RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Andreja Markovič, Nataša Pirih
Filozofska fakulteta v Ljubljani
UDK 811.163.6'243:371.67
Seminar in delavnica 'Tujejezično učbeniško gradivo in aplikacija na slovenščino'
Slovenija je v zadnjih letih doživela veliko sprememb, postala je privlačna in odprta dežela. K nam prihaja vedno več ljudi iz tujine, ki se želijo vključiti v slovensko življenje in se seveda naučiti slovenskega jezika. Obiskujejo različne tečaje slovenščine kot tujega jezika.
V okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF je organizirana Celoletna šola slovenskega jezika (CŠ). Ta poteka kot celoletni tečaj v treh semestrih, štiri ure na dan petkrat tedensko. Število udeležencev te šole se je po letu 1992 neprestano povečevalo.^ V CŠ poučuje skupina lektorjev. Pri svojem delu uporablja učbenike, nastale predvsem iz potreb lektoratov SSJLK in Poletne šole, ki imata v primeijavi s Celoletno šolo daljšo tradicijo, a se od nje bistveno razlikujeta po času trajanja in po svojem naslovniku.^
Udeleženci CŠ se med seboj razlikujejo glede motivacije (interesov in potreb), ki jih vodi pri učenju slovenščine, in glede predznanja. Zaradi pestre strukture udeležencev CŠ, pomanjkanja in včasih neustreznosti učbeniškega gradiva^ so se lektorji morali znajti vsak po svoje. Ob obstoječih učbenikih so uporabljali gradivo, ki so ga pripravljali sami, tako kot so narekovale sprotne potrebe. Na žalost pa je večina tako nastalega gradiva ostala neznana širšemu krogu uporabnikov.
Po analizi stanja in da bi se dopolnil primanjkljaj na podrot^'u učbenikov, so si lektorice CŠ zastavile nekaj smernic, ki naj bi jih vodile pri nastajanju novega učbeniškega gradiva za potrebe celoletnih tečajev:
1. Izkoristiti prednosti dela v skupini: izmenjava, komentar, dopolnjevanje, izboljšava zbranega gradiva — skupno ustvarjanje.
2. Ohraniti najboljše, kar je že bilo narejenega, in graditi na že obstoječem gradivu, ne pa začenjati znova: pri tem gre za ohranjanje preizkušenih tipov besedil, vaj in preglednic, kot tudi za ohranjanje in uporabo celotnih učbenikov, ki se jim dodaja le dopolnilno gradivo.
1 Iz poročil CŠ lahko razberemo število udeležencev v posameznih letih: 1992/93 34,1993/94 49, 1994/95 50, 1995/96 54, 1996/97 56.
^ Gre za počitniška tečaja, ki trajata od dveh do štirih tednov; naslovnik PŠ je bil na začetku, ko so učbeniki nastajali, predvsem slovenski izseljenec, naslovnik SSJLK pa predvsem slavist in pripadnik kakšnega slovanskega naroda.
^ Serija učbenikov za krajše tečaje ni zaključena; manjka učbenik za izpopolnjevalno skupino. Nimamo dovolj učbenikov za daljše tečaje z več urami, za specifične jezikovne skupine, za samoučenje, za osvežitev znanja, za konverzacijo, za pripravo na certifikatni izpit, za poslovni jezik ...
293
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
3. Dobro poznavanje domačega gradiva in strokovnih analiz, narejenih na tem področju/ ter seznanjanje s sodobnim tujejezičnim učbeniškim gradivom in z novimi pristopi, ki se v svetu pojavljajo pri poučevanju tujih jezikov.
Zadnja smernica je spodbudila k analizi nekaterih novejših učbenikov za učenje tujih jezikov. Vprašanje je bilo, kakšno je tujejezično učbeniško gradivo, kaj vsebuje, kako je sestavljeno. Pri tem se je iskalo predvsem njihove skupne točke in stalnice ter možnost prenosa odkritih dejstev na slovenščino.
