20. štev. V Kranju, 46. maja 1903 IV. leto. 60RQG€C • 1 • «» • ingos Vabilo na naročbo. ZSSZJft, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravni šivu. Katoliško Izobraževalno društvo v Šenčurju. V zadnjem dopisu iz Šenčurja pod tem naslovom je naš dopisnik tudi omenjal onega pritlikavčka, ki se je takrat na ustanovnem shodu tega društva širokoustil ter klobasal nevednim kmetskim ljudem o katoliško-narodnih pesmih. O tem človeku se je toliko pisalo po nepotrebnem, da nam ne pride na misel, da bi še mi tratili dragi čas in tesno odmerjeni prostor v našem listu s to kapaciteto, o kateri so se že večkrat razne merodajne oblasti izrekle kaj «laskavo*. Eno pa pač tu javno po-vdarjamo, da nismo prejeli tako zamazanega in grdo pisanega dopisa še od nikogar v vseh štirih letih, odkar izhaja naš list. S črnilom polit listič, ob robku čačke, pisava pa, da se je Bog usmili. To so pravcate kljuke in zverižene poteze, katere zna brati menda samo tak doktor, kakor je ravno ta Evgenček. Ker smo srečno prišli do prepisa tega «umotvora*, podajamo ga našim čitateljem: „Uredništvu »Gorenjca* Kranj. Sklicuje sena § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete glede članka »Katoliško izobraževalno društvo v Šenčurju*, objavljenega v 18. številki »Gorenjca* dne 2. maja 1903, sledeči stvarni popravek na istem mestu in z istimi črkami: Ni res, da sem jaz rekel na ustanovnem shodu kat. izobr. drušlva v Šenčurju: »Sedaj ne boste, šen-čurski fantje, več smeli peti svojih narodnih pesmi in svojih kvant na vasi, ker dobite druge narodne, katoliško-narodne.* Res je pa, da sem povdarjal kot nalogo »Katoliških izobraževalnih društev* gojitev lepe in nravno dobre narodne pesmi. V Ljubljani, 4./5. 1903. Dr. Evg. Lampe, stolni vikar." — V kolikor smo se informirali, je poštenjak Lampe res govoril v tem smislu, kakor je pisal »Gorenjec* z dne 2. maja t. 1., tikajoč se njegove »častitljive* osebice. Sicer se mu pa lahko dokaže s pričami. Ne zamerimo mu, saj ta fante sploh popravlja vse, kar mu ni po volji. Zaničevanje, katero hoče zva-lititi na nas, pade tedaj nanj nazaj. Radovedni smo le, ali bo onih šest mesecev tudi popravil. Ofelja, v «ki oster* pojdi, da se spokoriš in naučiš dostojneje dopisovati in občevati s poštenimi ljudmi! Občinske volitve na Dovjem. Ii Mojstrane, začetkom maja. Cas volitve je pred durmi. Domačini, slovensko misleči možje mirno pričakujejo odločilnega dneva. Drugače je pač v nasprotni stranki. Katera je ta nasprotna stranka, razložim Vam takoj. Pred par leti je bilo nase domače ljudstvo le enega mišljenja. To je: bili so vsi za enega in eden za vse. Da smo vedno tako bratsko mirno živeli, zahvaliti se imamo najprej našemu nepristranskemu župniku, ki je zavoljo ljubezni do ljudstva občeznan. Njemu ni mar, kakor žalibog premnogim drugim duhovnikom: Ščuvat? brata proti bratu. On ljubi vse enako, naj si bode mišljenja kakršnegakoli hoče. Zatorej rsa čast njemu! Kdo je torej kriv razprtijam in katera je tedaj nasprotna stranka. Stvar je namreč tale: Pred kakimi štirimi leti je prišel novi ravnatelj k tukajšnji cementni tovarni. Prišel je tam nekje iz rajha, ž njim seveda tudi več uradnikov. To je toraj nasprotni tabor v prej tako mirni mojstranski dolini. Ta človek, katerega ljudje tukaj splošno imenujejo «Drajfus», je sedaj kakor besen. Leta namreč od koče do koče in širi po naši dolini pru-sovski duh, katerega se je navzelo že več boljših vaščanov. Med zadnjimi so taki, ki so odvisni od njega in ki bi za skledico leče prodali svoje prepričanje. V prvi vrsti med temi naj navedem sredi vasi tik ceste viseče ime: «Gasthaus Rabič*. V tem lokalu imajo v najnovejšem času prusaški uradniki tukajšnje cementne tovarne in tudi nekaj domačinov svoja skrivna zborovanja pod predsedstvom Prusa Drajfusa. Lastnik te oslarije je načelnik tukajšnje postaje Janez Rabit-s-c-h. V njegovi hiši je vedno na razpolago «Welt-Blatt», a o slovenskem listu ni ne duha ne sluha. Obžalovati je le, da se je dalo nekaj naših vrlih mož preslepili ljudem iz tovarne, ki gotovo nimajo v mislih občnega blagra Mojstrane in Dovjega. Ti naši možje zastopajo le osebno, bodisi iz sovraštva do obstoječega županstva, bodisi cementni tovarni na ljubav, seveda v večjo čast in slavo frankfurtarice. Adlatus Drajfusa Temejčken (Winzig) je predsedoval v Rabitsch - tschevi gostilni ter nagovarjal navzoče «Vertrauens»-može, naj gredo v boj in naj store svojo dolžnost, četudi slavno podležejo. Načrt imajo že izdelan, samo za župana se še ne morejo zjediniti. Drajfus, Winzig in tovariši ne znajo slovenski, načelnik nemško ne zna, poštar pa bi zopet ne smel prevzeti težko breme županstva, pri katerim bi se moralo peščici Prusov na ljubo nemški uradovati. 202 Toda, Mojstrančani in Dovžani, dajte opustiti osebna sovraštva, stopite v vrsto in pokažite nasprotnikom, da stojite trdno kakor skala. Vsi za enega, eden za vse. Pokažite, da ste verni nasledniki vaših pradedov, zatorej pridite vsi na volišče in s tem glasno povejte, da vam je blagor in napredek slovenskega ljudstva pri srcu. Iz rajha privandranemu tujcu Drajfusu pokažite vrata! Za sedaj dovolj. Po volitvi na svidenje! Gospod poštar, ne pozabite na vašo časlno besedo, gospodu načelniku pa kličemo: Izpreobrnitc se; še je čas . . . Več volilcev. V Kranju, 16. maja. Iz državnega zbora. Poslanec Biankini je interpe-liral ministrskega predsednika ra^i dogodkov na Hrvatskem. Koiber je odgovoril, da avstrijska vlada nima pravice vmfševati se v onostranske zadeve. Vseučilišče v InomoBtu ostane nemško. Naučni minister je izdal dekret, ki določa, da mora ostati vseučilišče v Inomostu vedno nemško, laške stolice na tem vseučilišču pa se prenesejo kam drugam izven Tirolskega. « Nemški cesar je pomilostil princa Arenberga, pravo zver v človeški podobi, ki