega sistema se od strani železniškega ministrstva še ni oficielno poročalo. Posamezni uradniki ministrstva so sicer razpravljali o načrtu po časopisih in našim zaupnikom se je sicer tudi že poročalo, da se namerava uvesti nov sistem, toda do sedaj se baje še ni prišlo do kakih konkretnih ukrepov. Železniško ministrstvo stoji na stališču, da mora odgovarjati večjemu zaslužku večja delavnost in proizvaja. Stališče ministrstva je glavna ovira nameravani reformi. Uslužbenci nimajo nič proti temu, da se skuša rentabilirati obrat, ali odločno so proti principu, da naj bi se večja ren-tabilizaeija vršila na račun delavcev. Z moderniziranjem tehnike in poslovanja, je mogoče zvišati produkcijsko vrednost obrata. Ali tako moderniziranje naprav je pod vodstvom naše biro- kratične uprave skoraj nemogoče. Ako bi se uva-ževalo pri temu mnenje delavcev, bi se moglo z najboljšim uspehom uvesti vsako tako tehnično reformo. Danes se v tem oziru zgodi ravno obratno. Mnenje izurjenega in sposobnega delavca se v nobenem' oziru ne uvažuje. O poslovanju delavnic in sploh vseh železniških zavodih, imajo navadno glavno besedo ljudje, ki nimajo o stvari najmanjše tehnične zmožnosti. Uvedba akordnega ali nagradnega sistema v smislu uprave, bi ne sanirala razmere v delavnicah državnih železnicah. Vsakemu dobremu poznavalcu delavniških razmer je znano, da bi taka reforma kvečjemu pomnožila nered in nezadovoljnost. Ako se že hoče odstraniti nedostatke, naj se tedaj uvažuje priporočila in želja delavcev. Vsaka reforma uvedena proti volji in želji delavcev, bo le pomnožila nedostatke in poslabšala delavne in proizvajalne razmere delavnic. Ako se hoče zares reformirati delavni sistem, naj se tedaj interpelira prizadete delavce. V nasprotnem slučaju bi bila vsaka taka preureditev delavcem škodljiva. Odpor bi bil tedaj neizogiben. Naj se razmere v delavnicah državnih železnic uredijo, ampak ne proti volji delavcev ! Uvažuje naj se tudi njih zahteve in interese ! Državna konferenca uslužbencev lokalnih železnic. Dne 5. in (i. januarja t. I. se je vršila v Solno-gradu druga državna konferenca uslužbencev lo kalnih železnic v Avstriji. Konferenco je sklicala centrala našega pravo varstvo nega in strokovnega društva, ki je zastopana po sodrugih Dušek in M u 1 I e r. Konference se je udeležilo izredno veliko število zastopnikov osobja raznih lokalnih železnic. Delegate je poslalo tudi osobje tržaške cestne železnice in opatijske električne železnice. Zvezo transportnih delavcev zastopa sodr. W e i g 1, solnograško železničarsko skupino sodr. E m m i n-g e r. Deželno solnograško socialno dbmokratično organizacijo zastopa deželni poslanec sodrug P r e u s 1 e r. Na dnevnem redu so sledeče točke : 1. Položaj uslužbencev lokalnih železnic v Austriji in organizacija. 2. Sprememba opravilnika pokojninskega sklada. 3. Slučajnosti. Predseduje sodr. Kirschlager (Solnograd) ; zapisnikarjem je izvoljen sodr. Dietrieh (Inomost). O prvi točki dnevnega reda poroča obširno sodr. Muller. Omenja akcijo izvedeno po zadnji državni konferenci leta 1910 od centrale železničarske organizacije. Zadnja konferenca uslužbencev lokalnih železnic je poleg druzega sklenila naložiti centrali socialno demokratične organizacije železničarjev, da naj izvede akcijo v svrho zboljšanja neznosnega položaja teh uslužbencev. Centrala je napravila pri posameznih upravah potrebne korake. V mnogih krajih je bilo treba energičnega boja, da se je prisililo lokalne uprave, da ugodijo zahtevam in željam uslužbencev. Boji so končali s popolnim uspehom. Sodr. W e i g 1 od zveze transportnih delavcev poroča o akciji izvedeni za zboljšanje razmer uslužbencev cestnih železnic. Omenja boje brnskili in tržaških cestnih železničarjev, ki so imeli povoljen uspeh. Navzoči so poročila z zadovoljstvom vzeli na znanje. Pri razpravi se je povdarjalo, da je treba se močno organizirati, ako se hoče splošno zboljšati službene in plačilne razmere. Sklenilo se je uvesti na vseh lokalnih železnicah zaupniški sistem. Stavljene zahteve in prijavljene pritožbe se je vzelo na znanje. O drugi točki dnevnega roda je poročal sodr. Dušek, ki jo razlagal in raztolmačil člene opravilnika. Poročevalec je v smislu svojih izvajanj stavil predlog, ki je bil tudi sprejet. Prešlo se je na to na zadnjo točko dnevnega reda. Razpravljalo se je o raznih važnih stvareh. Mnenje vseh je bilo, da je pogoj vsakemu uspešnemu razrednemu delu in boju, močna organizacija vseh uslužboneov. Zaključno besedo sta imela sodruga Dušek in Weigl. ki sta priporočala oja-čenje razredne organizacije. Konferenca jo izvršila mnogo koristnega in važnega dola. Z ojačenjem organizacijo bo mogoče izvojevati stavljene zahteve in pridobiti uslužbencem lokalnih železnic boljše službene in živ-Ijenske pogoje. J REKLAMA ZA Dr. RYBARA. Slednjič je bilo vendarle enkrat slišati besedo 0 zadnjem glasovanju glede na 17 milijonov za železničarje tudi od strani slovenskih narodnjakov. Dne 24. januarja t. 1. je „naš dični11 tržaški poslanec gospod, dr. Ottocaro Rybar poročal članom N. i>. O. o navedenem predmetu. Pripomniti moramo pa takoj v začetku, da je govoril več o vseh