Analiza je bila tudi osnova za pripravo seminarja in delavnice Tujejezično učbeniško gradivo in aplikacija na slovenščino, ki sta bila kot del permanentnega izobraževanja lektorjev izvedena novembra 1995. Seminar je organiziral Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti, pripravile in vodile pa so ga Ljubica Črnivec, Andreja Markovič in Nataša Pirih.
Namen seminarja in delavnice je bil trojen:
A Sintetično predstaviti ugotovitve ob analizi tujejezičnega učbeniškega gradiva; ob tem primeijatao prikazati stanje v učbeniškem gradivu za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
B Izvesti modelno uro in prikaz določene metodične dejavnosti v dveh tujih jezikih (v francoščini in angleščini); na ta način naj bi se slušatelji seminarja (v večini učitelji slovenščine kot drugega/tujega jezika) poskušali vživeti v vlogo učenca in to izkušnjo uporabili pri tvorbi lastnega učbeniškega gradiva.
C Ob analizi teoretično predstavljenega tujejezičnega gradiva in na podlagi njegovega neposrednega 'doživljanja' ob modelni uri v delavnici izdelati gradivo za učenje slovenščine.
A Povzetek analiz tujejezičnih učbenikov
Učbenike za učenje angleščine, francoščine, nemščine in italijanščine' kot tujih jezikov smo analizirali glede na naslov, avtorje, sestavo učbeniškega kompleta, zgradbo učbenika, zgradbo lekcije, vrste besedil, ki uvajajo lekcijo in ki se v njej sicer pojavljajo, tipe vaj, stalne teme, komunikacijske fiinkcije.
/. Naslovi učbenikov vabijo k učenju (pozdrav, izbira) ali opozarjajo, da učbenik vodi k cilju — znanju jezika (pot, cesta), ali pa izpostavljajo metodo dela (aktivni pogovor, nove teme, mozaik).
2. Praktično vsi učbeniki so rezultat timskega dela skupine avtorjev, pri čemer je včasih tudi razvidno, kako si posamezniki delijo naloge.
3. Kompleti so sestavljeni iv
— učbenika,
— delovnega zvezka,
— priročnika za učitelje,
*  Mladen Pavičič (1995). O sodobnih uSjenikih za učenje slovenskega knjižnega jezika za tujce. Zbornik XXXI. SSJLK, str. 21-35.
'   Uaeniki za učenje italijanščine, nemščine, francoščine in angleščine kot tujih jezikov, ki so bili analizirani: Rosanna Brambilla in drugi (1994). Buongiorno. Italijanščina za začetnike. Ljubljana; DZS. Gerd Neuner in drugi (1987), Deutsch Aktiv Neu, Ein Lehrwerk für Erwachsene. München, Berlin: Langenschaft. Hartmut Autderstrasse (1992). Themen Neu. Lehrwerk für Deutsch als Fremdsprache. Ismanig: Hueber. Beatriz Job (1994). Mosaique Méthode de Français. Paris: Qé International. Guy Capelle, Noëlle Gridon (1990). Espaces. Paris; Hachette. Sue Mohamed in Richard Acklam (1992). The beginners' Choice. Longman. John in Liz Soars (1986). Headway. Oxford: Oxford Universitiy Press.
294
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
— avdio (in video) kaset,
— prosojnic, kartic za igranje vlog ipd.,
— dodatnih slovničnih vaj.
4. Zgradba učbenikov
Učbeniki so razmeroma obsežni, v njih je od 10 do 30 lekcij (od 150 do 200 strani). Vsebujejo slovnične preglednice, zelo natančno razdelana kazala, abecedne in/ali tematske sezname besed oziroma slovarčke. Včasih so dodani tudi fonetični zapisi besedil s kaset, testi, rešitve nalog.
5. Zgradba lekcij
V lekcijah se pogosto pojavljata dva funkcijsko različna dela :
— 1. del: učenje jezika in njegovo obvladovanje ter vsestransko razvijanje jezikovnih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje),
— 2. del: razumevanje, širjenje in poglabljanje osnovnega znanja (v nadaljevanju označen s sivino).