je svoj čas oskrunil nekaj za-mork in več zamorcev na zverski način dal ubiti. Obsojen je bil na smrt, potnn na 15 let ječe in sedaj, ko je obsedel dve leti, je pomiloščen. Morda ga je cesar pomilostil vsled tega, ker je princ?! Homatije na Balkanu. V Solunu so zaprte vse šole, ker so vrgli v zapore vse ravnatelje in učitelje. Tudi drugod po Macedoniji so zaprli mnogo učiteljev. Iz Soluna se poroča, da so Turki sklenili, poklati vse tamošnje kristjane. Pred Solun je priplulo G. t m. več vojnih ladij, namreč laških, nemških in francoskih. Blizu Skoplja je prišlo te dni do spopada med ustaši in turškimi vojaki. Povsod vlada velik strah, zlasti pred atentati z dinamitom. * Nemiri na Hrvatskem. Kakor posnamemo slovanskim časnikom, se razmere na Hrvatskem vedno slabšajo. Opozicijonalni listi so vedno zaplenjeni ali pa izidejo skoro popolnoma beli, tako da pridejo med svet edino le uradna poročila, iz katerih pa se lahko razvidi, da se na Hrvatskem nekaj kuha. Predolgo je trajal pritisk in pretežko tlačil pohlevni hrvatski narod, dokler ni konečno plamen ogorčenja z ~~ PODLISTEK In meni ravno tako . .. Janko je bil medicinec in je stanoval v osmem okraju, Francelj pa je trdil že od pete šole neprenehoma, da so le juristu odprta vsa pota življenja in da se med ministri vedno nahaja največ juristov. In, ker je bil jurist, stanoval je na Kostanjevici, Posthorngasse št____ Prijatelja pa sta bila Janko in Francelj od zorne mladosti. Na gimnaziji sta bila sošolca. Janko je bil filolog, Francelj pa matematik, in pomagala sta drug drugemu pri nalogah. Razpor je žugal med njima le, ko se je šlo za prvenstvo v šoli. Kdo ne ve, koliko bojev, koliko razburjenosti je provzročilo to vprašanje nekdaj za časa lokacije med dijaki, rodbinami, strici in tetami. Ali ker slone naše gimnazije na humanistični podlagi, je izprevidel Francelj sčasoma, da prvenstvo pripada Jankotu, ker je bil filolog. Tako sta prišla na univerzo, ne da bi bila zapustila v domovini žalujoči ljubici. Takrat nismo poznali niti frakarije, niti dekadence. Profesor Heinrich je sicer trdil, da, če srednješolski dijak do mature ne prebere vseh nemških klasikov, ni vreden, da ga sonce obsije. Vendar naša junaka sta imela take nazore za prenapete, tembolj, ker sta smatrala za svojo dolžnost, pogledati nekoliko tudi v druge literature in elementarno silo buknil na dan. Še celo oni politiki, ki so služili ali še služijo umetni večini, a niso zgubili vsak čut za blagobit naroda, morajo izprevideti, da sistem, ki se je začel z baronom Rauchom in katerega je grof Khuen-Hedervary povzdignil na višek brezobzirnosti, stoji ob prepadu. Koliko krivic, koliko nasilstva, koliko tlačenja in preganjanja se je zgodilo ves čas, da seje odločil tako mirni, tako krotki, tako dobri in državi pokorni narod, kakor je ravno hrvatski, da hoče biti deležen pravice ali pa prime za koso. Nagodba iz leta 1868, ki je zagotovila Hrvatski popolno avtononrj'*, izneverila s°> je pod vlado tirana H*dervaryja najvažnejšim točkam. Povsod se je Hrvatom protiposta no in nepravično usiljeval madjarski jezik. Državne železnice naj bi prinesle na hrvatsko mejo madjarizaujo. V skupnih uradih se prote-žirajo ogrski štreberji, celo morje, kjer bi mora'a imrti prvenstvo hrvatska govorca, naj bi postalo «ogrsko*, kakor kaže madjarizacija mornarske šo'c na lUki. Finančna pogodba se je ravnotako izpolnjevala, kakor politično-narodna. Od dohodkov iz Hrvatske bi se imelo porabiti 5G % za pokritje sk-ipnh izdatkov, ostali del pa bi moral služ:ti Hrvatski. Tudi tukaj je bil hrvatski narod prikrajšan. Vsi protesti so se preslišali, opozicionalni glasovi pa zasmehovali. Kaj se pravi n\ Hratkem volitev, to je več kak azijatsk« kakor pa evropski škandal. V nobeni deželi časopisje ni tako omejeno kaker tukaj, v nobeni deželi se ljudska volja ne tepta tako kruto, kakor ravno na Hrvatskem. Pri manifestacijah zafinancijelnosamostojnostHrvatske pa je prišlo do poloma. Uprizorile so se demonstracije proti nepostavnim mad:arskim napisom na zagrebškem kolodvoru. Namesto da bi se postopalo pravično, hotel je ban t<)di tukaj to poskusiti z nagajivostjo in silo. A to pot se je zmotil. V celi deželi je nasfalo ogorčenje, čeravno je hrvatski narod ^olgo časa zataieval samega sebe. Danes ne pomagajo več niti vojaštvo, niti obsedno stanje, niti zapori, niti preganjanja, kmetje, ki niso našli pravic, so v resnici prijeli za koso. Tako in nič drugače mora nehati tiranstvo Khuena-Hedrrvarvja« Njegovo ime je v deželi pravo proklefstvo in prej ne bo p išlo do miru, dokler ne bo uničen in ž njim njegov zistem. To naj bi kmalu videli v Budimpešti — pa tudi na Dunaju. _ ne samo v nemško. Nista bila sicer prosta tistega roman-tizma, ki je takrat neomejeno vladal med šolsko mladino, a bila sta prosta, ko sta prišla na univerzo. To omenjamo pa zaradi tega, ker se je pripetilo, da se je kdo zaljubil v šesti ali sedmi šoli in potem vzel prvo svojo ljubico za ženo. To je bilo takrat, ko je mladina slastno požirala Stritarja v pesmih in prozi. Prijateljstvo med Jankotom in Franceljnom obstajalo je neohlajeno tudi na Dunaju. Shajala sta se na domu enega ali druzega, ali tudi pri Tropperju in tu sta bila posebno srečna, če sla mogla prisesti k Stritarjevi mizi. Razume se, da sta skupno zahajala v »Slovenijo*; političnih prepirov med dijaki nismo poznali, ker klerikalcev med dijaštvom sploh ni bilo. Po kaki posebno važni seji sta šla k Schneiderju, tja, kjer se je šlo po leseni lestvi v gornji del lokala, kakor doma v svisli. Janko je služil eno leto pri vojakih. In ko je dobil rdeče cofke na prsi v znak, da je dober strelec, ozirale so se za njim vse pestunje in tudi guvernantke, šepetajoče: lep fant je to. Kadar je oblekel paradno obleko, razveselil se ga je njegov stotnik in ga postavil