drugih stvareh, nego o tem za železničarje tako važnem predmetu. V prvi vrsti je udrihal po nas socialnih demokratih in kakor že po stari navadi je padla na naš naslov marsikatera „sladka“ beseda. Za sedaj se ne spuščamo v podrobnosti tega ..govora1^ Predočiti pa hočemo našim čitateljem v sledečih vrstica h način zavijanja glede na 17 milijonov. ..Socialni demokratje niso s 17-milijonskim predlogom pošteno mislili", pravi g. Rybač. ..Edinost" pa priobča iz Rybafevega govora sledeče : ..Enako je bilo tudi s proračunskim provizo-rijem, kjer je bila prilika, da se izsili kaj od vlade. Take prilike sicer tudi radi izrabijo socijalni demokrati in tu bi bili lahko izrabili priložnost, ter z obstrukcijo preprečili sprejem provizorija, če ne bi vlada hotela dovoliti onih 17 milijonov. Toda te priložnosti jiiso izrabili in niso zahtevali onih milijonov11. K temu imamo pripomniti : ..Socialni demo-kratje sploh niso ničesar imeli 29. dec. 1912 zahtevati od vlade. Državni zbor je 16. de. 1911 /, resolucijo zahteval od vlade, da da železničarjem 38 milijonov kron. Ker pa vlada tej zahtevi ni v polni meri ugodila, zahteva čast zbornice, da prisili vlado potom proračuna, sklenjenem v državnem zboru, da dovoli železničarjem še ostalih 17 milijonov. Socialni demokratje so državnemu zboru nudili to možnost. Sodi'. Tomschik je k § 2. proračuna vložil v proračunskem odseku svoj znani predlog. Tam pa so ga meščanske stranke 1 »okopale. Isto vidimo potem zopet dne 29. dec. 1912 v zbornici se ponavljati. Torej ni res kar piše „Edinost" z dne 25. jan. t. 1. ; da niso socialni demokratje izrabili priložnosti proračunskega provizorija in da niso zahtevali tedaj onih 17 milijonov". ' Dr. Rybar pa je rekel, da bi bili mogli socialni demoktraje z obstrukcijo preprečiti sprejem provizorija, če ne bi hotela vlada v to privoliti. Ampak sočialni demokratje niso imeli od vlade ..z a h t e v a t i“ 17 milijonov, temveč od meščanskih strank, kajti zadnje bi morale, ako so res prijateljice železničarjev, vlado potom § 2. proračuna v to prisiliti. Ravno tako vlada kot eksekutivni organ ni imela pravice samovoljno železničarjem dati 17 milijonov, temveč dolžnost, proračun s TOmschikovim predlogom k § 2. vred izvesti. Če bi bili socialni demokratje prorečun obstruirali, ne bi bili nikakor prisilili vlado, temveč vzeli bi bili zbornici možnost, k predlogu Tomschika zastopati svoje stališče in vlada bi si bila dovolila proračun sama potom § 1*1. Če bi pa bilo res mogoče potom obstrukcije prisiliti vlado, zakaj pa niso tedaj slovenski po slanci. ti patentirani prijatelji železničarjev to priliko sami izrabili ? Dozdeva se nam, da gospod posl. Rybai' ne pojmuje temeljnih zakonov parlamentarizma ! Državni zbor je vendar zakonodajni zbor, ki je imel v našem slučaju potom zakona (proračuna) železničarjem dati 17 milijonov, vlada bi bila imela v slučaju sprejema predloga Tomschika, ta zakon izvesti. Ostane nam samo še vprašanje : Bi-li bilo vladi možno, sklep zbornice izvršiti ? Iz izvajanja gosp. poslanca Rybafa jasno sledi, da jo bilo to mogoče. Saj je vendar rekel gosp. dr. Rybar, da je bila pri posvetovanju o proračunu prilika, da se to izsili od vlade. Iz tega je jasno razviden zločin, ki so ga vprizorile meščansko stranko v našo škodo, ker se niso posluževale svoje pravice razpolaganja z državnimi dohodki v korist železničarjem, čeravno je vlada razpolagala s potrebnimi sredstvi. Sploh pa je bil na tem shodu polom Z. J. Ž. očiten, vkljub temu, da so napravili cigansko reklamo s tem, da so baje povabili sodr. Kopača in posl. sodr. Pittonija na svoj shodek. Narod-njakarji kvasijo nekaj o sijajnem obisku in nabito polni dvorani. No — navzočih je bilo dobro na- štetih 180 oseb ! In še ti, ki so bili navzoči, se niso strinjali z govoričenjem dr. Rybara. S svojim povabilom, ki ga pa nismo videli, so narodnjakarji menili napolniti dvorano s socialnimi demokrati, da bi potom nekaj časa lahko vpili : „Glejte koliko nas je !“ Pa saj nam je itak znano, koliko je zvezarjev. če bi ne prišli iz radovednosti tudi volarji in drugi ..železničarji" na njih shod, bi se bil dr. Rybar moral svoje neprijetne naloge rešiti le ob navzočnosti Jakliča. Škerjanca in njiju maloštevilnih podrepnikov. spoštovano in hoče vživati vse pridobljene in zagotovljene četudi skromne pravice. Gorica. ■—• Na tukajšnjem južnem kolodvoru krošnjarijo narodnjaki s svojimi koledarji, ki, ker jih ne morejo razprodati kot svoje blago, jih, če je slučaj, priporočajo tudi kot naše proizvode. Poleg teh skušajo utihotapiti tudi razne svoje brošure, V svrho razprodaje svojih ..predmetov11 se poslužujejo nepravilnih načinov. Sodruge opozarjamo, da naj pazijo predno kupijo koledarje, če so ti izdani od naše organizacije, da ne bodo nehote podpirali nasprotnike. Iz državnega zbora. Žganje potrebneje nego krompir ? Predlog sodr. Diamanta § 4 zakona o davku na žganje : „V letih priznano slabe letine krompirja in koruze Ima vlada pravico ustaviti kon-tingentne bonifikacije in premije žganjarnam kakor tudi premije za izvoz ali pa, če zahteva možnost prehranitve ljudstva, žganje špirita iz živil popolnoma