Avtoiji posebej natančno izdelajo kazala, kjer izpostavljajo in povzemajo ključne točke v procesu učenja tujega jezika. Sistematično razdelano kazalo s svojimi poudarki pomaga pri pomnjenju. Nekaj primerov oblikovanja kazal:
1. del
uvaja besedni zaklad, fraze in slovnične strukture (učenje jezika)
Teme in okoliščine
Komunikacijski cilji
Slovnica
Predstavitev teme:
— realistične pogovorne situacije
— kratka besedila
— ra^predelruce z uporabljenimi vzorci
\aie za utrjevanje sporočanjskih vzorcev in slovnice
2. del
preverja razumevanje in transfer (seznanjanje z jezikom)
Besedila za poslušanje in branje
vaje
Tabela 1: Prikaz na dva dela razdeljene lekcije v učbeniku za učenje italijanščine Buongiomo.
Področje jezihrvne kompetence
Poznavanje jezika
slovnica ;
glagol
fonetika
Poznavanje dežele
besednjak
kultura
Področje jezikovne performance
ustno
pisno
Tabela 2: Lekcija v kazalu učbenika za učenje francoščine Mosaujue.
Jezikovni »input«
slovnične strukture
glagol
besednjak
sporočanje
Razvijanje jezikovnih spretnosti
branje
govorjenje
poslušanje
pisanje
Tabela 3: Razdelitev lekcije v kazalu učbenika za učenje angleščine Headway.^ ]
*  Pri 2. in 3. tabeli se pojavlja ločevanje glagola od ostale slovnice. Dejstvo je, da glagolu avtorji večine učbenikov namenjajo posebno mesto.
295
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
6. Vrste besedil
V učbenikih se pojavljata dve vrsti besedil:
— prilagojena, učbenik besedila, ki so načeloma kratka, odslikavajo realno situacijo pri sporočanju in izpostavljajo tipične sporočanjske vzorce, ki sijih je treba zapomniti kot celoto;
— avtentična besedila: zahtevnost se stopnjuje od posameznih napisov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, do kompleksnih besedil (publicističnih, strokovnih, literarnih).
Besedila, skupaj z ilustracijami, fotografijami in zvočnim zapisom, so pogosto sestavljena kot mozaik. Upošteva se torej različne vidike pomnjenja:
— vidni (besedilo + barvni poudarki + fotografija/ilustracija + video posnetki),
— slušni (posnetki na avdio kasetah),
— logični (tabele/preglednice/okvirjiA'aje, ki spodbujajo k razmišljanju o jeziku).
7. Tipi vaj
V učbenikih ponavadi ni prostora za pisanje, večinoma vsi avtorji dodajajo delovne zvezke. Nekateri tipi vaj se več pojavljajo v učbenikih, drugi pa v delovnih zvezkih. Navodila za isti tip vaje se lahko spreminjajo, s tem avtorji poskrbijo za pestrost.
Vaje, ki so v učbeniku '
— vaje za razmislek — spodbujajo k razmišljanju o jeziku in k primerjanju jezikov med seboj (opazovanje, primerjanje, ločevanje, iskanje odgovorov na določene jezikovne pojave);
— vaje za pomnjenje in razvijanje jezikovnih spretnosti (poslušanje, branje, ponavljanje in učenje kratkih vzorcev na pamet);
— vaje za slušno razumevanje (poslušanje in iskanje pravilnih odgovorov na vprašanja v zvezi z besedilom);
— vaje za razumevanje napisanega besedila (branje in iskanje pravilnih odgovorov na vprašanja v zvezi z besedilom).
Vaje, ki so v delovnem zvezku
— vaje za širjenje in utrjevanje besednega zaklada (liste besed, iskanje nasprotij, nadpomenk, parov);
— vaje za utrjevanje slovničnih vzorcev (spreganje, sklanjanje);
— vaje za skladnjo (odgovori in vprašanja, tvorba povedi in besedil po modelu, preoblikovanje povedi);
— vaje za razumevanje prebranega (povezovanje različnih delov povedi, povezovanje opisov z različnimi slikami).
