Trst, v soboto 8. februvarija 1902. (Drugo izdanja.) Tečaj XXVII „Sdlaoat" Bitji mkrftt at iti. man aedel; i« raraien*. otj 4. uri zvečer. V*r.~>£al*a »ai> ; u celo leto........34 kroi. ta pol iets . ........ 13 , vb ^etrt iet»........ % ^ sa ea nieaee........ 3 kroni ~*aroČBtno e plačevali na ore j. Na ns-rflj® brce prilrsiejif narućnina »e a.iravt ae ;*ira. _ F j toba^arnab ▼ Trnu se proda;«jo po-■Bn.-cne Številke po *» su>iink i'3 nvc.»: inea T ta pa po b nvoiink (i »vč.; Telefon Stv. *70. Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. T ediaosti Je moč! 0(laai računajo po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo • primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do« aafi oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredatltva Sefrankovani dopisi se ne sprejemajo Hokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre* ' M apravafltvo. Naročnino in oglase ja plačevati lom Trst. Ure4nlftio in tiskarna ae uahajata V aiici Carintia Jiv. 12. VpravnlStvo, In ■prejenanje lnserato.T v ulici Molia piccoto stv. 3, 11. uadftr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Osdoik. Lastnik konsorcij liata Bdinoat" Natisnila tiskarna kontorcija liata „Edinost'* v Trst Zopet no? prispevek o narodni nepristranosti UMm vlade ? V italijanski tabor po došli — kakor že včeraj omenjeno — z Dimaja glasovi, da stojimo zopet pred novo kapitulacijo državne avtoritete pred italijansko nestrpnostjo, da se ponovi torej zopet že tolikokrat doživljeni nečastni prizor, ko bo nasilje — kakor more izhajati le iz absolutnega pomanjkanja vsacega pravnega Čuta, vsacega sp< štovanja pred državnim zakonom in iz najmanje sledi zmisla za pravičnost— triumtiralo nad najjednostavnejim in naj« čevidnejim pravom. Vlada da h»Če kapitulirati v vprašanju slovenskih oziroma krvats.*ih napisov oh novi istrski železnici ! V tem zmislu da je že obveščen občinski zastop v Pulju, a politična oblast v Kopru da je dobila že nalog, naj ne nabije še dvojezičnega napisa. Tako so se glasile pred včerajšnje vesti. Misliti bi morali torej, da je kapitulacija Korberjeve vlade gotova in sklenjena stvar. No. tako daleč menda še nismo bili predvčerajšnjim. Tako moramo sklepati po dejstvu, da eo včerajšnji laški listi nekoliko restrin-girali svojo predvčerajšnjo vest in jej advzeli nekoliko — gotovosti. Pa tudi iz tistega »še« v ukazu, ki ga je — po zatrdilu laskih li--tov — dobila oblast v Kopru, izhaja, da pred včerajšnjim *e ni bila podpisana najno-veja obveznica vlade nasproti istrski oligarhiji. Ali to nas ne sme varati. Dim je tu, mora tudi goreti. Bo pač tako, da se šele vrše pogajanja za kapitulacijo. Morda ne pride, morda se zgod>, da se to pot pogajanja razbijejo in da ne pride do kapitulacije. Morda ! Verjetno pa ni to, ako hočemo soditi po antecedencijah, po precedenčnih slučajih. Mi smo tudi že včeraj rekli v svoji kratki notici, da v tem slučaju bi morali smatrati za absolutno izključeno kakoršno si bodi odnehanje od strani vlade, ako, nu da: ako bi za snovanje zaključkov tudi pri nas smeli rabiti mero, veljavno, kjer se javno življenje razvija normalno in kjer razmerje državne uprave do strank odgovarja principu absolutne objektivnosti ia duhu konstitiii'ijonalizma. Pri nas pa ni tako. Zato moramo biti vsaj pripravljeni na vest o novi izdaji starega ka* pituliranja državne uprave pred laško nestrpnostjo. Če se motimo, če nas to pot dejstva postavijo na laž — tem bolje. Nikdo »adovoljneji nego mi. Ali že radi previdnosti moramo biti pripravljeni na to, da do bimo nov dokaz, kako je Italijanom v Avstriji možno vse doseči z — vpitjem. Težko je umeti to, ali ni ravno neverjetno, da bo vlada, da potolaži te razposajene in razvajene laške petelina, zopet na tako izzivalen način žalila večino prebivalstva v deželi! Vlada ]>okaže sicer vnovič in na eklatanten način svojo, da ne rečemo hujšega, »strastno vstrpljivost« in »narodno nepristranost« do istih Slovanov, ki sestavljajo večino vsega prebivalstva v deželi ! In prav nič naj se ne bo čudila, ako bi Slovani radi krivice, ki jim jo misli storiti, začeli enkrat izvajati najskrajnejše konsekvence. Vladi je v dolžnost, da up<števa naš jezik pri napisih na novi železnici. Ta dolžnost njena izhaja iz cele vrste najelemcntaruejih, nepremično fundiranih dejstev: železnica teče po deželi, ki je po veliki večini slovanska in bo železnica služila torej tudi slovanskemu prebivalstvu ; ista se je zgradila po večini s slovanskim denarjem ; nova železnica je faktično in glasom avstrijskih zakonov trgovinsko podjetje; vsako tako podjetje mora — kakor je trdil sam italijanaš Rascuvich v zadnji seji mestnega sveta — upoštevati jezik ljudstva, s katerim ima opraviti v svojem trgovskem poslovanju; železnica je koncesijonirano trgovinsko podjetje in mora toliko bolj upoštevati tudi jezik in želje slovanskega dela prebivalstva, ker bi ta del, tudi Če bi hotel, ne mogel za svojo rabo proti tej, njemu so vražni železnici zgraditi si lastne železnice ; in slednjič ima to železnico v rokah vlada države, katera v svojih osnovnih zakonih zagotavlja jednakopravnost vsem svojim narodom ! In faktično nimamo do sedaj se nobenega zakona, ki bi bil razveljavil državne osnovne zakone in ki bi določal Lahom kake privilegije ter dovoljeval vladam, da smejo nsjbrezobziroeje žaliti večino prebivalstva v deželi. In to samo zato, da bodo zadovoljni oni, ki zahtevajo za-se privilegije — ukljub vsem zakonom ! Za naše pravo govore zakoni, govori princip pravičnosti in govori tudi zdravi človeški razum. Človek 1 >i menil, da proti alejanci takih etičnih, moralnih sil ne bi moglo biti prigovorov. Iu tu naj bi nad tako zvezo triumfirala — kričavost jedne pesti drznih, ciničnih in požrešnih ljudij?! Neverjetno je to, ali vendar — zelo verjetno. Živimo pač v onem predelu nase čudne Avstrije, ki se zove Primorje. P O D Ja I H T E K 25 Vladimir. H rvat>ki spiral Avgust Senoa. prevel