na krilo šeste kompanije. Francelj ni bil vojak, ali obiskoval je svojega prijatelja v kasarni, kadar je mogel. Tako sta pretekli dve leti dijaškega življenja na Dunaju. Konec . . . Dopisi. Iz Bele. »Lažnivi Kljukec*, ali »Domoljub* imenovan, je v dveh dopisih prav grdo napadel Selčane, posebno g. Šliberja. Ta lažniva cunja, ki ni vredna, da bi ž njo obrhal najbolj umazano svinjsko korito, ima to grdo navado, da obrt kuje vse ljudi, kdor ne trobi v rog duhovnikov. Tisti, kateri je pisal v »Domoljuba«, je en velik lažnik pred Bogom in ljudmi. Poznamo ga, to je tisti Janez, ki mu pravijo »ta prekloftani», ker so ga v Kostanjevici, kjer je bil za kapelana, kmetje nakioftali in valjali po blatu, ker je delal sovraštvo med ljudmi. Ta visoki mož poštenosti in resnice naj razloži, kdaj je g. Šliber ozmerjal kakšnega poštenega človeka, razen tislili lnžnikov, h katerim spada pokloliani Janez. Kdaj je spravil koga za hrastova rata, to naj pove žegnani lažnivec. G. Šliber se tudi ni kesal in prosil milosti, kakor piše »Domoljub*. Pač pa je Filičar pričal za neke besede: »obrekovalec in ničvreden človek*, katere je samo on slišal. Kdo bode pa verjel, da je Frtičar govoril resnico. V Selcih se je zbrala neka družba, ki hoče vse ljudi pognati v kozji rog in farovško bisago. Med to družbo spada župnik, kapelan, »častitljivi* Frtičar in še nekaj takih muhorepnikov, ki se najrajši drže du-hovske suknje. Njih glavno delo je lagati čez ljudi, obrekovati in škodovati komu na blagu. Za pomoč se poslužujejo cerkve in sv. vere. Kakšno vero ima Fi tičar, to vsakdo ve. Pri njem je ta vera, da je cent mesa velik kos in, kdor ga sne, da je lahko — sit. Druge boljše vere ne pozna. Nekateri konzulci so tuli prevzeli zadnji čas babje opravilo, da opravljajo ljudi in pošte nosijo okrog. Take vrste čuk je neki mlinar v Sevnici, ki je tako neumen, da sliši rasti travo in žvižgati hlode. Kadar pride kakšen lažniv dopis v »Slovencu* ali »Domoljubu*, letajo svedrci ž njim okrog kakor prismojene mavre. Takrat pa, kadar mi švignemo z bičem, pa ne vedo črhniti besede. Pri nas je velik razpor. Naredili pa so ga duhovniki in svedrci. Le škoda, da tudi par poštenih mož vse verjame tem zdražbarjem. Klerikalna družba misli, da nas bode ugnala, pa se moti. Mi trdno upamo, da ta drevesa, ki jih sade klerikalci, ne bodo rastla do nebes. Božji namestniki naj bi se raje držali svojih opravil, kakor pa se vtikali v posvetne reči. Kaj je učil Jezus? Ljubezen in mir. Selčan. Iz Dvorjan pri Cerkljah. Vem, da dobro poznajo čitatelji »Gorenjca* pa tudi drugih časopisov »takunštnega* Janeza. U njegove »šparkase*, kateri je b'l načloik in katero je imel v kotu za mizo na klopi, a so mu iz nje miši iznesle .,majhen" nvšji primankljaj, preselil se je bil kunštni Janez v preiskovalni zapo". Ko pa se je le preveč navel čal temne luknje, prosil je svojo ma'er in brate, da so mu priskočil' s svojim premoženjem na pomoč, kakor je namreč nasvetoval oče Koncman. Mati in bratje imajo torej že vsi svoje premoženje v Janezovem posestvu. Tako je prišel na proste noge, tod» čaka ga vendar obsodba. Odkar je naš Ivan priromal iz luknje, ga v glavi vedno nekaj peče za veliko izgubo. Da si jo pa Ivan nekoliko ohladi, kupi si vsak dan več meric alkohola, da si tako nekoliko pomiri vest. Ko se dobro nasrka žganja, potem pa pravijo, da je norčov, sicer pa le predobro vemo. da on ni blazen, dokler bo preveč gledal v kozarec. Brali smo že v „Gorenjcu", da so je „ta kunštni" Janez spopadel v neki gostilni s človekom, kateremu splošno pravijo „ta divji*. Ivan ga je trikrat napadel, toda konečno se je ,ta divjemu" vendar posrečilo, da ga je ven pahnil. Na to je poslednjega obdolžil, da je kriv, ker si je pri padcu zlomil roko. Od sodne obravnave sta že prišla oba tekmeca spravljena domov. Pripoveduje se, da je Ivan rekel „ta divjenvi": Zakaj nisi mene naredil za neumnega; ako bi bil mene spoznal za norčavega, bi bil oproščen svoje ka7ni. Takole je pri nas. Iz Postojine. (Bratska društva!) Meseca junija 1.1. nameravata »Postojinska Čitalnica* in telovadno društvo »Sokol* v Postojini skupno razviti svoja društvena prapora. Da se bode pa izvršila ta pomembna slavnost kolikor možno sijajno in častno, poživlja podpisani odbor 203 vsa bratska narodna društva, da nam izvolijo čimpreje, najdalje pa do 25. maja naznaniti, ako se iste vdeieže, in gicer: ali korporativno z zastavo, po deputaciji in v kolikem številu. Dalje prosimo približno število onih naznaniti, ki nameravajo o tej priliki si ogledati Postojinsko jamo. Pri zadostnem številu oglašenrev potrudil se bode odbor, da dobi znatno znižano vstopnino za goste. Morebitno sodelovanje pri telovadbi ali pri komersu prosimo blagovoljno objednem omrnit'. V*e druge podrobnosti in natančni vspored naznanimo potem pravočasno. Pripravljalni odbor. Iz selške doline. Ker so se v zadnjem času po »Slovencu* in »Domoljubu* (ali kakor pravijo po »Laži-ljubu») napisale mnoge stvari o naši občini, posebno o županstvu in gospodu Šliberju, hočemo tudi mi na to nekaj napisati, in kdor ima kaj svoje razsodnosti in razuma, mora izprevideti, koliko je na vsem resnice. Na Jamniku je imel shod Mohorjev kapelan, katerega so v Kostanjevici kmetje prekloftali in v lužo c in o k ni 1 i. Ta kapelan je pravil, da bodo v Selcih tri-razredno šolo napravili in bodo mogli otroci z Jamnika, Podblice in tam okrog pošiljati otroke do 14. leta vsaki dan dvakrat v Selca. Občina bode mogla šolo prizidati in bo Jo zato veliki stroški. Kapelan je zato ljudi nagovarjal, naj se pritožijo proti temu. To pa je debela laž. V selško šolo ne bodo všolani ne Jamničanje, ne Podbličanje in tudi nobeden drug kraj ne tam okrog. Šole ne bode treba nič nrizidati, ker je že tako zidana za trirazredno šolo. Ko je g. Šliber to zvedel, kaj