Vaje, ki so v učbeniku ali v delovnem zvezku
— vaje ob besedilih (vstavljanje pravilnih rešitev — dopolnjevanje ali končevanje povedi ali kompleksnejših besedil, reagjranje na situacijo, igranje vlog v dani situacijo).
8. Stalne teme in družine besed v učbenikih za začetnike
Tenu
1. identiteta oseb
2. čas, v katerem živimo
3. osnovne človekove potrebe in prostor, dom
4. človekovo okolje
— delovno okolje
— okolje, s katerim se srečujemo vsak dan
Družine besed
imena, priimki, narodnost, jezik ura, dnevi v tednu, meseci, letni časi družina, hrana, pijača, stanovanje, pohištvo
poklici, delovna mesta trgovine, uradi, javne službe
296
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Teme
— širše okolje
— naravno okolje
5. človek v gibanju
6. človek in njegov videz
7. kultura in komunikacija
Družine besed
mesto in ulica, kraji, pokrajine, različne dežele vreme, živali, rastline
prevozna sredstva, potovanja, počitnice, turizem, šport, prosti čas
človeško telo, zdravje, bolezen, obleka mediji, književnost, umetnost
9. Komunikacijske fiinkcije
Ob vsaki temi avtorji učbenikov poudarijo določene komunikacijske funkcije in v okviru teh še posebej izpostavijo nekaj kratkih sporočanjskih vzorcev.
B Vzorčne ure
Modelni del seminarja je bil razdeljen na dva dela. Najprej je Andreja Markovič izvedla uro francoskega jezika, potem pa je Ljubica Črnivec predstavila učbenik za učenje angleščine v paru z nalogo iz tega učbenika, ki so jo udeleženci tudi izvedli.
Pri oblikovanju novega učbeniškega gradiva je za učitelja namreč zelo koristno, da se včasih »prelevi« v učenca in pri tem odkrije možnosti in meje lastne percepcije in produkcije ter v skladu s tem oblikuje svoje kriterije pri poučevanju.
Vzorčna ura francoščine
Modelna ura francoščine je bila izvedena po učbeniku Bonne Route.' Pri svojem delu z gradivom je lektorica namenoma dosledno sledila navodilom iz priročnika za učitelje, ki je sestavni del učbeniškega kompleta.
Udeleženci seminarja so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili tisti, ki so svoje znanje francoskega jezika v anketi pred seminarjem označili kot nič ali slabo ('učenci'), v drugi pa tisti, ki so svoje znanje francoščine označili kot dobro (opazovalci). V modelni uri (šlo je za eksperiment, omejen na zelo kratek čas) je bilo predstavljeno besedilo lekcije, kije bilo nato poslušano na kaseti in prebrano, razložene so bile besede in narejene vaje za razumevanje. Po koncu modelne ure so tako 'učenci' kot opazovalci imeli možnost povedati svoje vtise.
Sam potek učne ure nas je opozoril, da se mora učitelj nujno zavedati posebnosti in enkratnosti svoje učne ure. Isto učno gradivo, opremljeno z istimi navodili, pripravljeno z istimi pedagoškimi pristopi, se različno obnese — odvisno pač od naslovnika in od uigranosti med učiteljem in učenci. Nekdo potrebuje več, nekdo pa manj časa, da se nauči iste snovi. Upoštevati je treba tudi različne načine pomnjenja snovi in vzdušje — počutje, čustva in motivacijo učencev, ki gotovo bistveno vplivajo na rezultat učne ure.
Če torej analiziramo izvedbo eksperimenta, ugotavljamo, da je treba pri oblikovanju lastnega gradiva imeti v zavesti, da se ne da izdelati univerzalnega gradiva, primernega za vsakega naslovnika. Preden se torej lotimo priprave gradiva, je dobro predvideti značilnosti potencialnih sprejemnikov (predznanje, motivacijo, čas, ki ga imamo na voljo).