M. C-t-č. II. Gospa I )obrani«:ka, pazeča skrbno na deco, ni vpraševala, kako se zabava nje soprog v saborskem mestu Ogrske, ampak samo za to, kako mu je zdravje, a Dobranić je redno vsaki drugi dan |H>šiljal pisma, na katera mu je Klara istotako redno odgovarjala. Tako so minevali dnevi in tedni v nekaijenem miru in pokoju, pa če se je ženi kedaj izvil vzdih iz prsi, ko se je sjK>m:njala moža, ki se mudi v daljini, ali pa očeta v grobu, ni jej trebalo druzega, nego da je oko obrnila na mila otrociča in v hipu se jej je razvedrilo lice. Nekega dne je prejela Klara pismo. Pe-čat jej je bil |>ovsem nepoznan, a po znamki je bilo videti, m< m ni bilo imena, ampak samo podpis: »Vaš iskreni prijatelj«, Gospa se je zamislila za trenotek. Kdo je napisal to pismo ? Znancev je bilo dosti v Zagrebu, ali tem znancem je bilo svobodno prihajati v hišo; bili so to prijatelji Lackovi. Zakaj ni postavil svojega imena? To vedi Bog. Ker ni mogla razrešiti v naprej te tajnosti, jela je Klara čitati: »Milostiva gospa! Način, kakor se Vam približujem, je malo nenavaden. Jaz pripoznavam to popolnoma. Obrekovalci, ako bi jim to pismo prišio pred oči, mogli bi misliti na kakoršnja-si-bodi obrekovanja ; nu, da ne boste tudi Vi, milostiva gospa mislila, da je to kaka neumna šala, |>ovem Vam, da sem star človek, od mladosti prijatelj in součenec Vašemu očetu, ter da spoštujem kreposti njegove hčere. Več vam ne smem povedati. A zakaj ? vprašujete gotovo. Povedati Vam hočem tudi to. V tem pismu Vam moram razkriti vso resnico. Pa kadar človek drugemu, pa bodi tudi od srca, govori kaj nemilega, poraja se proti osebi iskrenega prijatelja antipatija, da, včasih celd mržnja, ker nam je snel mreno z očij ter uničil — seveda le navidezno in lažnjivo srečo. Jaz pa ne bi mogel nikakor prenašati ako bi me jedinica mojega starega dobrega prijatelja gledala grdim očesom ; srce Ul me bolelo.« Klara se je tresla, ko je čitala te be- PoreČe se nam morda zopet, da smo »solzarji«, ker radi take »lapalije« delamo »jokave« obraze 'in toliko hrupa. Nič zato! Ali siiio tu, mi gledamo od blizu, mi čutimo, kaj take vladine kapitulacije pomenjajo za našo narodno stvar. Kaj je vspričo tega roga-nje s solzarstvom? Nič. Mi apelujemo torej do naših slovenskih poslancev, mi zahtevamo od njih, naj nemudoma zahtevajo od vlade čistega vina glede vesti v laških listih, o kateri govorimo. Kar misli storiti vlada, tega ni smeti smatrati kakor dogodek za-se, to je dogodek, ki se harmonično pridružuje vsem prejšnjim činom zistema. Tu ne gre le za par napisov, tu gre za veliko načelo, tu gre za vprašanje, da-li ima večina prebivalstva v Primorju sploh še pravo do etičnega življenja?! To pravo nam morajo naši zastopniki braniti, to nam morajo zagotoviti! Le če nam bo to pravo zagotovljeno, bomo mogli graditi polagoma zopet, kar so našemu siromašnemu ljudstvu v Istri tako temeljito porušili oni, ki groze vladi radi dvojezičnih napisov: človeka vredno materijalno ekzistenco. TRST, dne s. febr. 1902. Petindvajaetletnioa osvobojenja balkanskih Slovanov. Ruski list »No- yoje Vremja« je t priobčil nastopni brzojavki i7 Moskve : Moskva 17/30 j a n u v a r i j a 1902. Odbor, sestavljeni za slavnostno obhajanje petindvajsetletnice osvobojenja Slovanov, je sestavil svoj program. Namerava se odslužiti zadušnica v cerkvi Hrista Spasitelja. Temu bo sledila slavnostna seja društva z govori, himno in izročitvijo diplomov novoizvoljenim častnim členom. Po pozdravu odposlanstev iz balkanskih držav in v Rusiji živečih slovanskih društev se polože venci h kipu carja-osvoboditelja, na kar se bo vršil slavnostni sprevod v Kremlj k njegovemu spomeniku. Sklenjeni so tudi banketi in ustanovitev šti-pendijev za Slovane na moskovskem vseučilišču. »Slavjanskoje občestvo« skuša preskrbeti brezplačno vožnjo t Rusijo in nazaj za slovanske goste in skrbi tudi za cena stanovanja v gostilnah od sirani mesta. Moskva 18/31 j a n u v a r i j a 1902 »Slavjanskoje občestvo« je končno zvršilo program jubilejnih slavnosti petindvajsetletnice vojne za osvobojenje Slovanov. Ker pa pade dan objavljenja vojne na Veliko nedeljo, se je sklenilo preložiti praznovanje na 23. dan aprila ali po našem, na 6. maja, na dan Georgija Pobedono3ea. Po zadušnici za ubite ruske vojake in za vse, ki so o tej glavni dobi poginili, se polože v hramu Hrista Spasitelja vene' na groba general-adjutanta Stolipina in načelnika prve bolgarske družine Kalinina.^Na to se bo vršila slavnostna seja slavjanskega društva v dvorani konser-vatorija z govori na čast še živečih borilcev te dobe. O tem se nekaterim izmed njih iz-' roče diplomi častnih členov. Pela se bo kan-tata na čast slovanskima prvoučiteljema, sv. Cirilu in Metodiju, in poslušali se bodo pozdravi odposlancev. Ko se od poje ruska, i bulgarska in Črnogorska himna, odpravijo se odposlanstva v Kremlj. Tam se bodo vršile zadušnice za Aleksandra II. in Aleksandra III. Na to se polože venci na podnožje spomeniku carja-osvoboditelja. Slavnođt se završi z banketom. * * Jubilejne slavnosti petidvajsetletnice osvobojenja Slovanov nudijo torej vsakemu Slovencu najugodnejšo priliko potovati v Rusijo. Ne glede na čas in druge okolnosti, ki ravno potovanje k slavnostim olajšujejo, mogoče je še vsakomur udeležiti se veličastnih slavnosti in o tem ruski narod spoznavati v njegovem življu in napredovanju, v katerem mu niti jeden slovanski narod ne more slediti. Ruski narod se dandanes duševno tako hitro razvija, da smo prisiljeni, v vseh slučajih ozirati se nanj. Sploh pa bo k.nalu za vsakogar, ki ne pozna ruskega naroda, veljalo načelo, da tudi S I o v a n 8 t v a sploh ne pozna. sede. Ću Ina tesnoba jej je legala na srce. Dvignila se je naglo, potegnila z roko preko Čela, prehodila sobo nekoliko krati, zatem sela zopet, pa začela čitati dalje: »Nu, čemu Vas, milostiva gospa, mučim z dolgim uvodom. Naj Vam povem, kaj je. Vi ste svoje srce poklonili nevrednemu, ne jezite