je kaplan govoril, mu je rekel, da je kapelan lažnik, če to govori. Kapelan ga je tožil zato. G. Sliber je imel pričo Vrbanovca iz Jamnika. Kapelanov brat Španc v Podblici pa je nagovarjal nekaj prič, ki so bili na shodu, da niso pri sodniji hoteli ničesar vedeti, kaj je kapelan govoril. Vsi ti so rekli: Jaz nič ne vem. Za pričo so bili: dva brata od kapelana, ki gotovo ne bodeta čez brata pričala, in še nekaj drugih takih, ki drže s kanelanom. Ce bi bili pa poklicali še druge, ki so tudi slišali, kaj je kapelan govoril, bi bili pa povedali resnico. Takih prič, ki bi bile po pravici govorile, so se bali. Da je kapelan govoril o šoli vse tisto, kar se mu očita, bi lahko med drugimi spričali Pustotnikov, Anžetov, Petražov, Pravhar, Princ, Klobovs. Te priče so smrdele kapelami, ker je vedel, da so odkritosrčne in se ne bodo pustile pregovoriti, da bi govorile drugače, kakor resnico. Kapelanov brat je imel v nedeljo pred obravnavo posvetovanje s pričami, da so se učili govorili. Za pričo proti g. Šlibarju je bil tudi Frtičar. Ta je rekel, da je imenoval g. Šlibar kapelana »ničvrednega Človeka in obrekovalca*. Tega pa g. Šlibar ni rekel, ampak samo »lažnik*. Pri občinski seji, kjer se je to godilo, je bilo 22 odbornikov in nobeden drug ni teh besedi slišal kakor Frtičar. Frtičar je potem lagal pri sodniji. Ker je imel kapelan tako naučene priče in Frtičarja na svoji strani, zato je pravda zanj ugodno izpadla. Kaj pa vse pišeta »Domoljub* in »Slovenec*? Tako reč ženeta, kakor bi g. Šlibjr bil obsojen na vislice, kar bi seveda klerikalci najrajši videli. Vsak razsoden človek pa iz tega spozna, koliko so bile vredne kapelanove priče, ki niso govorile resnico. Laž ima kratke noge, tako jih bode tudi tukaj imela. Le počakajmo! Kakšen človek je Frtičar ali Janez Vrhunc? V celi selški dolini ga ni človeka, ki bi bil toliko govoril čez vero in duhovnike. Kaj je govoril o veri, o Bogu, o duhovnikih, to vedo tisti, ki so ga imeli priliko poslušati. In teh ni malo. Pravil je stvari, da so vstajali lasje ljudem po konci, in jih zapisati ne smemo ir\ ne maramo, ker bi bile v pohujšanje. Sedanjega kanon'ka Sušnika in kapelana Vavpotiča je proti ljudem slikal tako, da bi duhovniki, če imajo kaj časti, Frtičarja še pogledali ne. Frtičar je bil bolan. Takrat se je izpreobrnil, tako pripoveduje on sam ljudem. Koliko je bilo to izpreobrnenje vredno, si lahko mislimo, ker še ni veliko časa od tega, ko je v Loki pošteno ozmerjal nekega kapelana. Po bolezni je pravil, ko ga je župnik Erzar obhajal: Ko me je prišel obhajat, mi je ta hudič vzel zadnji goldinar. To se je res lepo izpreobrnil. Selški kapelan je pridigoval zadnjič, da 204 so ljudje, ki trdijo, da je človek iz opice (merkuce). Kapelan je govoril resnico in je gotovo Frtičarja slišal to govoriti, ker on je to pripovedoval večkrat. Da ni hudiča, je bila tudi pridiga. Golovo je tudi to kapelan slišal od Frtičarja, ki prav rad to pove. On duhovnikom ni rekel drugače, kakor »ljudske pijavke*. Kljub temu, in še marsikaj bi lahko napisali, je on danes najboljši katoliški mož, na katerem sloni versko prepričanje selških klerikalcev. Ko je bil Frtičar svoječasno župan, vsak ve, kakšne »poštenosti* so se godile. Frtičar sam se spominja, kako mu je Ignacij Krek pomagal občinske račune delati. Krek je rekel: To smo delali v škodo občine stotake iz desetakov, da bode Frtičarju lažje šlo. Koliko je šlo denarja zo dražgoško, šentlenartsko šolo? Ali se spominjate, davkoplačevalci? Danes pa ravno ta Frtičar najhujše dela proti sedanjemu županstvu in govori o računih. Selški župnik vedno vpije: Račune, račune! Sedanji občinski računi so bili na ogled. Ko je bil Frtičar, župnikov »najboljši* prijatelj, župan, mu davkarija že ni hotela več izplačevati denarja. Račune je pa delal, kakor je kazalo. Tak katoliški mož je Frtičar. Župnik Rožnik rad zabavlja čez pijance. Le pogleda naj proti koncu selške vasi, kjer kraljuje Frtičar. Tam dobi dosti gradiva o klerikalnih pijančkih, ali pa naj gre vprašat ljudi po vsej selški dolini, če so »katoliškega moža* kdaj videli kozolce preobračati po dolini, hoditi brez klobuka i. t. d. Mi bi vsega tega ne pisali, če bi nas nasprotniki tako lažnivo ne opravljali pri ljudeh in po »Slovencu* ter »Domoljubu*. Posebno o tej pravdi so trosili take laži, da jih ni mogoče napisati vseh. Sedaj so pa tiho, ko je bil obsojen Franc Prevc s Sludenega in Franc Demšar «Čočov» s Češnjice. »Ta žgancov* jo je sicer srečno izpeljal, to pa zato, ker ne zna ne pisati ne brati, pa se dela tako učenega, kakor bi bil učenost zajel z veliko žlico. »Domoljub*, pravzaprav »Lažiljub* ne bode pisal, da bodeta mogla Prevc in Cočov kazen plačati 160 K, ker sta lagala o lovu in čez občinski odbor delala pritožbe z lažmi in zavijanjem. Sicer že svedrci zopet lažejo, da bode g. Šliber plačal, toda tudi to je laž. G. Šliber ne bode plačal; pač pa GoČ in Prevc, ker sta obsojena. »Domoljub* je pisal, da bode Šliber štel kronce, sedaj jih bodeta pa tudi ta dva, pa še več kakor Šliber. S Prevcem in Cočom pa so obsojeni tudi vsi tisti, ki so o lovu okrog širili laži. Med njimi tudi selški župnik in kapelan. Pri zadnjih volitvah so lagali kakor cigani, sedaj jih je pa zadela kazen za to in ne bodo mogli več tega praviti ljudem, Tak boj imamo s temi ljudmi. Pridigujejo o ljubezni, o usmiljenju, o pravičnosti, sami pa širijo prepir, sovraštvo in izkušajo svojemu bližnjemu vzeti dobro ime in premoženje. To so katoličani! Selški župnik je pa med prvimi in kapelan. Lepa namestnika Kristusova! Kapelanu Beštru so v Kostanjevici kmetje dali čutili pesti, ker je delal prepir in trosil laži. Sedaj pa tukaj zopet to dela. Kljub temu so pa ljudje še tako neumni, da takim lažnikom kaj verjamejo. Kdaj se bodo takim zaslepljencem odprle oči? Ko je »Domoljub* in »Slovenec* pisal laži iz Selc, so nekateri verjeli. Kaj pa je »Domoljubu* in »Slovencu* verjeti? Tisti, ki «Domoljub* piše, je bil ravno pred kratkim obsojen na šest mesecev zapora, ker je pisal predebele laži, in tisti človek je duhovnik. Poglejte, kani so že prišli ti ljudje. »Slovenec* je bil že večkrat kaznovan zaradi častikraje, pa še ne neha lagati. Pa bode zopet dobil kazen. Naši časopisi še niso bili zaradi laži kaznovani. Zato pa verjemite, komur hočete. Ali »Domoljubu*, kattrega piše zaradi častikraje in laži obsojeni človek, ali pa »Gorenjcu*, ki še ni bil nikdar kaznovan. Iz Selc. (Oljčni zbor kmetijske podružnice za »Selško dolino* in predavanje gospoda ravnatelja Gust. Pirca dne 26. aprila t. I.) Ta podružnica c. kr. kmet. družbe se je zasnovala dne 8. aprila 1900. Od svojega začetka do letos sta se vršila dva občna zbora. Pri svojem zasno-vanju jo imela podružnica 60 članov, sedaj pa jih ima 98. Podružnica si je v teh letih nabavila dva čistilna stroja] veliko drevesnico, katera se bode letos zopet razširila] dalje je preskrbovala članom različna semena, gnojila i. t. d! Posredovala je tudi, da so si nekateri posestniki preskrbeli mlade prašičke od kmetijske družbe. Podružnica je izdala 1. 1900 K 2035-48, 1. 1901 do 4. januarja 1902 K 4500 62, 1. 1902 do 24. aprila 1903 K 4694*15, skupaj tedaj K 11.230*25. Na ta način je imela podružnica denarnega prometa K 22.460 50. Podružnica je posredovala med izdelavci zeljarskih sodov in s trgovci z zeljem. Nagovarjala je boljše posestnike, do so si omislili dobre plemenske bike. Predavanja je imela podru-nica tri. Vselej je predaval g. ravnatelj Pire, ki je položil kmetovalcem na srce mnogo koristnih in spodbudnih naukov. Zadnje njegovo predavanje na tem občnem zboru je bilo na željo nekaterih, o prašičoreji. S temeljitim govorom je pojasnil trgovino s prašiči in z živino sploh, potem o oskrbi prašičev, o svinjakih, o hranitvi i. t. d. Za svoj zares izvrsten govor je žel vsestransko zahvalo. Občni zbor je izvolil zopet dosedanjega predsednika g. Fr. Hajnriharja kakor tudi dosedanje odbornike in privzet še enega odbornika. Sklenilo se je povečati drevesnico, kupiti travniške brane in stroj za rezanje slame. Da se je podružnica tako lepo razvijala, gre zasluga odboru in predsedniku. Odbor je takoj po ustanovitvi založil precejšen znesek, da se je moglo začeti delovanje, g. predsednik Hajnrihar pa je brezplačno dal v najem svet za drevesnico. Tu se vidi, da odbor niso vodili nikaki sebični nameni, ampak skupna korist kmetijstva. Zahvala pa gre tudi slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, katera sta podelila podružnici znatno podporo. Gospodu ravnatelju Pircu pa se izreka na tem mestu zahvala za njegovo zanimanje za podružnico in za njegovo lepo predavanje. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. G. kr. višji inženir Alo'zij Muck iz Kranja je prestavlj n v Lj'*bljan % v Kranj pa pride c. kr. v'šji inžcir £Heslav Bloud» k iz Ljubljane. — Gosp. Viktor Šega, kapelan v Kropi, je imenovan kuratom v deželni prs'lni delavnici. K občinskim volitvam na Dovjem smo prejeli v zadnjem času kar pet dopisov. Iz teh posnamemo, da se ondi koljeta dve stranki. V kolikor smo namreč mogli dosedaj poizvedeti iz obeh taborov, se gre tukaj največ za malenkostne osebnosti. Naše skromno mnenje in tudi naša vroča želja je, da bi se obe stranki zložili in vzaj em no volili brez nepotrebnega klanja. Na obeh straneh vidimo malo preveč osobnega sovraštva in premalo naprednega duha v delovanju sedanjega občinskega gospodarstva. Zadnjič in danes smo priobčili dopise ene stranke, prihodnjič pa pride na vrsto druga stranka, kateri se pa najbrž očita po krivici, da je nemška. Klerikalna lumparija. »Nemški Turnverein* v Ljubljani bo 5. in 6. junija praznoval štiridesetletnico svojega obstanka. Nemške dame letajo po Ljubljani in nabirajo prispevke za «Frühschoppen», ki bo brezplačen, in pobožni »Slovenec* od minule sobote je z ozirom na to beračenje pisal doslovno takole: »Med darovalci je tudi mnogo imen takozvane slovenske inteligence. Tako skrbe izvestni slovenski kro gi zapovzdigovelenemškeslavnosti.* Samoobsebi umevno so si patentirani lažnivci in obrekovalci krog škofovega lista to raco docela izmislili z namenom, da bi zopet nekoliko izbrizgali svoje gnojnice na narodno-napredno stranko. Ker Tržič in Jesenice ne vlečejo več, prišli so na dan z vestjo o novem »izdajstvu* prav oni katoliški poštenjaki, ki bi se raje danes kakor jutri zvezali z nemško stranko, da bi strmoglavili slovenske liberalce. Izvarili so novo lumparijo, ker poznajo svoje neumne kravice, ki verjamejo vsako budalost, če jo le izcimi žegnan falot. Ponatisnili so »Slovenčevo* laž tudi listi: »Edinost*, »Gorica* in s prav nesramnimi opazkami tudi celjska »Domovina*. »Slovenski Narod* je takoj v ponedeljek pozval »Slovenca*, da naj pove imena tistih pripadnikov slovenske inteligence, ki so kaj darovali za slavnost nemškega «Turnvereina», in pristavil, da bo, dokler »Slovenec« tega ne stori, imenoval vse okolu »Slovenca« zbrane božje namestnike šufte. Na ta poziv je odgovoril »Slovenec* Šele v sredo z notico, v kateri se le zvija kakor kača, a ne imenuje nobenega imena, temveč indirektno priznava, daje lagal. Pobožni možje so tedaj morali lepo vtaknili v žep priimek, katerega se sramujejo celo navadne barabe. A kaj zato! S hinavsko proti nebu obrnjenimi očmi bodo lagali že česlokrat radi častikraje ožigosani gospodje naprej in našli se bodo še vedno tepci, ki jim bodo verjeli. »Slovenski List« kot klerikalno glasilo za Kranj se se že več kakor mesec dni živi od naše velikonočne pesmi. Kakor se kaže, m a ta hrana ne prija. Vedno bolj postaja mršav, strahovito hujša in, če bo šlo tako naprej, bo kmalu v vsakem oziru