Treba je določiti cilje, ki jih želimo doseči. Ob modelu francoske lekcije smo opazovali, da se napovedane (pričakovane) slovnične strukture ne pojavijo v celoti v besedilu, ampak samo v vajah; ob tem izhajajo iz besednjaka v besedilu. Postavlja se vprašanje, ali je to ustrezno ali ne. Tukaj bi takoj veljalo opozoriti na analogen problem slovenskega učbeniškega gradiva, ki v lekcijah sicer večinoma vpeljuje izbrane slovnične strukture, je pa izredno nedosleden pri besednjaku v vajah —
'  Pierre Gibert in drug! (1988). Bonne Route!. Alliance Française. Paris: Hachette.
297 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
vaje pogosto ne operirajo z besednjakom (se pravi tudi s temo ne), ki ga vpelje besedilo lekcije. To je, vsaj pri začetnikih, nedopustno.
Vsak avtor si gotovo želi dati svojemu gradivu čim večjo razsežnost. Tu se pojavlja problem potrebnosti oziroma nepotrebnosti priročnikov za učitelje. Dejstvo je, da jih učbeniki za poučevanje slovenščine kot tujega jezika nimajo.' V tujini pa so taki priročniki stalna praksa, saj skoraj ni kompleta, ki poleg učbenika, delovnega zvezka in avdio kaset ne bi vseboval tudi priročnika za učitelje. Takšen priročnik večinoma predlaga možne pristope k posameznim besedilom in vajam in s tem omogoča večjo uporabnost gradiva.
Oblika učenja v paru
V drugem delu je Ljubica Črnivec predstavila angleški učbenik, namenjen učenju jezika v paru.' Gre za obliko priročnika, kakršnega na trgu učbenikov za slovenščino še nimamo. V knjižici je zbrana serija vaj za delo v paru, namenjenih predvsem popestritvam klasičnih učnih ur ali pa izvedbam dopolnilnih konverzacijskih tečajev. Osnovno vodilo teh vaj je takšno: vsak partner ima svojo knjižico (A in B) z isto vajo, vendar ima vsak v njej le del informacij; ob pogovoru morata sestaviti celoto. Konverzacija seveda poteka v tujem jezilcu, učitelj je samo opazovalec in pomočnik — hodi od para do para, nadzoruje delo in pomaga pri morebitnih težavah. Ker vsi delajo hkrati in je popoln nadzor onemogočen, je toliko bolj pomembno, da učitelj da dovolj jasna navodila za delo. Pri tem so mu gotovo v veliko pomoč napotki, namenjeni samo njemu.
Na seminarju so dve konkretni dejavnosti iz tega priročnika preizkusili vsi udeleženci. Ob koncu so imeli čas za izražanje svojih vtisov ob tej dejavnosti.
Takšni tipi vaj učitelje naravnost vlečejo k posnemanju. Vendar pa tudi tu brez lastne ustvarjalnosti ne gre. Fotokopiranje tujega gradiva (neupoštevajoč pri tem samo grobega kršenja avtorskih pravic) ni primerna pot za poučevanje slovenščine. Tuje zglede pa lahko koristno uporabimo — če ne drugače, pri odkrivanju lastne ustvarjalnosti.
To smo skušali dokazati v delavnici.
C Delavnice
Po simulacijah učnih ur so bile organizirane štiri skupine, ki so se lotile priprave gradiva. Pri nas se pisanja učbenikov po navadi loteva en sam človek,'" v tujini pa nastajajo učbeniki skoraj vedno v skupini — če bi našteli vse sodelujoče pri posameznem projektu, njihovo število včasih doseže tudi 20 ljudi.
Dve skupini sta po modelih za delo v dvojicah za učenje angleščine oblikovali analogno gradivo za učenje slovenščine. Delo je potekalo v več fazah. Odgovoriti je bilo treba na vprašanje, kaj želim z nalogo preveijati in kako, določiti je bilo treba komunikacijske cilje, v okviru teh sporočanjske vzorce, temo, okoliščine in besednjak ter slovnične strukture, ki se bodo pri dejavnosti obravnavale. Poleg tega sta morali obe skupini lastno vajo opisati in jo nadgraditi.
Tretja in četrta skupina sta morali na podlagi modelne ure francoščine pripraviti koncept celotne lekcije z besedilom in vajami. Določiti je bilo treba komunikacijske cilje, sporočanjske vzorce in slovnične strukture, ki naj bi se v lekciji obravnavale. Ena skupina je pripravila koncept lekcije za
* Igemi sta sta le učbenik Martine Križaj Ortar (1991). Učimo se slovenščino. Ljubljana: DZS in Ljubice Črnivec (1994). Slikovno gradivo za slovensko besedo v živo. Ljubljana; Poletna šola slovenskega jezika, ki prinašata zametke takega priročnika.
'  Peter Watcyn - Johns (1984). Penguin Funtional English. Pair work 1. Student A. Student B. London.
Izjema je učbenik treh avtoric: Metke Čuk, Gite Vuga in Matjance Mihelič (1994). Odkrivajmo slovenščino. Ljubljana: SSJLK.
298
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
začetni nivo učenja, druga pa za nadaljevalno stopnjo. To poudarja univerzalnost tem in njihovo koncentrično pojavljanje na različnih nivojih.
Na koncu so skupine poročale o svojem delu."
Zaključek
Seminar in delavnica sta bila namenjena učiteljem slovenščine kot tujega jezika kot spodbuda k lastni ustvarjalnosti. Seznanjali so se z novimi pristopi k že obstoječemu gradivu in z možnostmi dela ob poznavanju tujih zgledov. Ob izkušnji s tega seminarja se odpirajo možnosti za nove teme seminarjev in delavnic. Zanimivo bi bilo preizkusiti modelne ure v manj znanih jezikih ter druge metode ali gradiva za poučevanje tujih jezikov.
Rezultati delavnice: 1. skupina
Primer vaje za delo v paru. Vaja je primerna za začetno skupino.
Tema
Tematsko hesedje
Predmeti v kuhii\ji:
vilice, žlice, noži (predal za jedilni pribor) ponev, pekač, lonec, posoda, pokrovka
skodelice, kozarci, krožniki, mešalnik, toaster čaj — čajnik kava — džezva krpa, prtički
Kuhiqia:
hladilnik
štedihik, pečica, napa pomivalno korito pomivalni stroj kuhinjske omare pult
Glagoli
biti, stati, ležati, viseti dati, postaviti vzeti
Slovnica
GlagM
kje je?
kam daš?
od kod vzameš?
Druga slovnica
kje?
predlogi na, v, ob, pri, pod, nad, pred, za, med
5. in 6. sklon
predlogi
4. sklon 2. sklon
Komunikacyski cilji
umeščanje predmetov v prostoru
Sporočanjskt vzora
kje je...? stoji...? leži...? visi...?
Ali je ... v omari?
Mi lahko poveš, kje je ...?
A veš, kje je ...?
Ne slišim. Lahko ponoviš...?
Kam daš...?
Od kod vzameš?
Rezultati delavnic so dodani na koncu članka kot priloga.
299 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Študent A:
Na sliki je kuhinja. V kuhinji vidite različne predmete: vilice, žlice ... Tudi študent B ima sliko kuhinje, ampak kuhinjske omare in stene so prazne. Predmeti iz kuhinje so narisani spodaj. Študent B sprašuje, kje so predmeti (ne sme videti vaše slike). Odgovarjajte mu, on pa naj predmete vriše na pravo mesto. Na koncu primeijajta obe sliki!
Model Skodelice  so  v  omari,  na srednji polici, pod kozarci.
Ob tej stiki se lahko še pogovarjamo: Kam daš/postaviš/pospraviš/položiš...?
Od kri V2^aa^_____________________
Študent B
Na sliki je kuhinja, ampak omare in stene so prazne. Vprašajte študenta A, kje so predmeti. Potem predmete narišite!
Model Kje so kozard?
Ali je ... v omari?
A veš, kje je...?
Mi lahko poveš, kje je ...?
Ne slišim./Ne razumem. Lahko
ponoviš?
Ob tej sliki se lahko še pogovarjamo:
Kam daš/postaviš/pospraviš/položiš ...? Od kod vzameš?
300
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Rezultati delavnice: 2. skupina
Primer vaje za delo v paru. Vaja je primerna za nadaljevalno skupino.
Tema
Tematsko hesedje
Kopalnica:
straniščeAVC školjka
kopalna kad
prha/tuš
umivalnik
bide
ogledalo
pralni stroj
košara za j)erilo
zobna ščetka
zobna krema
brisača
milo
krema
šampon
glavnik
krtača
fen/sušilnik
Glagoli
umivati se/umivati si tuširati se kopati se briti se
šminkati se/Učiti se česati se
Slovnica
Glagol
biti
kje je? kam?
povratni glagoli
Druga slovnica
predlogi na, v, ob, pri, pod, nad, pred, za, med
5. in 6. sklon
predlogi
4. sklon
Komunikacijski cilji
umeščanje predmetov v prostoru
Sporočanjski vzorci
kje je ...?
X je v/na/pri/ob/pred/za/med...
xje levo/desno
X je levo od ...
X je zgoraj
xje nad...
xje spodaj
X je pod ...
X je zraven...
kam daš...?
Kopalnico ima...
Imate novo stanovanje, v katerem je zelo modema kopalnica. Prijatelju/Prijateljici razlagate, kako je kopalnica opremljena. Prijatelj/Prijateljica vas sprašuje, kako so razporejeni elementi.
To je načrt, ki ga imate.
301
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Tu pa je prazen načrt, v katerega naj vaš prijateljA'aša prijateljica nariše manjkajoče elemente.
Kako razlagamo?
Primeri: Ogledalo je nad umivalnikom. Bide je zraven stranišča. Kopalna kad je na desni. Kopatoa kad je desno od bideja.
X je na levi xje levo od... X je zgoraj X je nad... X je spodaj X je pod... X je zraven...
Kako sprašujemo?
Primeri: Kje je kopalna kad? Kje sta umivalnika? Kje so police?
Ob istih slikah lahko sprašujete:
Kam bi postavil/dal/položil/pospravil...? Kam si postavil/dal/položil/pospravil...? Kje se umivaš? Kje si umivaš roke?
302
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št 7
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Rezultati delavnice: 3. skupina
Kazalo lekcije—začetna stopnja
Tema
Tematsko besedje
telefon
govorilnica
številka
telefonirati
imenik opravičiti se za, pomota naslov
ulica
hišna številka številka avtobusa postaja dobiti se nekje
Slovnica
Glagol
glagoli statike
Druga slovnica
samostalniki v 5. sklonu
Komunikacgski ci^i telefoniranje: znati se predstaviti opisati lokacijo
opravičiti se za napačno številko
Sporoianjski vzorci
predstavljanje opravičevanje
navajanje/sprejemanje podatkov o kraju
navajanje/sprejemanje podatkov o času
Shema lekcije po zgornjem kazalu
I. Pogovor po telefonu + fotografija/sličica + kaseta s šumi
II. Vaje
1) vaja za razumevanje +/-
2) vprašanja ob dialogu (ponovitev slovnice)
3) drilvaje
4) igranje vlog oziroma simulacija
5) besede: vstavljanje v dialog
6) besede: oblikovanje novega dialoga
7) odgovor na telefonski odzivnik
///. slovnica: 5. sklon - KJE?
v na
pri ob po
glagol:
stanovati — stanujem živeti — živim
Navodila za učitelja
I. Študentje naj dvakrat poslušajo posnetek na kaseti. Inačica A: Sledi grobo preverjanje razumevanja:
303 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št 7
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
— kaj so si zapomnili,
— katere besede so si zapomnili,
— odgovori na odločevalna vprašanja: vaja +/-.
Inačica B: Slika:
— poimenovanja: (stara, nova),
— zgodba.
Če se odločimo za inačico B, ji lahko sledi A.
II. Ponovno poslušanje — podrobno razumevanje + sinonimi.
III. Slovnica — razlaga slovnice in dril.
IV. Učitelj prebere dialog, potem ga preberejo študentje po vlogah.
V. Ostale vaje po izbranem zaporedju:
— slovnične vaje: — vstavi: predloge, sklonske končnice, glagole,
— leksikalne/slovarske vaje,
— pravopisne vaje (geografska imena, ura),
— komunikacijske vaje.
Rezultati delavnice: 4. skupina Kazalo lekcije — nadaUevalna stopiya
Tema
Tematsko besedje
zmenek
gledališče
kino
koncert
opera
koledar kulturnih prireditev
Slovnica
Glagol
naklonski glagoli
Druga slovnica
naklonskost, ki ni vezana na glagol
Komunikacgski cil/i
Sporočanjskivzora
povabiti nekoga na zmenek
Shema lekcije po zgornjem kazalu
I. Barvna fotografija mladeniča in mladenke
JI. Dialog realne situacije (kaseta) A: Prosim?
B: Dober dan. Vojko pri telefonu. Lahko govorim z Mojco? A: Ja, pri telefonu.
///. Vaja za razumevanje Vprašanja:
— Kam je Vojko povabil Mojco?
— Kolikokrat ga je zavrnila?
304
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št 7
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
IV. Vaja za utrjevanje besednjaka
Delo v paru: Drug drugemu pripovedujeta, kam hodita ob petkih zvečer (aktivna govorna interakcija).
V. Slovnične preglednice
Naklonski glagoli in drugi tipi naklonskosti.
VI. Vaja za utrjevanje slovničnih struktur
Izberite ustrezen naklonski glagol in ga postavite v pravilno obliko
(smeti, morati, moči).
Ali_zapreti okno?
Navodila za učitelje
I Poslušanje besedila z zaprto knjigo; preverjanje razumevanja.
//. Branje besedila
— razlaga novih besed,
— branje po vlogah,
— vaja za utrjevanje in razumevanje besednjaka. ///. Razlega novih slovničnih struktur
— izpisati iz besedila vse povedi, ki vsebujejo naklonske izraze.
305
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št 7
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Andreja Markovič, Nataša Pirih
UDK811.163.6'243:371.67
SUMMARY
THE SEMINAR AND WORKSHOP ON FOREIGN LANGUAGE TEXTBOOKS AND THEIR APPUCATION TO THE SLOVENE LANGUAGE
In the academic year 1995/96 the teachers of the Year-Long School at the Centre for the Slovene Language as a Second/ Foreign Language analysed several textbooks of English, French, German and Italian as a foreign language. The analysis included the titles, authors, structure of the couree package, structure of the textbook, structure of the unit, types of texts featuring in the books, types of exercises, recurring topics and communication fonctions. The analysis was presented at a seminar for continuing education of teachers of Slovene as a foreign language. At the same seminar, a model lesson of the French language based on one of the models from the material under analysis was demonstrated, as well as pair teaching. The analj^is of the textbook material and the
demonstration of the two models was intended as information for teachers of Slovene as a foreign language on new approaches to using existing material and ways of applying analysis of foreign models as stimulation in this teaching. The participants of the workshop accompanying the seminar produced their own Slovene teaching material. Using the model of pair work in teaching English, two groups produced analogous material for teaching Slovene. Two groups used the model lesson of French to design a lesson of Slovene. All the groups had to define the communicative objectives, communication patterns and grammatical stractures to be addressed in the course of an activity/ lesson.
306
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 7