se, da, nevrednemu! Dobranić ima morda gladke manire, duhovit je, okreten. To Vara je menda zaslepilo oči. A ta človek, katerega minolost Vam nočem niti opisovati, ta človek, ki pred Vami nosi krinko Bolidno-Bti ter Vas s hlinjeno resnostjo odvrača od družbe, ta človek Vas vara tudi sedaj. Dobil sem od zaupne roke iz Požuna sporočilo, da se je Dobranić vrgel v vrtinec prevratne družbe. Da si pije denar, da trati svoj čas po zabavah, tega nočem niti omenjati, ali kar je huje, nego vse to, tega ne morem zamol-čati. Dobranić se je seznanil z lepo in lahko-mišljeno ženo, prej igralko, sedaj poročeno baronico, ki je zapustila svojega moža. Radi nje se je spri z večino svojih prijateljev. To Vam je hotel povedati Vaš iskreui prijatelj«. (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 8. feb. 1902. Iz proračunskega odseka. V včerajšnji seji proračunskega odseka so razpravljali o nadaljnji zelo kočljivi točki, namreč o dispozicijskem fondu. To je le malenkostna svota — 50.000 gld. — ki se stavlja vladi na razpolago, ali vprašanje zaupanja je to. Zato se je vglasovanje o tej točki pričakovalo z veliko radovednostjo. Razprava o tej točki je bila zelo kratka in so se govorniki različnih strank omejili na to, da so pojasnili stališče svojih strank. Poljaki, nemški na-prednjaki in zastopniki ustavovernega vele-posestva so izjavili, da bodo glasovali za dispozicijski fond, ker treba vlado podpirati z ozirom na te, da ee v kratkem prično pogajanja glede obnovljenja nagodbe z Ogersko in pogajanja glede trgovinskih pogodb. (To je hinavstvo, ker so državne potrebe, vsaj kar se tiče nagodbe z Ogersko, obstajale tudi v zadnjih letih, ko isti Nemci, ne le, da niso glasovali, temveč so celo obstruirali ii ubijali parlamentarizem. Mar bi govorili resnico : Korber je naš, zato glasujemo zanj !) Cehi, Nemci, Malorusi, nemški nacijo-nalci (nemška ljudska stranka) in socijalni demokratje pa so izjavili, da iz principijelnih in političnih motivov ne bodo glasovali za to postavko. Posl. L u p u 1 (Romun) je izjavil, da bo glasoval za dispozijski fond, ker pričakuje, da bo vlada posvečala Bukovini nekoliko več pažnje. Posl. vit. V u ković se je vladi zahvalil na ločenju civilne od vojaške uprave v Dalmaciji. MladoČeh dr. II e r o 1 d je izjavil, da Čehi vztrajajo na stališču, da ne bo možno preiti k reševanju državnih stvari, dokler vlade ne zadovolji opravičenim zahtevam češkega naroda in se jezikovno vprašanje ne reši pravično za vse narode. Po dr.u Heroldu je govoril ministerski predsednik dr. Korber, s čegar govorom se bavimo na drugem mestu. O glasovanju bil je dispozicrjski fond dovoljen z proti 17 glasom. »Za« so glasovali Poljaki, ueinški naprednjaki, krščanski socijalisti, ustavo verni in konservativni veleposestniki, centrum in Komuni ; »proti« pa Ć e h i, Slovenci, Hrvatje, nemški na-cijonalci, socijalisti in jk>sI. Steinuender. Nemški posl. iz Moravske baron d* Elvert in Italijani no se vzdržali glasovanja. Konečno je vredno zabeležiti vprašanje posl. Kramara, da li je grof G o e s s tisto slovito zdravico pruskomu princu v Trstu govoril iz svojega nagiba ali pa po navodilu vlade?! (rospod Koerber je odgovoril, da namestniki olj takih prilikah ne dobivajo n i k a k i ii navodil in da tudi v tem slučaju ni imela vlada nikakega povoda, dajati n a v o ti i 1 a 1 O položaja. Mlin proračunskega odseka je mlel včeraj dalje in je zdrobil zopet eno trdili zrn. Koje se vlada predvčerajšnjim enkrat »srečno« zvila ob Scili šolstva, je pa včeraj obpiula Karibdo di*p »zicijskega fonda. In šlo je g!a lko kakor še nikdar — kakor po loju. Ljudje, ki so dosedaj, od Taaftea dalje, gromeli proti tej točki, češ: da votiranje dispozicij *kega f>nda je ob enem izjava zaupanja do vlade, a oni da ne morejo izjavljati zaupanja vladi, ki zatira Nemce — isti ljudje eo bili včeraj krotki kakor jagnjeta in so glasovali lepo za odijozno točko » dispozicij sk i fond. * nemške gospodarje Korberjcve, zakaj mu dopuščajo, da nam zatrja vsako toliko, kako jednako rad nas ima vseh! Tudi včeraj nam je zagotovil tako in je celo obžaloval, da je mogel do Bedaj svojo narodno pravičnost in politično nepristranost dokazovati le v administrativnih poslih, in je izrekel nado, da mu bo predstoječa akcija na polju jezikovnem nudila priliko za nadaljnje dokumentiranje popolne lojalnosti vlade v narodnih vprašanjih in za dokaz na vse strani, da hoče vlada pošteno pomagati za dosego tega cilja, čim stopijo narodi z dobro voljo na pot sporazumlienja od naroda do naroda. — Potem je včeraj na ta lepa stsbra svojega programa razobesil še nekoliko zastavic in d ra perij, kakor n. pr.: »gospodarsko ojačenje države«, željo da bi vladi pomagal tudi »duh fnHjetnostic v prebivalstvu; potrebo, da z Ogrsko sklenemo novi carinarski tarif, gojenje socijalno-politične zakonodaje itd. — Sami stari znanci, ki od nekdaj dičijo stari Koerberjev program, radi katerih res ni trebalo, tla se je njeg. ekscelenca zoj»et potrudil. Ne treba torej, da se zopet seznanjamo žnjimi. L»e kar se dostaje Ivoerberjeve |»ov-darjaue »narodne pravičnosti« in »politične nepristranosti«, v administrativnih stvareh, nam je izjaviti globoko obtalovaje, da je mi primorski Slovani ne občutimo prav blizu, ali čisto nič ni na drž. uradih, niti ne v ingerenciji, ki jo imajo ali bi jo lahko imeli Car Nikolaj je podelil avstro-ogerskemu poslaniku, baronu Ahrenthalu red Aleksandra Nevskega. Vsi ruski listi pozdravljajo prihod avstrijskega prestolonaslednika v jako laskavo in prisrčno pisanih uvodnih člankih. Pov-darja se, da pozdravljajo ta obisk vsi sloji z najiskrenejimi simpatijami, ter da je v Rusiji ime našega cesarja, kakor tudi prestolonaslednika v največji časti ter da tradicijonalne prijateljske vezi, ki spajajo obe driavi, postanejo še tesneje po pomnoževanju osebnih od-nošajev med vladarskima hišama, kar bc neprecenljive vrednosti za ohranitev splošnega miru. Dalje izvajajo ruske