verna podoba svojega duševnega očeta. Ker smo mu v že itak tečno hrano pridejali v predzadnjem »Gorenjcu« že precej paprike, se v zadnji številki lomi, kakor da mu je ostala kost v želodcu. Povsem naravno. Za ljudi, ki imajo vedno »svinjarijo* na jeziku, ni »Naše vstajenje«, za take ljudi so dobie »preše* in ne kaj boljšega. Kranjski dopisnik v »Slovenskem Listu« ne more in ne more prebaviti »laškega berača«. Ker smo mu pojasnili, da smo v »Našem vstajenju« le ožigosali laško politiko rimske kurije, pride do duhovitega zaključka, da vendarle vse meri na papeža, ker je »načelnik rimske kurije«. Ce bo Koblar v »Slovenskem Listu« zabavljal na ministre, potem ga bodo po tej logiki morali po aditi na zatožno klop radi razžalitve vladarja. Največjo zavist pa zganja jetični »Slovenski List« zaradi meniha, »kateremu kmetje naspo vrečo, da zredi se kot piese*. In niti ta zavist ni opravičena. Ona pesem namreč sploh ne govori o menihih kot takih, ampak le o hinavcih, ki se obnašajo kakor pobožni menihi in niti o teh ne pravi, da se zrede kakor tista koristna domača žival, temveč le, da se zredi njih vreča, to je tista takozvana farška bisaga. Kdo bi tega ne razumel »med živimi«! Na tista namigavanja »Slovenskega L;sta» kakor da merijo naši dopisi z Dolenjskega o belih menihih na nekega meniha-donničina, se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker so preneutnna. Naš dopisnik dotičnika niti ne pozna in še ni nikdar o njem Čul. Prav smešno se tedaj sliši, ako »Slovenski List« z ozirom na ono dopise hinavsko zavija oči in javka: »Poštenih Kranjcev je sram, da ie v našem mestu kaj takega tiska«. Kam pa naj potem vtaknemo Koblarja, katerega sploh ni nič sram? Obrtna nadaljevalna šola v Kranju. Odbor te Šole je takole sestavljin: Karol Šavnik, ces. svetnik in župan, kot predsednik; Krnest baron S*honherger, c, kr. deželnovladni tajnik, kot zastopnik vlade; Ivan Woh'gemuth. sedlar, kot zastopnik obi tnikov; Ignacij Fock, milar. kot zastopnik trgovske in obrtne zbornier; Franc Omersa, trgovec, kot zastopnik deželnega odbora; Ferd Sajovic, trgovec, kot zastopnik mestne občine Kranj. III. peš-izlet »Gorenjskega Sokola« v Trboje se vrši jutri v nedeljo dne 17. t. m. Vadile sc bodo med potoma redovne vaje v teku in diru. Zbirališče telovadnica. Odhod ob poldveh popoldne. — IV. peš-izlet bo na praznik Vnebohoda, dne 21. t. m. v Kamnik. Odhod točno ob G. uri zjutraj. Slavnost blagoslovljonja gaiilnega doma v Stražišču pri Kranju se vrši prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. Natančneji vspored objavimo prihodnjič. Avtomobilna vožnja na železnicah. Deželni odbor poročal je občinsk« mu odboru ljubljanskemu, ki je sprožil to misel, da se je obrnil do železniške uprave 7a uvedbo avtomobilne vožnje na gorenjski in dolenjski železnici in obenem izrekel ž« lezniški upravi tudi željo, naj bi m taka vožnja upeljala tudi na kamniški progi. Tukajšnja meščanska godba priredi syoj koncert danes zvečer ob 8. uri na glavnem trgu in ne jutri, kakor je bilo prvotno določeno. Odbor. Iz Selc se nam piše: Volitev starešinstva in župana v Selcih se zopet in to že v četrtič ni izvršila. Večina 14 klerikalcev ni hotela privoliti v pravične zahteve napredne manjšine 10 odbornikov. Volitvi je prisostoval gosp. okrajni glavar Alf. Pire. V veljavi je zopet stari občinski odbor. Pred letom so napijali na Brezjah novemu županu 205 g. Demšarj i s Cešnjice, katerega njegovi lastni somišljeniki zavidajo do tega častnega mesta, katerega še sedaj ni dosegel. Iz Velesovega se nam pi*e: Kakor čujemo, imel bode „Gorenjski Sokol" v kratkem svoj izlet k nam, kjer bode priredil telovadbo na vrtu g. Ivana Sajovica, seveda ob lepem vremenu. Ako bode pa deževalo, ima g. Sajovic zato že pripravljeno lepo kolibo. Že danes se veselimo tega prelepega tremi tka. zlasti ker je pri nas več možakov, katere telovadba prav zelo veseli. Vsled tega že sedai vabimo vse naše somišljenike na to zabavo. On M se bi tudi videlo okrog 40 vrst ali morda še več raznega starega denarja. Za dobro postrežbo se bo po-skrpelo. Torej na svidenje! Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji se prično, in sicer pismene dne 8. junija, ustmene pa 24. julija 1.1. Kaša — otrokova smrt. V Dvorjan pri Cerkljah je pustila delavčeva žena Marija Bergant svojega enoletnega otroka na ognjišču in Šla iz kuhinje. Med tem Časom se je otrok prevrnil z gl-vo v skledo, v kateri je bila vrela kaš;). Otrok se je t>ko hudo opekel, da je vsled opeklin drugi dan umrl. Volitev občinskega odbora. Pri volitvi občinskega odbora pri Sv. Ani je bil izvoljen županom Anton Kavar, občinskim svetovalcem pa Peter Klemen in Franc Mali. Z Dovjega se nam poroča, da se vrši jutri v nedeljo dne 17. t. m., ob treh popoldan prijateljski sastanek slovenskega planinskega društva v gostilni g. K. Šelina. kjer se bodo vršili razni nagovori. Vsled tega se vabijo vsi ondotn domačini, da se v mnogobrojnem številu udeleže tega sestanka, ker pride več gospodov iz Ljubljane, Radovljice. Jes°nic i. t. d. Poštne stvari. S 15. L m. se vpelje med Železniki in Podbrdom na Bači dnevna poštna vožnja zveza, in sicer odide ob 8 20 uri zjutraj iz Železnikov in pride ob 11*20 uri dopoldne v Pod^rdo, od koder se vrne ob 110 uri popoldne v Železnike, kamor pride rb 4*10 uri popoldne. Pevski večer priredi pevsko društvo »Lira* v Kamniku danes zvečer ob 8. uri v hotelu Fischer na Čast svojemu društvenemu predsedniku gospodu Janku Pohlinu k°t novo imenovanemu častnemu Članu. Križem sveta. Milijon pozabila. O priliki obiska angleškega kralja v Parizu je prišla tudi neka Angležkinja Mathauš, da si ogleda svečanosti. V kovčegu je imela seboj tudi milijon frankov in ček za 30.000 frao kov. Vse to je pozabila v vozu nekega izvoščeka. Prišedši v hotel, opazi svojo nesrečo in se hitro poda na policijo. Med tem je pošteni I izvošček že oddal izgubljeni kovčeg portirju hotela. Anglež-I kinja se je seveda tega zelo razveselila, pohvalila je poštenega izvoščeka, a napitnine mu dala samo— 100 frankov. Razne vesti. Umrl je dne 14. t. m. bivši poljedelski minister grof Lebedur. — V Altoni je bil obsojen grof Kalkreuth z Dunaja na šest mesecev ječe, ker je nekemu brivcu ukradel potno torbo. — Pri Sv. Križu na Hrvatskem, kjer je razglašeno obsedno stanje, je obsedno sodišče obsodilo na smrt dva kmeta. Listi pišejo, da so ju te dni že obesili. — V Slovenjem Gradcu je nastal minulo nedeljo strahovit požar, ki je vpepelil 45 poslopij. Dobili smo odondot daljši dopis, katerega pa zbog pomanjkanja prostora priobčimo prihodnjič. — Na Dunaju so slovenski vseučiliščniki priredili minuli četrtek velik mani-festacijski shod za slovensko vseučilišče. Domača knjižnica. Prejeli smo: Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkievvicz. Po poljskem izvirniku po-lovenil Podravski. 10. sešitek. Gena sešitku 40 vin. Dobiva se v knjigotržnici Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Knjižico toplo priporočamo. Listnica uredništva. Več dopisov mora vsled pomanjklanja prostora čakati prihodnje številke. Prosimo dotične gg. dopisnike blagohotnega potrpljenja, ker pride vse na vrsto. — G. pošiljatelju članka: »Gorenjska ob zgradbi nove železnice*: Vaš izborni članek nam je dobrodošel. Pride prihodnjič v uvodniku. Prosimo Vas uljudno, oglasite se fie večkrat! 206 Darila. III. izkaz daror, poslanih dijaški kuhinji v Kranju od 16. januarja do 30. aprila t. 1.: Županstvo Mošnje 10 K, po dr. V. Stempiharju »kazenska poravnava Krišelj-Urolih* 10 K, preostanek za šopek 60 h, Sim. Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani 6 K, Pet. Majdič v Cehu 20 K, iupnik Mat. Jereb v Preddvoru 3 K, nadinženir Fr. Žužek v Ljubljani 10 K, Ant. Treven z Jenenic 10 K, gdč. Rožnika Deisinger iz Škofje Loke nabrala pri občnem zboru olepševalnega društva škofjeloškega v gostilni DeUinger 20 K, Antonija in Fr. Pršina iz Šenčurja 6 K, vesela družba v gostilni pri gospej Iv. Mulej ▼ Radovljici 3 K, neimenovana 1 K 40 h, prof. kolegij za februar 15 K, preostanek prebitka trgovskega plesnega venčka dne 1. febr. t. 1. 80 K, vstopnina na zamujeni bal 10 K, gosp. in gospa Graiaer iz Šenčurja 10 K, ker se nista mogla udeležiti nedeljskega trg. plesa v Kranju, V. Zavrl, nadučitelj v Begunjah pri Lescah, 6 K 40 h, katere so nabrali v veseli družbi predpustnega kluba samcev pri g. Fajdigi na Zgoši po humorističnem predavanju o potovanja zmrzlega petelinčka gg. J. Rakovec, J. Gašperin in Anton Mencinger, kazenska pravda Hanžič proti Gašperlin M. (po dr. Fr. Prevcu) 12 K, iupnik Fr. Rajčevič v Grahovem 35 K, A. Z. najdenih 10 h, g. Pet. Majdič ob nakupu trgovine g. V. Killerja v blagi namen 200 K, gospa Eliza Matajc iz Stražišča 186 kg krompirja in 27 kg fižola, kaz. pravd« L. Gašperlin ca. J. Lužovc (po dr. Fr. Prevcu) 10 K, mesto venca na krsto blagega, miroljubnega župnika-dekana ljutomerskega lv. Skuhale notar Ant. Šlamberger 20 K, prof. Jeršinovič najdenih 32 h, Fr. Jezeršek iz Kranja 10 K kot vstopnino za trg. ples, kaz. poravnava Cetmar ca. Zupan (po dr. Fr. Prevcu) 10 K, g. Jos. Boncelj, trgovec v Železnikih, povodom poroke svoje hčere Line z. g. Ant. Globočnikom 10 K (po upr. .Gorenjca'), župnik Fr. Porenta v Križih pri Tržiču 10 K, J. Kakovc in G. Pire za zabavo v kupeju 2 K, prof. kolegij za marec 14 K, gospa Fftrd. pl. del Negro 20 K, v kaz. zadevi M. Levca za kolarako obrt iščem. — Učenec mora biti star najmanj 14 let. Natančneje pri Janezu Cemažarju, kolarju v Stari Loki št. 16 pri Škofji Loki. 106—2 Naznanilo. Kakor čujem, se še vedno povprašuje po meni v hiši št. 132, kjor sem bil poprej. Vsled tega naznanjam, da sem se preselil v hišo št. 118 zraven velikega vodnjaka na glavnem trgu in prodajam še ravnotako kakor prej vsakovrstne knjige, katere tudi vezem lepo trpežno in po nižji ceni, kakor vsak drugi. Dalje se dobe pri meni tudi kolesa (biciklji), nova in stara. Novo stane od 70 gld. naprej, staro pa od 20 gld. naprej, kakor tudi vse druge, zraven spadajoče stvari. Priporočam se 95—4 Pavel Bizjak, knjigovez Kranj št. 118, glavni trj? zraven velikega vodnjaka. JOSIP WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilna mize, ograje n& mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd 81-50 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Prodajalna o $teu. 151 $c odda. Več se izve pri lastniku g. J. Perissiniju v Kranju. 92—3 Loterijska srečka dne 9. maja 1.1. Gradec: 64 29 . 72 62 33 „Pri Primožu" Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-jalnim blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino. Špirit in žganje. Šipe in kit. Suhe in oljnate barve, laki, firnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku*: Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, sladkarije in igrače. 54—4 Povečano zalogo največjih, najimenitnejših in najboljših poljedelskih in z novimi iznajdbami patentiranih strojev kakor mlatilnice, alamoreznice, čistilnice za žito, veternice, stiskalnice za sadje in grozdje, gepelne priporoča los—i Ivan Komatič Ljubljana, Dunajska cesta na dvori*&u mitnice. Tudi se je razstavila zaloga omenjenih strojev Pred trgom v Radovljici pri g. Franc Korošinu za radovljiško okolico. Edini strupa prosti amerikanski papir za muhe 99 Tanglefoot Originalni zavoj (500 pol) 1550 gld., karton (50 pol) 1-G0 gld. U2-1 Albin Rant, Kranj. Hiša v Naklem št. 42 prav blizu cerkve z vrtom, kozolcem, podom, hlevom in zraven spadajočimi njivami za 50 mernikov posetve, dalje 8 oralov gozda, hiša št. 9 pod Šmarjetno goro z vrtom, podom kozolcem, 3 orali gozda se prostovoljno proda. 109—1 Več se izve pri lastniku Francu Praprotniku v Naklem št. 42. V Zeleznato vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah, a^" krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe 'iM? 3*ffu jf Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli »pri Angelu* Ljubljana Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar OABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i. 161*88 znesek po poštnem povzetju. 207 Tedenski sejem ▼ Kranju dne 11. t m. Prignalo se jc 170 glav goveje živine, 10 telet, 397 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8—, prosa K 825, ovsa K 7-—, rži K 7-50, ajde K 9*—, ječmena K 7*—, krompirja K 2 70. Posamezne številke »Gorenjca* se prodajajo po 10 vin. v Škof JI Loki pri g. M. 2igonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. SI. šolskim vodstvom na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. Otvoritev vinske trgovine na debelo in na drobno v zaprtih posodah. Cena je na drobno po 28 kr. liter. V zalogi imam črno, rudeče in belo istrijansko vino raznih vrst po najnižji ceni. Ob nedeljah in praznikih do 2. ure popoldne, v Kranju Savsko predmestje št. 17. Marko Bratovič, 66-5 Blai Bados. Mestna hranilnica v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—10 katerega plačuje iz lastnega. v Stanje vlog K 3,072-208m)9. Stanje hipotečnih posojil K 1,910.370*86. Vellacher Sauerbrunnen 7—11 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Oceanske vožnje samo Si do 6 dni. V Ameriko potovati je najkrajše in naj prijetnejše čez Francosko flavre — New-York! Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. 107—1 35 208 Vsakovrstne kletke za ptiče se izdelujejo po naročilih in označeni velikosti trpežno dobro in po nizki ceni. Kje? pove upravništvo »Gorenjcu*. 61—4 Otroški vozički 4-50 gld. se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 550, 650, 750, 8 —, 9 —, 10—, 12*—, 14—, 16'—, 18-—, 20-— gld. Nfc&gi Galanterijsko blago na drobno in na debelo. — ALBIN MNT v Kranju pod mestom. Ivan Schindler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste z* poljedelske in 9g—2 obrtne potrebo, kot: mline za sadje in grozdje, »tkalnice za sadje in grozdje, škropilnice z\ trsje, poljska orodja, mlalilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-š'ilnice za koruzo, slamo-reinice, »troj« za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline zt golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjak«*, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih, cenah: ravnotako vse pri« ptave za kletarstvo, sesalke za uno, medene pipe, gumijeve pljee, konopljene in gumijeve c-r-vi, priprave za točenje piva, skrinje za led, piiprave za zdelovanje soda-vode in penečih se vinr stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajn«, šivalne stroje vseh sestavov. s'roje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskaije, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več, kot 400 slikami brezpla no in franko. Dopisuje se 11 j . i i v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Tise naj s* naravnost: Ivan Schindler, Dunaj 1II./1. Erdbertrstr. 12. Trgovina z železnino „MERKUR" PETEI C "v Celju, Graška cesta, šte-v. 1*3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žreblj"% vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. PV* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "fPI * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. % Mm Postrežba točna. Cene nizke. hxM< -'m S*2 «aura y"'vy- WË h •itimtnjiT.ii 11 CO tO 1 cd cd -a ■MM » •o' o -1 O o< so < M < im * IBM t« ET P B o" prêt, cd •y <«' pf M o < =3 M H » ¥—4 «2. .im<* ■H * o cd =3 ■MB » ti ki 1 1 j O 11 i Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11-18 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Vsak, kdor ima prašiče naj da zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo: Kranjske redilne moke za prašiče doktorja pl. Trnkoczvja krmilno in hranilno sredstvo zboljsuje, pomnožujei meso! mast! rejo! zdravje! Dobiva se 1 zavojček 50 vinarjev pri trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine prosto z všteto zavojnino za 3 krone proti povzetju v tovarniški zalogi lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Na stotine žahvalnic, tudi uradno poverjenih o dobrih vspebih pri zdravih in bolnih prašičih prihaja vsak dan. Iste so vsakemu na razpolago in se na zahtevanje pošiljajo poštnine prosto. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 fllerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edenbsočdevetitoena. (Notarski pečat.) Ivan Platitan, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška (moka) za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška (moke) za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisch železniški nadziratelj. 211 Listnica upravnifitva. Gospod Fr. Vevar, Amerika: Naročnino K 484 prejeli. Hvala! Iskren pozdrav iz domovine! 62-9 i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom # „JK£itJ(Uit" Peter Jtffajdič v 3(ranju. 01 > ca C* N Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalještedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. 8» •1 SI N •SM nc 2 i®®®®®®)®®®®®® © © © © © © © © © © © © k 2—20 ¥ IPIIJI registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jager. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Čtempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo. Uhaja vsako soboto iveoer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ■a četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev ved. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine »t ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upiavništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorejj •Gorenjca.. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 95