prepovedati". Predlog se odkloni z 28 proti 14 glasovom ; proti so glasovali : Toneli (laški klerikalec), Ussai (laški liberalec), Ivčevič (Hrvat), Danim, Freissler, Funk, Huber, Bodirsky, K raft, Kraus, Lang, Licht, Steinwender, Stolzel, Teltschik, (nemška narodna zveza), Donat, Hruban, Stanek, Viškovskv (Čehi), Abrahamovicz, Korytovsky, Rev (poljsko kolo), Fink, Lang, Miklas, Perivein, Siegele (krščanski socialci), Onciul (Rumun), Kuranda (nemški-li-beralec). * / , ^ * * T a j n o s t p o d ]> i r a n c c v. Predlog poslanca dr. Diamanda : „Vlada se poživlja, da predloži zbornici obenem s predlogom poročila o davčnem zakonu na žganje zaznamek lastnikov deželnih žganjarn z natančnimi podatki kraja,' zemljiške obsežnosti, velikosti dovoljene množine in odmerjene podpore v tolikih izvodili, kolikor znašli število poslancev11. Predlog se odkloni s 23 proti 10 glasom. * * * Za Q m e j i t e v a 1 k o h o L i z m a nič! Predlog sodr. dr. Rennerja : ..Desetina dohodkov, izvirajočih iz povišanja davka na žganje se ima stekati v poseben sklad, ki ima služiti za omejitev alkoholizma, ter v svrho naprav zdravišč za pijance. Sklad je pod upravo ' ministrstva za notranje zadeve in se porablja po predlogih naj višjega sanitetnega sveta11. Predlog je p r o p a d e 1 z 29 glasovi proti 13. Proti so glasovali : Fon, Šušteršič (slovenska ljudska stranka), Ivčevič (Hrvat), Tonelli (laška ljudska str.), Hruban, Donat, Rašin, Stanek, Viškovsky (Čehi), Abrahamovicz, Korytovsky, Rey (Poljaki), Onciul (Rumun), Danim, Funk, Freissler, Huber, Kraus, Licht, Steinwender, Stolzel, Teltschik (nemška narodna zveza), Fink, Lang, Miklas, Perwein, Siegele (krščanski socialci), Wilhelm Neumann, Kuranda (nemški naprednjaki). * * * P 1 e m e n i t im žganje k uh a r j e m m i - 1 i i o n e. Domače vesti. Lepa naša domovina Austrija slovi kot država, ki daje naj večji kontingent izseljencev. Podatki o izseljevanju v Avstriji leta 1912 nam pričaju o ugodnem življenju ljudstva v ..ljubi domovini11. Meseca novembra se je izselilo v severno Ameriko 1420 Auatrijancev, v južno Ameriko 1854, skupno 3274. Meseca novembra leta 1911, se je izselilo v Ameriko 2293 austrijancev. Izseljevanje narašča, torej prav veselo. Od 1. januarja do 30. novembra 1912. se ie izselilo v severno Ameriko 12.559 oseb in v južno Ameriko 11.325, skupno 23.884. Prejšnje leto je bilo skupno 15.790 izseljencev. Torej je narastlo izseljevanje v enem same m letu za 8094 oseb. Austria je zares blažena in srečna država. Stanovanjska oskrba na državnih železnicah. Da se ublaži stanovanjsko bedo in stanarinsko draginjo uslužbencev državne železnice v Černo-vicah, je železniško ministrstvo sporazumno z finančnim ministrstvom sklenilo zidati v Čer-novicah poleg ljudskega vrta 8 stavb, ki bodo skupno imele 108 stanovanj. Za zgradbo je določena svota 904.000 kron. Stavbe bodo zgrajene v najkrajšem času. Avstrijska lokomotivna industrija. Avstrijska lokomotivna industrija je v letu 1912. izdelala za avstrijske državne železnice in za avstrijsko privatno industrijo skupaj 237 lokomotiv in 85 jonderjev, eksporta ni zabeležiti nobenega. Z letom 1911. se je za lokomotivne tovarne slaba, konjuktura očividno zopet končala. Nabave za domače potrebe, na katere je avstrijska lokomotivna industrija, ker ji dela v inozemstvu Nemčija občutno konkurenco, skoro izključno navezana, so nekoliko narasle. Vkljub temu pa je zaposlenost lokomotivnih tovarn še zmerom zelo nezadostna. Stanje avstrijske vagonske industrije v letu 1912 ni bilo tako neugodno, kakor se je še koncem leta 1911 domnevalo, ker je bilo železniško ministrtsvo vsled zmerom večjega pomanjkanja vagonov pri morano svoje nabave zvišati. Prvotno je bilo sklenjeno nabaviti 500 osobnih, 180 službenih in 700 tovornih voz, naposled pa se je nabava zvišala sa 113 osobnih in službenih in 4424 tovornih voz. V celem je bilo torej za avstrijske državne železnice naročenih 512 osobnih, 281 službenih in 5124 tovornih voz. K temu pridejo še naročila obsto-tečih privatnih železnic in privatne industrije, pa tudi nekaj eksportnih naročil je bilo. Vagonske tovarne so tedaj v preteklem letu izdelale okroglo 6800 prometnih voz, s čemur so za svojo produkcijsko možnostjo — izdelajo namreč lahko na leto O jiriliki razprave o malem" finančnem nartu v odseku, so meščanski poslanci, med n.imi i kajpada tudi slovenski klerikalci, odklonili vladni predlog, da se darila plemenitim žganjekuharjem zniža na polovico. Žganjarski knezi, grofi, baroni in drugi bodo torej še nadalje dobivali nagrado za kuhanje strupa ! Dopisi, Trst, prosta luka. — Premikalno in drugo osobje tržaške proste luke je zdaj rešeno gospod-stva preslavnega in preljubljenega Rožanca. Naključje ga je odneslo iz sedanjega mesta. Ni treba poudarjati, da se tega osobjo resnično veseli. Šikaniranja gospoda Rožanca je bilo osobjo že do grla sito. Delo se zdaj redno in neprisiljeno izvršuje. Znamenje, da je bil službeni sistem Rožanca vse drugo kot koristen. Trpelo je prej poslovanje obrata in osobje. Ali to hočemo tukaj prav resno prebiti: Trpeli ne bomo več šikan in želimo, da se odstrani se obstoječe službene in mezdne nedostatke. Osobje proste luke hoče biti 16.000 voz — še zmerom zaostale za okroglih 920p voz. Inozemstvo. Železničarska stavka v Ameriki. Zaradi spora med upravam štiriinpetdesetih severnih železniških progah in strojnem osobju, ki je zahtevalo zvišanje mezd, je sindikat kurjačev sklenil pro-klamacijo ustaje. Pri sporu je prizadetih petintrideset tisoč oseb. Železničarsko gibanje v Veliki Britaniji. Je-seni leta 1912 so je vršil v Dublinu 40 občni zbor železničarske organizacije v Veliki Britaniji. Železničarska zveza na angleškem je ena izmed najstarejših organizacij. Železničarsko gibanje je na angleškem močno razvito. Organizacijea je bila neštevilne boje. Že pred tridesetimi leti so se vršile na angleškem splošne železničarske stavke. Mnogo pravic in mnogo zboljšanja so si pridobili angleški železničarji potom svoje močno razvite bojevne organizacije. Moč in razvoj organizacije je razvideti že iz sklepov zadnjega občnega zbora. Zbor se Posebno plačevanje čezurnega dela pri tiče samo delavcem zaposlenim v blagovnem skladišču, na blagovno manipulacijskih mestih in na rampah postaj določenih od predpostavljenih o-lasti in v smislu točke 7 navedenega reda. Plačevanje čezurnega dela drugim postajnim ali voznim kategorijam, je nedopustno. V skladiščnih pisarnah kot kartanti itd. pri pismenem poslu vporabljeni pomožni moči, četudi so ti skladiščni delavci, se ne izplačuje tekom uporabe pri pismenim poslu v pisarni kot delavce blagovnega skladišča in blagovno manipulacijskega mesta in ramp ; tem pomožnim pisarniškim močem ,se ne prizna namreč plačevanje čezurnega dela. Skladiščnemu delavcu, ki mu je po normah delavnega reda posebno plačevati izvanredne ure, se mu te pravice ne prizna v slučaju, da opravlja delo skladiščnega sluge ali pisalca nakladnih listov. D u naj, 21. decembra 1912. Državno železniški ravnatelj Kolisko s. r. IZPRED SODIŠČA. na železnici Lake Shore - Michingan se je med vožnjo pretrgal vlak, ki je bil opremljen s prehodno zavoro (t. j. skozi cel vlak). Zavora pa najbrž ni pravilno delovala, kor oba dela vlaka sta se še gibala in še le nekaj časa potem je mogel strojevodja ugotoviti, da se je ustavil odtrgani i del vlaka. Vozil je torej nazaj, in drugi del vlaka ; se je priklopilo prvemu. Pri tem pa nihče ni opazil, da je pri pretrganju vlaka en voz skočil iz tira in se prekucnil s tira po pobočju navzdol. Šele ko so na bližnji postaji pogrešali voz, so ga šli iskat in našli so ga ob vznožju železniškega pobočja na mestu, kjer se je vlak pretrgal. Končno pa se se je izkazalo, da je eden sprevodnik sicer opazil voz, ali menil je, da je ta voz od nezgode, ki je zadela kak drugi vlak. Ko še ni bilo prehodnih zavor, se je celo dogajalo, da se je pretrganje vlaka, pri katerem je iz sredine skočil voz iz tira in se prekotalil po pobočju, opazilo šele pozneje, ker je voz manjkal. Oba vlakovna dela sta se po pretrganju samodelno zopet medsebojno združila in vlak je vozil z navadno hitrostjo naprej, ne da bi kdo opazil nezgodo. Posebno velike pozornosti vlakovnega osobja najbrž ni pri ameriških tovornih vlakih, če je kaj takega mogoče. je pečal z novimi formami organizacije in razsodnemu sistemu, z odškodovanjem ponesrečenih na delu in vsled službe obolelih. Zahtevalo se je podržavljenje železnic. Protestiralo se je proti nameravanemu požasebljenju zavarovalnice proti nezgodam in bolezni, ki se hoče izročiti privatnim družbam in zavarovalnim blagajnam. Sprejeta je bila resolucija, ki navaja nedostatke v železniški službi in zahteva ureditev posebnih naprav za bolj nevarna dela. Kongres je nadalje enoglasno in energično zahteval uvedbo osemurnega dnevnega dela in zvišanje mezd itd. itd. Poudarjalo se je potrebo sorazmernega političnega in strokovnega boja. Mnogo se je zbor pečal s vprašanjem bojne taktike in stališča organizacije nap ram bratskim strankam. Posebne lokalne razmere dajejo organizaciji na Angleškem tudi posebne oblike. Potreba skupne brezpogojne enotnosti organizacij in političnega, gospodarskega in izobraževalnega dela spaja tudi tam zavedno delavstvo. Le da ima na Angleškem prednost gospodarski boj in da je ta boj bolj korporativističnega značaja. Železničarsko zvezo na Angleškem in sploh delavske organizacije pričakuje najlepša bodočnost. Žrtve ameriških železnic. Leto za letom naraščajo nesreče na ameriških železnicah. Žrtve ameriških železnic so se letos pomnožile nad onimi lanskega leta za 189 mrtvih in 19,379 ranjenih, kakor izkazuje meddržavna trgovska komisija v svojem letnem poročilu. Vseh ponesrečencev na parnih železnicah je bilo 180.123. Pri teh je bilo 10.585 oseb ubitih in 169.538 ranjenih. Med ubitimi je bilo 3635 železniških uslužbencev, 318 potnikov in 6632 drugih oseb, ki so na ta ali drugi način postale žrtve železniškega moloha. Od ranjenih jih je bilo 142.442 železniških uslužbencev. 16.386 potnikov ter 10.710 dnigih oseb. Kar pa je naj žalostne j še pri vsem tem je to, da se „skrbna“ in za blagor svojih državljanov „vneta'‘ vlada prav nič ne zmeni, da bi zmanjšala to grozno število, ki je percentualno gotovo najvišje med vsemi deželami na svetu. Železniški voz za prevažanje zlata. Za prevažanje zlata iz johannesburških zlatih rudnikov v Južni Afriki so nedavno vpeljali nov voz, ki so ga nalašč v to svrho zgradili v železniških delavnicah v Pretoriji. Voz je 12,1 m dolg ; v notranjosti stoji oklopna skrinja, in sicer čisto svobodno tako, da se nikjer ne dotika sten voza in tudi ne tal, ker stoji na precej visokih nogah. Prostor pod njo je vedno električno razsvetljen. Zgoij/ilo se je namreč ob številnih napadih na vozove z zlatom tudi to, da se je tat vtihotapil pod voz, prevrtal dno in kradel zlato. V skrinji je prostora za 22.500 kg zlata, kar znaša po povprečni ceni 2800 mark za 1 kg 63 mil. mark. (V johannesburških zlatih rudnikih se vsak mesec pridobi 18.000 kg zlata v vrednosti nad 50 milijonov mark.) V voz zapro oboroženega stražnika, ki ne more ven prav do Kapstadta, kjer mri zopet odpro. Pri kaki železniški nesreči bi se mož ne mogel nikamor pomagati. Sicer pa je za njegovo udobnost preskrbljeno z mehkim ležiščem, pripravo za kuhanje itd. Alkoholni odlok na saksonskih železnicah. Glavno ravnateljstvo saksonskih državnih železnicah je iz varnostnih razlogov prepovedalo železniškim uradnikom dve uri pred nastopom službe in med službo vživanje alkoholnih pijač. Prepoved velja tudi za odmore in za čas, ko morajo biti pripravljeni za službo. Dovoljene so brezalkoholne pijače. Tudi uslužbencem, ki no spadajo k obratnemu osobju, priporoča ravnateljstvo, da uvažujejo navedeno odredbo. Uslužbenci, ki alkoholizirani pridejo na službo, ne smejo nastopiti službe ; ako se pijanost ponovi, jih sme železnica sama odpustiti. Predstojniki morajo posebno pa-žnjo posvečati pijači vdanim osebam, jih poučevati o škodljivosti alkohola in jim priporočati pristop k abstinentovskim društvom. IZ OKROŽNIC IN URADNIH LISTOV. Plačevanje čezurnega dela v postajni in vožni službi., Vso m o r g a n o m. Železniško minjstrtsvo je z odlokom izdanem dne 11. decembra 1912, štev. 43. 449-4, z ozirom na določbe §§ 5 in 15 delovnega reda za v postajni in vožni službi zaposlenega osobja, sledeče odredilo : Ptuj. — Gospoda Drobnič in Eisinger sta imela že delj časa posebno piko s predsednikom naše skupine v Ptuju, sodr. Tlleschitzu. Da bi mu pa še posebno škodovala, sta ga obdolžila pri strojnemu ravnateljstvu izvršene tatvine, za-kar se je moral sodr. lleschitz zagovarjati na zatožni klopi. Sodr. Illeschitz je bil na obravnavi, kjer ga je zastopal odvetnik dr. Eisler, oproščen. Nato je Illeschitz tožil omenjen* dva gospoda razžaljenja časti. Eisinger je takoj priznal krivdo in se zavezal plačati sodnijske stroške. Razprava proti Dobriču se je morala pa trikrat odgoditi, ker je ta tajil, da bi bil on napisal ovadbo. Sodr. Illeschitz je doprinesel dokaz, da je ravno Drobnič napisal ovadbo. Izvedenci v pisavi so priznali dokaze Illeschitza kot utemeljene. Drobnič je bil po § 488 kazenskega zakona obsojen na en mesec zapora, poostrenim z enim postom in trdim ležiščem in na plačevanje stroškov. Tako so dobili obrekovalci svoj zasluženi delež. Zvišanje rente vkljub zboljšanju nezgodnih posledic. — Razsodišče poklicno zadružne zavarovalnice zoper nezgodam je te dni razpravljalo v zadevi ogibnega čuvaja Lepšina iz Brežic. Lepšina je tekom leta 1908 ponesrečil. Hotel je nesti toporišče krampa v klet, in je spotoma zdrsnil in padel s trebuhom na postavljeno toporišče. Občutil je tedaj notranje poškodbe in posledice so se pokazale pri težavnem prebavljanju, hrane, trajnim želodčnim bolečinam in splošnemu poslabšanju fizične moči. Do aprila 1912 je Lepšina dobival od nezgodne zavarovalnice 20 odstotno rento, kot izplačilo enotretjinski zgubi delavne zmožnosti. Vživati je imel Lepšina to le do rento meseca aprila omenjenega leta. Proti temu odloku je Lepšina potom odvetnika Kača vložil tožbo proti nezgodno zavarovalnico železničarjev. Pii razsodiščih razpravi so izvedenci izjavili, da se je tekom dobe stanje Lepšina resnično poboljšalo, tako da je vračunati kvečjemu enočetrtinsko izgubo dela zmožnosti. Dognalo se je, da so sc pojavile Lepšimi še druge poškodbe, ali izvedenci so seveda tajili zvezo teh poškodb z nezgodo in poudarjali, da ne morejo označiti višjo nezgodno rento. Razsodišče je pa vseeno obsodilo zavarovalnico na izplačanje 20 odstotne rente in ene izredne svote 232 kron z utemeljevanjem, da so poškodbe Lepšine posledica nezgode in četudi so zdravniki konštatirali zboljšanje, ne prihaja trditev v poštev. Nezgodne posledice se niso v tem slučaju zboljšale. Ravno vsled pojava novih poškodb je t.oži-telju zvišati rento. Tehnični pregled. Raztrganje vlakov. V Zedinjenih državah Severne Amerike se baje včasi dogaja, da tovorni vlak med vožnjo izgubi kak voz, ne da bi vlakovno osobje zapazilo izgubo prej kot na prihodnji postaji, kjer išče voz. To zveni nekako kot pustolovna šala. Ker pa resni časopis „Railway Age Gazotte“ natančno poroča o sličnem slučaju, ki ga navaja kot primer pogostega dogajanja, je kaj takega že verjetno. Pri Morchouse v Indiani, Zadružništvo. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo Vpisana^zadruga z omejenim poroštvom. Z a d r u ž n o 1 e t o IX. Cia n o v 6859 Mesečni račun. Članom razprodano blago : Poslovno leto 1911-12 1912-13 (le proti znamkam) (skupno) Kron : Kron : v juliju 85989.77......................117834.47 v avgustu 83176.99 .............. 122091.91 v septembru 93174.89 .............. 145117.34 v oktobru 99190.41 .............. 201921.76 v novembru 98484.55 .............. 210498.68 v decembru 109368.77 ................. 213325.53 Skupno 569385.38 Skupno 1008789.69 Od I. julija do 31. decembra 1912 se je razdelilo podpor bolnim ter vdovam in sirotam umrlih članov za Kron 5649.58. Od 1. julija do 31. decembra se je izdalo na dividendah Kron 20715.15. Skupi ček skladišča oblek : od 18. septembra do 31. decembra 1912. Oddelki : Konfekcija Kron 55586.60 manufaktura: „ 40686.50 obuvala : „ 19974.21 pokrivala : .. 9953.44 Skupno „ 126200.75 V Trstu, dne 31 decembra 1912. Raznoterosti. Značajno meščansko časopisje. Napoleon se • je moral U. aprila 1814 odreči prestolu in oditi na otok Elba. Marca 1815 pa je zopet prišel v Francijo. Pariško meščansko časopisje je poročalo o njegovem prihodu takole: 28. febr.: Ljudožerec je zaposl il svoj brlog.—7. marca: Korziški požrešnik je pristal v zalivu Juan. — 9. marca: Tiger je prišel v Gap. — II. marca : Pošast je v Grenoblu. — 16. marca : Tiran je prišel skoz Lyon. — 17. marca : Uzurpator je oddaljen le še 60 milj od glavnega mesta, 18. marca : Bonaparte m bliža z velikanskimi koraki, toda v Pariz ne pride nikoli. — 19. marca : Napoleon bo jutri pred našimi utrdbami. — 20. marca : Cesar jo prišel v Fon-tainebleu. — 21, marca : Nj. Cesarsko in kraljevo Veličanstvo je včeraj slavno prišlo v Tuillerije, sredi svojih zvestih podložnikov. — —- — 24 urna določitev dnevnega časa. Švicarski zvezni svet je sklenil, da uvede pri prometnih zavodih štetje dnevnih tir do 24, kakor je že uvedeno v Italiji, Franciji in Španiji. To se bo zgodilo pa le, ako nameravajo to uvesti tudi v Avstriji in na Nemškem. V to svrho so dobila poslaništva na Dunaju in v Berolinu poziv, naj pričnejo tozadevna posvetovanja, da se z novim štetjem prične že s I. oktobrom 1913 ali pa s 1. majem 1914. lnteresirani krogi imajo upanje, da se bodo pogajanja uspešno razvila. Naznanila centrale. Centrala je poslala vsem skupinam in vpla-čevalnicam vprašalne pole, ki jih je po vprašanjih natančno izpolnjene vrniti centrali, najkasneje do 10. januarja t. 1. Ker se pa do navedene dobo še ni poslalo centrali izpolnjene pole, poživljamo odbore skupin in vplačevalnic, da to nemudoma store, da se tako omogoči centralni upravi ureditev poročila o splošnem številnem in finančnem položaju orgatlizacije. V prihodnji številki bomo' navedli imena skupin, ki niso še poslali centrali tozadevne pole. Naš posmrtno odpravninski sklad. Od 18. do 31. decembra 1912 se je izplačalo podpore za sledeče smrtne slučaje : 288. Anton Veškanovsky, Všetat-Privoz. 289. Maria Piškar, Šr. Hipolit. 290. Matej Smerdu, Ljubljana. 291. Ivana Fischer. Češke Kamenice. 292. Katarina Matena, Pardubice. 293. Magdalena Koczvvara, Novi Sacz. 294. Fran Pavel, Leopoldstadt. 295. Fran Hauzlik, Penzing. 296. Engelbert Reich, Landek. 297. Fran Reinscher, Zauchtel. 298. Katarina Touš, Bilin. 299. Neža Srb, Hžtteldorf. 300. Matevž Steczek, Suha. 301. Josip Pohl, Auperšin. 302. Frančiška Muller. Trutnov. 303. Rozina Moravec, Auperšiv. 1913-12. Rupert CTrapp, Neusattl. P o s m r t n o o d ji r a vilinsko m u s kla-d u j e do v š t e v š i okt o b r a 1912 p r i -8 t o p i I o 17.500 članov. Od 1. januarja do v š t e v š i 31. d o c e m b i a 1912- se je zaostali m i z plačalo 21.650 k r o n. Zahvala. — Vdova smrtno ponesrečenega železničarja Obata, se najtopleje zahvaljuje vsem sodrugom železničarjem za svoto 87 kron in 97 vin., ki so jo po sodr. Franku iz Nabrežine nabrali in jo njej podarili. Vsem darovalcem, uslužbencem in uradnikom južne železnice, najlepša zahvala. Frančiška Obat. Poročila o shodih. Važen shod vlakospremnega osobja državne železnice. V sredo zvečer se je vršil v prostorih gostilne ..International' pri Sv. Andreju naznanjeni mnogobrojno obiskani shod' vlakospremnega osobja državne železnice. Položaj tega osobja postaja čimdalje klavrnejši in razmerje med osob-jem in upravo je tako napeto, da je bilo pač vnaprej vedeti, da bo shod prava in resna protesta zoper novzdržljivemu naravnost brutalnemu sistemu na državni železnici. Tajništvo organizacije je zastopal sodr. Koj>ač, ki je obenem poročal o situaciji in pojasnil akcijo, ki jo bo treba izvesti, da se napravi konec razmeram na državni železnici. Govorili so tudi mnogi izmed navzočih. Pritožbe so sledile juitožbi. Padla so mnoga pikra in pravilna očitanja na adreso ravnateljstva. Prečitalo se je uradno sestavljeno tabelo turnusov, iz katere je razvidno, da uslužbenci delajo nepretrgano cele dneve in noči, brez najmanjšega in najpotrebnejšega odmora. Navzoči so osebno potrdili istinitost navedenih turnusov. Prečita uje tabele je zbudilo splošno ogorčenje. Razpoloženje vlakospremnega osobja napram bajno- | vejšemu sistemu je vse drugo kot pomirljivo. Uprava državne železnice meni, da bo s svojim postopanjem morda utrudila osobje. Ta se temeljito moti. Sistem šikaniranja in zapostavlje-nja bo dosegel ravno nasprotni rezultat. O tem bo imelo ravnateljstvo že priliko se prepričati. Po temeljitem vsestranskem presojanjem položaja, se je riapravilo konkretne primerne sklepe, da se odstrani novi sistem. Zlasti zanimivo jo bilo slišati navajanje načina kaznovanja z globami. Junaštva dotičnih predpostavljenih, ki opravljajo ta lej)i posel, so bile primerno predočene. Zastopniku vlade je bilo s tem dano na razpolago dovolj gradiva. Glede neprestanega in j)osebnega načina kaznovanja, ki zavzema že kronične oblike, se je za sedaj zahtevalo, da naj se ga reformira vsaj v tolikem, da ne bo treba uslužbencem, ki se jih hoče osrečevati z globami, potrebno se podati osebno k onemu gospodu uradniku, ki ima nalogo kaznovati automatično in brez ugovora, vsakega v to svrho prijavljenega uslužbenca. Globe naj se naznanijo pismeno. To je najmanj, kar se mora v tem oziru zahtevati. Zahteva se nadalje, da naj se odpravi določbo, da mora uslužbenec še oni edini dan, ki je prost, se prijaviti osebno v službi. Službene zadeve naj se v prostih dneh naznani uslužbencu |>otom sluge na dom. Poročalo se je tudi o klavrnih razmerah zaviračev. Navzoči zavirači so prijavili mnoge kričeče nedostatke. Tudi glede položaja teh bo treba primerno ukreniti. — Shod je dosegel pojmlnoma svoj namen. Sodr. Kopač je imel zaključno besedo. S drastičnimi dokazi je pojasnil vzroke sedanjega položaja in priporočal navzočim večje zanimanje in intenzivnejše delovanje za ojačenje organizacije, ki edina zamore urediti [»ovoljno razmere. Červinjan. — V torek zvečer 28. januarja se je vršil tukaj izredno dobro obiskan in krasno uspeli shod železničarjev. Zastopano je bila vsa furlanska proga. Zlasti delavci so se udeležili šlioda v prav velikem številu. Shod je otvoril predsednik skupine v Cervinjanu sodr. Bratulič. Poročala sta sodruga Kopač in Golouh. Položaj osobja furlanske proge postaja od dne do dne neznosnejši. Polog splošnih slabih plačilnih in službenih razmer, občuti osobje te j»roge hude posledice draginje. Vsled letovišča v Gradu se vse pridelke izvaža tja, kar povzroča neznosno draginjo. Že mnogo časa se osobje poteguje za zboljšanje klavrnih razmer zahtevajoč posebno kraško ali draginjsko doklado. Ravnateljstvu v Trstu se je zdelo potrebno odkloniti zahtevano doklado. Akcija, ki smo jo pričeli, je bila vsled" stališča tržaškega ravnateljstva brezuspešna. Seveda za nas ne pomeni to, da bi morali nehati boj. Preskrbelo se bo že, da se v višjih instancah izve za položaj osobja furlanske proge. Zahtevi se mora ugoditi, pa naj si bode to ravnateljstvu všeč ali nevšeč. Mnogobrojno zborovanje, zanimivo razprave in koristni sklej>i shoda v červi-njanu, nam pričajo, da se bo vsporedno z našo akcijo širila in ojačila tudi naša bojna organizacija. Posebno jiozornost bo treba posvetiti temeljnim mezdam delavcev, ki imajo tukaj naravnost nesramni zaslužek. Tudi v tem oziru se bo ukrenilo vse potrebno. — Na shodu je bila enoglasno, sprejeta resolucija, ki zahteva primerno doklado in 10 odstotno zvišanje mezd. Na pristojna mesta se bo poslalo tozadevne ukrepe z uradno potrjenim izkazu o tukajšnjih draginj-skili razmerah. Navzoči so izjavili slovesno, da bodo dejansko in moralno podpirali organizacije in da bodo solidarni v izvedbi sklepov. - Obračun ljubljanskih železničarjev z liberalnimi in klerikalnimi demagogi. Snoči so se ljubljanski železničarji pečali z ostudnim izdajstvom meščanskih strank, ki so v parlamentu na cedilu jmstile železničarske sužnje in j »okopale iz strahu pred vlado vztrajno in dobro zasnovano akcijo soc,-demokratičnih poslancev. Dobro obiskani shod — arena ..Narodnega Doma" je bila natlačeno polna — je otvoril sodr. Uršič; nakar sta bila izvoljena v predsedstvo sodr. Petrič in sodr. Zupan. O odklonitvi 17milijonskega predloga Tomschikovega je poročal sodr. Ftbin Kristan. Z duhovitim sarkazmom je opisal parlamentarni boj .socialno demokratičnih poslancev za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev in sramotno obnašanji meščanskih strank, ki so naj prvo podpisale socialno demokratične zahteve — iz strahu pred železničarskimi volilei, potem j»a izdale železničarje — iz strahu pred vlado. Najklavrnejšo vlogo so v parlamentu igrali slovenski liberalci in klerikalci, ki so skušali svoje izdajstvo prikriti tik pred glasovanjem o Tomschikovem predlogu, dasi so bili od socialno demokratične strani še posebej opozorjeni na važno glasovanje. Tomschikov I7mi-lijonski j> red log je bil odklonjen z 10 glasovi večine. Ako bi bilo le deset jugoslovanskih Ravniharjev, Rybarev in krščanskih Krekov in Šušteršičev ostalo v zbornici in ako bi bili imeli le nekaj političnega poštenja, bi bili prodrli socialni de-mokratje s svojim predlogom in železničarska zahteva bi bila zmagala. Strahotepno ravnanje slovenskih meščanskih jroslancev je tem sramot-nejše, ker se ravno ti gospodje pred volitvami najbolj sladkajo železničarjem ; seveda ta liberalna in klerikalna ljubezen do železničarjev ni nič bolj trpežna, kot je neiskrena : vselej ugasne, kedar so volitve končale.1 Kakor je ‘obžalovati, da so po krivdi slovenskih klerikalnih in liberalnih poslancev težko oškodovani železničarji in njih družino po vsej Avstriji, je pa vendarle nekaj koristnega tudi v tem glasovanju in obnašanju : železničarji so se na lastni koži prepričali, da se smejo zanašati le na lastno moč in na moč svoje — socialno demokratične stranke. Naloga železničarjev je, da in okrepitvijo organizacije in stranke upognejo parlament in vlado. — Sodr. Kopač je z nekaterimi zanimivimi detajli izpopolnil poročevalčeva izvajanja in predložil sledečo J resolucijo : Dne 23. januarja 1913 v ..Narodnem Domu" v Ljubljani na javnem železničarskem shodu zbrani železničarji najodločneje obsojajo strahopetno in izdajsko postopanje tistih meščanskih poslancev, ki so glasovali proti Tomschikovemu predlogu za vpostavljenje 17 milijonov kron za železničarje v proračun, ali pa so se vzdržali glasovanja s tem, da pri glasovanju niso bili navzoči. Shod vidi v tem dokaz za neodkritosrčnost in nezanesljivost dotičnih strank, ki železničarjem mnogo obetajo kadar potrebujejo njih glasove, v odločihiem tre-notku pa jih pustijo na cedilu iz nizkega hlapčevstva pred vlado. Shod se zahvaljuje socialno demokratičnim poslancem za odločnost, značaj nost in prepričevalno zvestobo, ter poziva vse železničarje, da složno pristopijo socialno demokratični organizaciji. Resolucija je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. — Nato je poročal sodrug Kopač o državni konferenci premikalnega osobja na Dunaju. Opisal je boje, ki jih je imela centrala za pridobitev službene doklade. Opravičenost te zahteve z ozirom na napornost in nevarnost pre-mikaške službe železniško ministrstvo danes že priznava in sedaj gre v glavnem za način odškodovanja. Vsled odklonitve Tomschikovega jired-loga je jrostal boj zelo težaven. Železniško ministrstvo namerava ‘ odškodovati premikalno osobje z uvedbo pretnikalnih premij in na nekaterih postajah jih je za poskušnjo že uvedlo. Sistem premij nam je že načeloma zoprn, zlasti pa moramo najodločnejše protestirati proti nameri ministrstva, ki hoče z uvedbo premikalnih premij varčevati na račun premikalnega osobja, kar je iz tozadevnega ministrskega odloka precej očividrio. —: Na predlog poročevalca je shod soglasno sprejel sledečo resolucijo : Dne 23. januarja 1912 v ljubljanskem ..Narodnemu domu" zborujoči železničarji izjavljajo, da od strani železniškega ministrstva nameravana uvedba premikalnih ptremij v nobenem oziru ne vpošteva želje premikalnega osobja in da vsebuje nagradni sistem celo vrsto luidih nedostatkov, ki značijo veliko oškodovanje premikalnega osobja, V prvi vrsti predstavlja nagradni sistem resno nevarnost, da ne bi bil prizadetim na noben način zagotovljen minimalni zaslužek. Osobje je nadalje izključeno nadzorstvu in vplivu pri podelitvi premij. Shod zahteva zato odločno sledeče: 1. Vsakemu pri nagradnemu sistemu prizadetemu premikaliiemu uslužbencu naj se podeli mesečni minimalni zaslužek 15 kron zajamčene minimalne pretnije ; 2. Zaračunanju in nadzorstvu premij naj se pritegne na vsaki postaji uradno izvoljene zaupnike premikalnega osobja ; 3. Nočno službeno doklado naj se poleg minimalne premije zagotovi kot zajamčeni postranski prejemek : 4. Deleže mestnih mojstrov, premikalnih nadzornikov, nadpremikačev in premikačev je enakomerno odmeriti : 5. V poslovniku nagradnega sistema je določiti, da ni pri nagradnem vračurianju prenašati samo primanjkljaj ampak tudi prebitek : 6. Zaslužene nagrade je 15. sledečega meseca izplačati ; 7. V slučaju, da bi se nagradni sistem obremenil z novimi dosedaj nepredvidljivimi izdatki, se temu primerno zviša enotne nastavke. 1. dodatek: Shod zahteva odločno, da naj se premikalnemu osobju južne železnice poleg obstoječe ]»remikalno doklade, podeli zajamčeni minimalni zaslužek 15 kron. V zaključni besedi je sodrug Petrič še enkrat pozval zborovalce, da se z vso vnemo in resnobo lotijo dela za organizacijo in za stranko. Po shodu so zborovalci in zborovalke nabrale lep znesek za ,,Zarjo". Gorica. — Dne 16. januarja t. 1. se je vršil v prostorih gostilne pri ,Treh kronah" naznanjeni shod železničarjev. Shod je izpadel kakor je bilo pričakovati : Prostori nabito polni. Veliko ogorčenje proti postopanju vlade in izdajstvu nacionalističnih in klerikalnih meščanskih strank in navdušeni izraz neomajnega zaupanja zavednega železničarstva v boj in zmago razredne organizacije. Ob določeni uri otvarja sodr. Trattner mnogo-brojno obiskani shod, pozdravlja navzoče in navaja dnevni red shoda, ki se ima pečati z odklonitvijo 17 milijonskega predloga sodr. Tomschika. Prečita pozdrave namenjenih referentov na shodu poslancev Ellenbogen in Tomschik, ki jim je zaradi nujnih zadržkov nemogoče se udeležiti važnega in pomembnega shoda. Predsednikom je izvoljen os-drug Kremžar, podpredsednikom Trattner Friderik in zapisnikarjem Mozetič Ivan. O prvi točki dnevnega reda poroča sodr. Kopač. Referent navaja predvsem zgodovino železničarskih zahtev v parlamentu in opisuje prvotno stališče meščanskih narodnih in krščanskih socialnih strank napram zahtevam in predlogom izkoriščanega in zatiranega železničarstva. Meščanske stranke -