novine, da se ta obisk visoko povspne nad običajne dvorne in vojaške vsprejemne uljudnosti ter da bodo vedno rastoče prijateljske razmere med obema državama velike važnosti za prihodnjo3t in sicer ne samo za prihodnjost obeh držav, temveč tudi za balkanske narode. Ta dogodek d a je zopet nov korak do zbliževanja med obema državama in da vsa Rusija želi, naj bi to pov-speševalo razvoj odnošajev, ki so pred petimi leti povzročili avstrijsko-ruski dogovor glede balkanskih držav. Da je bila četa Jarorskega na svojem državni organi na postopanje avtonomnih mestu, se umcje ob sebi. Ali prišli sj tudi oblasti, izlasti pa na tržaški magistrat, ki je nemški naprednjaki in liberalni veleposestniki vendar tudi državna oblast kakor politični in so lahkim srcem in zadovoljno dovolili urad prve instancije ! Korberju, kar so srdito odrekali njegovim Se enkrat torej: dokler njegova eksce-prednikoin — zaupanje. V tem dejstvu je lenca ne neha razvijati svojega »starega pro-izražena vsa sprememba, ki se je začela vršiti grama« in ga ne začne izvrševati, bomo po-v političnem življenju Avstrije z istim hipom, litiČno položenje sodili se stališča, da so ko je ministerstvo Clarvjevo z odpravo je- stranke na nemški levici — vladina stranka ! zi kovni h naredeb odprlo vrata ministeratvu Italijani V — opoziciji! Italijani so Korberjevemu. Kdor ne posluša le besed, s svojim žuganjem z najstrožjo opozicijo brez-ampak tehta dejanja, kdor ne gleda le šarene dvomno dosegli velik efekt. Izlasti pa po vče-scenerije in dekoracij na oilru,ainpak prodira rajsnjem glasovanju v proračunskem odsoku o v duh igrokaza, — ta je na jasnem, da so naslovu »dispoz cijski fond«. Toliko se že nemške stranke sedaj vladina stranka in da dolgo ni smejal ves svet. Razprava o tej je Korberjeva vlada eksekutivni organ za vo- točki daje strankam najlepšo priliko, da po-ljo strank na levici. kažejo vladi, kaj mislijo o njej. In Če že ne Celje je storilo svojo dolžnost, dalo je * govori, pa vsaj z glasovanjem. Tako so Hartel-Korberju priliko, da se izkažeta ver- tudi storile včeraj vse res opozicijocalne nim eksekutivnim organom nemške volje, stranke. A veste, kako sta grozna opozicijo-Udaree, ki so ga dobili Slovenci s Celjem, nalca Rizzi in Malfatti začela izvrševati naje vlada na usta gosp. Hartela proglasila iz- povedano »strožjo taktiko« proti vladi?! gledom — nemške zmernosti. Več ne more Čujte torej ! Zbežala sta, da jima ni niti najverneji eksekutivni organ. Potem je trebalo glasovati! Seveda : za vlado prišlo glasovanje o dispozicijskem fondu — glasovati je vendar malce težko njemu, ki jej roka roko umiva. Za lepo Celje se že lahko je včeraj napovedal boj do noža. Proti vladi ?! dovoli tudi najlepši dispozicijski fond. < Kaj Bte neumni?! Gospod Rizzi ve predobro, Nemška levica je vladna stranka. Blagor kako nevarno bi bilo to. Torej sta pobrala njej ! A ne v prvi vrsti radi tega, ker je juuaški svoje pete, da jima ni trebalo gla-vladna stranka, ampak posebno za to, ker kovati oe tako in ne tako. In to naj bi bili je vladina stranka brez odg o - resni politiki?! Včeraj polni groženj, danes — v o r n o s t i vladine stranke. plašljivi ubežniki. Da pa se to ugodno položenje nemških A še nekaj druzega se jim dogaja. Vče- strank more vzdiževati in —s prikrivati, v raj so britko tožili radi nemške nezvestobe, to je ravno tu — »stari« Korberjev pro- danes pa smo čitali v dunajskih listih, tla v gram. Čudno to. Državniki navadno le po nemškem taboru vladata začudenje in ne- enkrat razvijajo svoj program. Popolnjujejo volja radi neodkritega, nelojalnega in nekon- ga pa, če je prišlo na dnevni red novo vpra- sekventnega postopanja Italijanov povodom šanje, ali nov dogodek, giede katerega mora bitke o srednjem šolstvu v proračunskem državnik tudi označiti svoje stališče. No, do- odseku. Kakor očitajo Italijani Nemcem, da gaja se tu li to, da državniki na novo for- so jih izdali glede Pazina, tako očitajo Nemci mulirajo ves svoj program, ako so jih do- Italijanom, da so jih izdali glede Tešina in gotiki {»oučili, da premice prvemu programu Opave. Gletle Celja so namreč Italijani gla- so bile zgrešene in da pretpostave niso od- sovali z Nemci, glede Tešina in Opave pa s govarjale resnici. Ali to je potem nov pro- Slovani. Zato je zamera pri Nemcih. Moj gram! Nov program treba seveda na novo Ilog, naši Nemci ne poznajo še naših Itali- razvijati. To stoji. janov in njih odvisnost od vlade. Ta zavis- Ali g. Korber razvija vsaki hip svoj — nost pojasnjuje tudi postopanje Italijanov, stari program. In razvijal ga je z..pet včeraj Glede Celja so glasovali z Nemci in proti v proračunskem odseku. Dober znanec nam Slovanom, ker je vlada tako hotela; ker pa je ta program. Vsi vemo, tla sloni na dveh se je vlada Cehov malce bala, je dala Itali- Bolidnih, poštenih stebrih. Namreč: na n a- janom ukaz, da so glasovali s Slovani in rodni pravičnosti in politični n e-' proti Nemcem! pristranosti. Le jedno hudo hibo — z Evo, nedoslednost Italijanov je pojas- našega slovanskega stališča sojeno, seveda — njena. In to naj bi bili resni politiki! Taki ima ta program, hibo, na katero smo na- ljudje žugajo z opozicijo proti vladi ! mignili že gori: g. Korber ga preveč Avstrijski prestolonaslednik v Pe- razvija i n — nič izvršuje. Kavno trogradu. Iz Petrograda poročajo, tla je ž.ato dobivamo utis, da je temu večnemu avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran »razvijanju«: namen ta. da ne bi ljudje vi- Ferdinand dospel tjakaj včerajšnjega dne deli, da manjka izvrševanje. Jasneje po ve- ter da so ga na kolodvoru vsprejeli in pri- dano : g. Korber, tudi če bi bil disponiran srčno {»ozdravili car in veliki knezi. Car in v to, na ("emer pa dvomimo zelo. ne more nadvojvoda sta ob zvokih avstrijske himne vršiti tega programa, ker mu njegova vladna stranka ne dovoljuje. Ali povedati ne sme korakala ob častni stotniji Prestranskega polka. Na to se je podal nadvojvoda v obiske tega, da ima vladno etranko, ker sicer bi ' k carici u lovi v Aničkovo palačo in potem v morala ta vladna strarka nositi tudi odgo-! obiske k carici v zimsko palačo. — Zvečer vornost vladne stranke! Vladna stranka brez je bil nadvojvoda povabljen na rodbinsko odgovornosti vladine stranke: to je pravi po- j kosilo k carski dvojici, na kar se je vršila litiški beneficij, vreden toliko, da umejemo gala-predstava v eremitaži. Tržaške vesti. rs CD (»ropajsko šolsko vprašanje. Danes predpoludne se je deputacija treh mož iz Gropade oziroma Padrič predstavila na na-mestništvu g. dvornemu svetniku Sclnvarzu ter mu priporočala, naj bi se zavzel, da Gro-pajci vendar enkrat dobe toli potrebno in zaželjeno šolo. Gospod dvorni svetnik jih je jako uljudno vsprejel in jim priobčil, tla je že včeraj v tej stvari povspešil na magistratu, tla se komisija Čim prej poda na lice mesta. G. dvorni svetnik je zagotovil, tla tega vprašanja sploh ne pusti vida. Deputacijo je vodil gospod dr. Otokar R y b ii r. Danes meni. jutri tebi — irospod Andrej ! No, vendar smo prišli enkrat gospodu Audreju do živega! Vidi se, da je taktika, ki smo jo sedaj ubrali proti njemu, prava. Proti cepcu s cepcem, proti kolu s kolom! Argumenti ne izdajo. Argumenti so le za one, ki sami argumentirajo. Počasi se menda vendar nekaj naučimo od gospoda Andreja. Saj kola vihteti ni tako težko, kakor smo do sedaj vedno mislili. In udarec s kolom bolj boli, nego bodeč z rapirjem. Hej, to boli — kaj ne, gospod Andrej ? ! Ali kaj hočete, gospod Andrej, tudi nas je večkrat bolelo. A zdaj smo so že privadili vsemu — tudi cepcem. Privadite se tudi Vi, ne lc dajati, ampak tudi prejemati udarce, pa bo dobro! Saj ni tako težko. Odgovorimo pa vendar ne na Vaše* poslano« — dokler Vaša stranka slovesno ne izjavi, da ste se poboljšali ter da so Vaši grehi odpuščeni, in sicer dokler ne izjavi tega istotako slovesno, kakor je slovesno izjavila, tla ste — poreden otrok, za katerega otročarije noče biti soodgovorna. Sicer pa — ako ne izjavi — dobite odgovor od Maksu le tedaj, kadar izjavi odbor našega političnega društva, da vsprejema odgovornost le za tiste članke v * Edinosti«, kateri so od tega odbora podpisani!! Torej, gospod Andrej, poboljšajte se, še je morda čas! in ne mešajte se med — Rokovnjače! Po slabi tova-rišiji rada glava boli, pravi star pregovor. Se svojim odličnim dopisnikom pa le doma ostanite ! OJličcn ie ravno toliko, kolikor — njegova pisava. Pozdravlja Vas prisrčno ......tržaški Abderit. Ljubezen signorov do okoliee v — ludi trebenjskifi svetiljk. Tu smo zopet pri starem poglavju. Ali nas imajo radi, ali nas nimajo radi?! Na to vprašanje smo že mnogokrat odgovarjali, za danes — naj svetijo trebenjske svetiljke. Storija teh svetiljk je znana. Dobili so jih Trebenjci po priporočilu svet. Cambona v nagrado zn uljudni 1 vsprejem. prirejen nekim Tržačanom. Ali tudi ta naklonjenost je bila zelo čudna. Skledo so pač dali Trebenjcem, ali nič niso deli vanjo: ni jedi, ni — žlice. Svetiljke so dali, ali niso dali ni petroleja ni j prižigalca. In koliko časa niso hoteli dati. Slovenski zastopniki so jim pripovedovali o raznih prilikah, da je to prav smešna štorija in da je taka ljubezen do Trebenjcev dokaj dvomljive vrednosti. Tudi na letošnji prora-: čunski razpravi so prišle svetiljke brez petroleja in brez prižigalca v razgovor. Se ni hotelo prav »ratati«. In še le, ko je zastop-i nik V. okraja, gospod Ivan Goriup, osebno j pritisnil na magistratu, so gospodje slednjič I uvidel', kako smešni so bili ! In sedaj je skleda dobila vendar vsebino in žlico, to je : sedaj imajo v Trebčah poleg svetiljk tudi potrebni petrolej in prižigalca, torej res razsvetljavo. Ali tla niso drezali naši v sejah in g. Ivan Goriup še posebej na magistratu, še danes ne bi imeli. Ali fakt, da morajo naši toliko drezati tudi za take malenkosti, je jako zgovorno znamenje, kako — radi 'majo gospoda naše okoličane. Z naših pošt- Danes ol> uri zjutraj je Dalmatinec Matija Belić, ukrcan na par-niku »Arcadia«, nesel na pošto na stori borzi denarno pošiljatev s 30 gld. Na pismu je bil naslov hrvatski. Čim je poslujoči uradnik zazrl to, je zakričal: »Tu se ne vsprejema v drugem, nego v nemškem ali italijanskem jezik u t, Belic je odgovoril, da potuje po vsem svetu, ali nikjer še se mu ni dogodilo, tla ne bi mu vsprejeli pošiljatve s hrvatskem naslovom. — To da se mu je dogo lilo prvikrat — v Avstriji. Beiie je pobral v sveti jezi pismo in je odnesel na glavno j»ošto, kjer so mu postregli uljudno in brez prigovora. Mo>ku podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti priredi dne 2. marča t. 1. z blagohotnim sodelovanjem pevskega društva »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Ro-jana veliki koncert na korist otroškega vrtca na Greti in Itojanu. Program se objavi svojedobno. Zalivala. Podpisani odbor se zahvaljuje si. občinstvu, ki je prišlo v polnem številu na plesni venček, posebno pa onim č. damam, ki so blagovolile priti kostimirane : nadalje tudi g.u Ivanu 1'meku, ki je brezplačno vodil plts ter tako podaril družbi 10 K. Pripravljavni odbor za kostimni plesni venček. Pripomnja. Vabljenci, ki se niso uteg- jatelji plesa in maskar^dnih zabav. Poleg nili udeležiti, so naprošeni, Iinolo nedeljo se je vršila tu veselica na korist družbe sv. Cirila in Metodija, ki se je dobro sponesla — vzlic dežju in snegu. Cdeležilo se je te veselice dovolj občanov iz Divače, Povirja, Lokve, Lipice, Dutovelj itd. Celo iz Ljubljane smo imeli gostov. Med gosti smo videli g. okrajnega glavarja, gospoda župana in vse tržko starešinstvo. Veselica se je vršila v hotelu ^»pri treh MIZARSKA ZADRUGA V SORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slo?, zalop piliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piaua veoohia (Bos&rio) št. 1. na de (sni strani cerkve st. Petra). Konknrenoft nemogoča, ker je blago is prve roke. K K X X K K K X X X K x X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx '.Obrtnijsko društvo" v TJarkovljah. VABILO Št. kronalic. Vse točke so se vršile prav dobro, gospej dr. R vb a rev i, ulica st. Spindione ležencem krasen už;tek, koristila bo ne samo da-si je mešani zbor pod volstvom go3poda i moralno, temveč tudi materijalno našemu na-' Rustje — nastopil to pot prvikrat. Posebno Včeraj zjutraj n>dnerau življenju v Trstu, ker je Čisti do- je ugajal zbor »Po zimi iz šole«, katerega so se vrnile pred tukajšnjim deželnim sodi- biček iste namenjen za »Narodni dom« ter so morali trikrat peti. Tudi kvartet se je ščera sledeče razprave: 24-letni Avgust San- Za podboro in popolnjenje slovenskemu trža- moral ponavljati na občno zahtevo občinstva, chetti iz Pesaro (Italija), je bil obtožen radi škemu orkestru, kateri nas bo v bodočem Istotako moremo reči o igri, da se je po- dne 23. fCbrilVćirjd 1902. Ob 4. UH pop. II. n. Iz-pred naših sodišč. redni občni zbor ki bode zločina javnega nasilstva; sodišče mu je prisodilo 4 mesece težke ječe, poostrene z enim l>ostom na mesec*. »Narodnem domu« zabaval na plesih, pred- voljno izvršila. Pohvaliti moramo posebno stavah in družili zabavah. Povdarjamo še je- tudi tamburaški zbor iz Divače, ki je prav denkrat, da bo pri blagajni tudi zastopnik dobro udarjal svoje točke. Četvorko je ple- 4">-letni (iustav Gorjan iz Solnograda je društva »Narodni dom«, kateri bo za to dru- salo okolo <50 parov, bil rešen obtožbe radi zločina tatvine ; tako štvo vsprejemal darove, ki se potem objavijo Zal nam je, da moramo zaključiti — z tudi 2")-letni Anton Eller iz Istre, obtožen v tem listu. Iz za kulis smo izvedili, da so rekriminacijo na adreso našdi dam. Vse pre- prirejevalci ukrenili vse potrebno, da maska- več so svabčarile. Za sedaj naj ostane pri 1 -"> - 1 e t rat'a 'zpafle čim sijajneje ter da se pripravlja opazki. Ali, če se bo ponavljalo, potem uteg- radi zločina nevarnega /uganja. Drobne vesti. Samomor i tudi mnogo jako lepih mask, ki dečka. V času splošnega napredka smo! svojo slikovitostjo pudeljale vsej zabavi po- Vse se nervozno giblje. Znak Beben čar' ~ Naža I,arola za Jutri . boJi torej: vsi na slovensko maskarado v gledališče »Armonia« ! Vstopnice za maskurado, ki se ima mršiti v nedeljo, dne 1». febr. so na raz- Vse napreduje : nobena stvar noče zaostajati v »temi«, te splošne nervoznosti sc tudi samomori mladih — rekli bi : mlečnozobih ljudi ! Znakom splošne v/goje je tudi včerajšnji žalostni dogodek — samomor dečka, ki si je v Skorkiji bodo se nemo postati malce — neuljudni. Je stvari, j katerih ne dajemo pardona tudi ženskam. vzel življenje. Tam se je namreč ustrelil iz l,rodaj° P° 8lede*lh lukal;h : puške vsrce 15 letni deček Marijan Katalan, »Trgovinska Kavarna«, »Delalsko pod p. -amo radi tega, ker ea je oče pošteno oštel, «i™štvo«, »Tržaško podp. in bralno društvo«, ker je deček nekaj dni zanemarjal šolo ! Ne ?°8tilna *Pri tobakarna Lavrenčič, varno ranjenega dečka so hitro prenesli v tukajšnjo bolnišnico. Ob o. uri popoludne je mladi sai»)morilec (v neopisno žalost svojih starišev izdihnil dušo. — Pokojni deček je pohajal III. razred državne realke ter je bil ?in poštene in ugledne rodbine. Dražbe premičnin. V soboto, dne 10. fe bruvarja ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ghega 3, vino in sodi ; Corso št. 22 in 26, štaeunsko pohištvo, čevljarske stvari. »Svetojakobska Čitalnica«, »Konsumao dru štvo pri sv. Jakobu«, »Slovenska čitalnica v njegovi ! Vesti iz Kranjske. * Zastrupil »e je v beljaških t'tplicah posredovalec Dreherjevega piva. g. Andrej Dietrlch. Pokojnik je bil svojedobno trgovec v Vipavi, jako spoštovan mož in poznan po dobrotnosti svojega srca. »Slovenec« pravi, da izhaja iz pisem, ki jih je Dietrich pisal pred smrtjo, da se mu je um zmračil- Mir v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. ;». Razni predlogi. 4. Volitev novega odbjra. Odbor. Dij ak išče siužbo za pisarja ali kaj sličnoga. Na slov s<* izvfe pri upravi »Filinosti«. Pozor! Skednju«, »Narodni Dom« pri sv. Ivanu, prodajalnica Stanko (rodine na V rdeli, »Ivon-sumna krčma« v Kojanu, »Narodni Dom« v Barkovljah. — Liže se razprodajajo v >Tr-govinski kavarniZa poj isnila se je obračati do zastopnika »Zveze tržaške slovenske mladine«, v »Trgovinski kavarni« od 8. ure zvečer naprej. Denarne svote je naslovljati na Josipa Znidaršiča (poste restante). Odsek svetoivanskega bralnega dru* * Štrajk kamenosekoT so imeli te dni v Ljubljani, ki je pa sedaj že poravnan. Kamenoseki bo dosegli deseturno delo in za-dobe zaželjeni delavski red. Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, tla se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. .... . ... , . stra priredi v torek 11. t. m. svojo veliko pntikline; ulica hoseolo 2 H, hišna oprava: , , „ „ A , „ , . „ . ' maskarado. Začetek točno ob 9. uri. Zabava ulica del Volto 2, štacunska oprema in aparati za plin : ulica Ireneo, pohištvo. Vremenski rcstnlk Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 1°.S ob 2. uri popoln d nt ^0 7 C e _ — Danes plima ob 8.4^ predp p >p.; oseka ob 2.4^ predpolutine :n oi 2 54 pnj>oludne. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 8. (B) Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o predlogi o kontigentu novincev. Melijoraeijski fond. DUNAJ 8. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja < V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, rgovec z manufakturnim blagom \ Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Se govori slovenski ! bo trajala do 3. ure zjutraj. Vstopnina: go- S9nkcijo zakona> 8 katerim 8e doba, določena spodje 1 K, gospe 00 st. Na maskaradi bo 7a dotiraiJjK melijoracijskega zaklada iz dr-__ sviral tržaš«i orkester. žavnih sredstev, podaljšuje za nadaljnih 10 Vabilo na sijajno maskarado, katero pri- let t. j. 11 ključno 1914. Vojua t južni Afriki. AMSTERDAM 8. (B.) Dopisnik Reu ulica S. Francesco terjeve pisarne brzojavlja iz Utrehta, da je štev. 2. bila koiiferenca deputacije Burov z dr. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Sviral Lt-vdsom le jeden tistih navadnih sesiankov, 1 Hunu uh sijajno niaNK.yrauo, Kaiero pri -I lakomer ob i. uri zjutraj 765.4 , - , , m 1 • ! . 1 . * redi plesni odsek » I rgovsko izobrazevalneea ima ob 8.48 predp. in ob 9.43 , . ' . , , . . f . t društva«, v torek dne 11. febr. v prostorih »Slovanske Citalnicec i AleM:sanflar Un Miizi' Prva In BtjTeiJa toTarua pohlStra fseh Trst. —•J TRST {•— Društvene vesti. Jutri t Barkovlje! Opozarjamo enkrat slavno obč n*tvo na veselieo, ki 'priredi vrlo pevsko društvo »Adrija« jutri, v nedeljo dne 1'. t. m , v barkovijanskem 'Narodnem domu«. Na vsporedu je petje, godba, rokovnjaški kvartet, igra in ples. — Začetek veselice točno ob 5. uri popoludne. bo orkester peš-polka št. i'7. — Vstopnina: ki so se često vršili. Sestanek je bil razmerno (§ členi 1 krono, dame in maske 50 st. Kakor kratek, Fischer da je že «di>otoval v (S se pričakuje, bo zabava jako prijetna in pre- Bruselj. se kosi vse od tega društva dosedaj prirejene, j Dosodki na skrajnem Vztoku. jo Nadejamo se, da nas slavno občinstvo počasti \VASHINGTON 7. (B.) Reuterjeva pi- v obilem številu. ^ Odsek. garna javlja. Potrja ^ (la eo ge zjedinjene Maskarada r Nkednj i. Kakor smo ome- države pridružile odporu Japonske in velike njali že te dni, priredi škedenjski slovenski ' Britanije proti sklepu mandžurske pogodbe, orkester svojo drugo in ob jednem zadnjo maskarado jutri, v nedeljo zvečer, v Colobi- TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. 1 Piazza Rosario it. 2 vogal I (šolsko poslopje) Vit Limltanea In Via Riborgo it. 21 Telefon St. 670. -MOM- 0 Si i st SU 3) Vstopnina na veselico za osebo 25 nvč., k gevi restavraciji v Skednji. Ker je prva plesu za gospode 50 nvč., za ženske 2b nvč., maskarada, ki jo ie škedenjski orkester pri- sedeži I. reda 20. nvč., IT. reda 10 nvč. Torej : kdor le more, naj pohiti jutri popoludne v naše Barkovlje na veselico vrle » A d rije« ! Veselo vest moremo naznaniti našim čitateljem. »Slovanskemu pevskemu društvo« se je posrečilo dobiti gledališče > Armomia« za svoj veliki jubilarni koncert, ki bo dne 16. marča t. 1, Ta koncert priredi »Slovanako pevsko društvo« v proslavo 2~)-letnega delovanja svojega velezaslužuega |>evovod3e gosp. Srečka Bartelja. Program tega koncerta bo nenavadno bogat na prekrasni k slovanskih zborih, katere se društvo pridno uči. Prihodnje pevske vaje bodo za vse pevce in pevke v sredo dne 12. t. m., a za same pevf*e v četrtek dne 13. t. 111. Naprošeni so uljudao vsi, da se pulnoštevilno udeleže teh vaj. redil letos v krasni Colobigevi restavraciji, izpala nepričakovano dobro in v splošno zadovoljstvo, je zanimanje za drugo maskarado nenavadno veliko. Vse, krasna plesna dvorana, dobra postrežba in lepo igranje domačega orkestra, so v porok, da bo udeležencem te zabave popolnoma ustreženo v vseh obzin h. Ume je se ob sebi, da ne bo manjkalo lepih mask. — Ples se prične ob 8. uri zvečer in bo trajal do 4. ure v jutro. — l'stopnina 1 krono. Plesni venček »Slovanske čitalnice« Opozarjamo še edenkrat na plesni venček, katerega priredi »Slovanska čitalnica« danes zvečer v svojih prostorih. Pričetek ob 9. uri zvečer. Pred pričetkom plesa se bo vršila tombola. Udje »Citalnicec in po njih vpeljani gostje dobro došli. Velika maskarada »Trzakej* podpornega in bralnesra društva« bo, kakor ker ta poslednja da je nevarna amerikanskim interesom. Državni departma ni pustil ruske vlade v dvomu o tem, da si Zjedinjene države hočejo ohraniti vse trgovinske koristi, ki jih imajo v Mandžuriji. Loterijske Številke, izžrebane dne 8. t. m.: Trst 63 87 23 10 TvrOka Schivltz & C.i v Trstn inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtniftro in vse dotične predmete najix>lje sestave in izdelitve po najuižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-ljive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znane Škropilnice proti peronospori in drugim sadnim boleznim in mrčesom, brentače „Enieije", la-gleje in trdneje od lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest, mlinov in družili industrijalnih podvzttij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo. Velik itbot Upecartj, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cena brei konkurenco. 1LUSTR0T11J CEHI IAST0I1 II THllKO ^ Predmeti postavio se na pa; obrod a ali železnico fri-«KO ®9(&(9(9<9&&&99Qk®® Tržašta posojilnica in hranilnica rejisrroma zadrisa: oisjeiin parošivom, ulica S. Francesco St. 2, I. n. Telefon 952. Hranilne uloge ae sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po na menjico po 6°/0 na zastave po 51 Uradne are so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 818.004. KKKKXKXttXttXftttXXK „Rajansko posojilno in konsumno društvo" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Roj & nu pri Trstu VABILO na XII. redni občni zbor ki l»ode v nedeljo, dne 23. februvarja 1902. j ob 4' .. uri popoludne v društveni krčmi v Rojann se sledečim dnevnim redom - 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Sprememba imena društva in pravil. 6. Razni predlogi. 7. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Opomba. 1. Vsak dm~t venik mora prinesti -el>oj delnico brez katere ne more v-oliti. — 2. Ker je občni zbor jako važen, -e vsi d rti št »eniki napro-šeni. da »e ga gotovo udeleže. XXXXXXXXXXXXXXXX Julij Redersen izdelovate!j zdravniških pasov in ortopedienih aparatov. Trst. — Tla del Torrente s t. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola liiiozza.w> Kirurgieni instrumenti, ortoped ičn i aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee, susj>enznri, elektrmerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, angležk ] ndrreti od gumija iu nepr« močljivhi snovi J S Trpvina z železoino „Merkur" PETER MAJDIČ v CELJI. Umska <-esta st. 12. Zaloga lite teleznine in lite poste-klene posode iz Stechlavskih fnžin grofa Wal da teina. Zaloga na debelo paličnejra železa, žice, žebljev. železnine in vsega kovinskega blaga, poste k lene poeode iz pločevine, namiznega orodja. nožan-kib izdelkov, mo/.narjev. svečnikov. likalnikov. kavinih mlinov, tehtnic, meril in uteži, bakrenih in železnih kotlov in kotlov za žganje kuhati. Poljedelski >troji. slamorezsiee in mla-tilnire. sesalkr. revi iz železa iu kanien-Sčiae, traverze, trstje. cement, strelna lepenka, stavbno orodje. samek«lniee in dvokohiice. Razglas! PodpL-ana najidju.lneje n* znanj a preč. duhovne ni in slavnemu občinstu. «.a je otvorila v ulici ( anale M. 7 (ob strani cerkve sv. Antona novega VELIKO TJMiOVINO cerkvcnih in pobožnih predmetov. Edina zaloga pri-tnih čebelno voščenih sveč. Zaloga vseh vr-t mašnih plaščev, pluvfjalov, -tol srajc, svetilk, svetnikov, saliijcv, križev itd. Izbor kipov vseh vrsi in velikostij, palm. cerkvenih vencev itd. Zaloga litnrgičnih knjig misal, ritualov, breviijev j itd. masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja novost: svete in alegorične razgelduice. Cene zmerne, poboji dobri. Sprejema naročbe za vse vr*t te stroke ter jamči za pri>'tn< st in točnost Spoštovanjem udana .4. JLa r rt-n čir. m & Varstvena znamka: SIDRO. m LIKEIENT. CAPSICI OOMP. i §5 p P iz Ricliterjeve lekarne v Pragi pripozuauo izvrstno, bolečine blužeee mazilo dobiTH se po bO stot.. 1.4't K in po '2 K po vseh lekartmb. _ Tri ^ kupovanju pov-o-i priijuh.jeneirii (G domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SI1JRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se . sprejme originalni izdelek. o ^ RicMerie?a letam pri zlatem lm v Fragi i gj ^ Elizabetine ulice 5. fcte-rM ^ JVaznanilo. Podpisana naznanjala, da je odvetnik dr. Pragotm Trco prevzel z dnem -j<>. t. m. pisaino odvetnika dr. Josipa Stanica v Gorici Gosposka ulica st. v hiši ..Motite di Pietii". p jej skupno pisarno v Gotici. Gosposka ulica št. 7 v hiši ..Goriške ljudske posojilnice" pa je prevzel odvetnik dr. Jfcnrtk Turna. Ur. Dragotin Treo, Dr. }(enrik Turna. J) krčma 8S££S0 G. TONNIES Ljubljana. Tovarna n mizarsko orodje io parkete, stavMoslo 111 metno kljncarstvo. Del&lnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m>zarska tlela Uakor : kompletna okna za v dr starine in i zložna okna na rreteno. vrata, porinit-, oprave za j/rodajalne in drttzefja pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dcščtre, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna startu uska kovaška drla. stopnice, ograje. Urne mreže, železne zatvorniee na vreteno itd. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. v ulici Geppa stv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr.. Crna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk........48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.7. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjera, katerim dajem vinootl 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v (iorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nacistr v lastni hiši. - Najboljše stiskalnice » grozdje f! ili OI..JKK so naše stiskalnice = „ERCOLE" = nujno vej šesra in najboljšega sestava /, dvojno iti nepretrgano prltlskalno moejo: zajam-feiso najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Nu ji »olj še automati&ie pateii-g tovane trtne brizga 111 i ee „S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo e>ance od »-el)e, ne da jih bilo treba goniti. galnica. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje vinogradov. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetnlnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoresnica, rodili mlini za žito v raznih velikostih in vsi l>ra 2 vogal ul. Odldll III. Torrente. Podružnica „Alla cittu di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste ntove 3. (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovijenih oitlek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od g 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld IS — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlaee od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. ;"» — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najniiiib cenah. Hlače od moleškina tzlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga t^novij za inoške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo, točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja old»*ke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah iu merah za moške in dečke iL ----Zalogo lesa---- za mizarje in stavbe kakor tudi ZALOGO „P O R T L A N T" CEMENTA ima G. Sivitz — Komen in samice po 3Ik. 1.50 na .S dnevno poskušnjo. Thale a/H. H. Voigt. Ciril-jtfetoBijevo Citre svirati • I •• pod uril je proti malim zahtevam; na ClKOrilO. razP°la£° nekatere eitre v dobrem • stanu in po nizki ceni. Naslov : ulica Farneto 23, T V. nadstr., vrata IU. Prodaja vina „Ai Maestri v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da ?e od danesj naprej točijo sledeča vina : refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 nove. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Vi-a po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi HJ0 gld. nagrade. Anton Breščak , Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh j slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in Šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, tla je gor imenovani pogrebni zavod pi» raznih zaprekah, zopet v narodnih n kali. Oprave ima take in toliko, tla zamore prirediti vsakovrstnih pf grehov. V prodajalnioi na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago v?e potrebno za kinčanje mrtvaških odru v, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste svece itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Xadejajoc se, da nag sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod.