LET0XXXV., ST. 15 Ptuj, 15. aprila 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA VSEBINE Ob prazniku nova pošta (stran 3) Deiegati 9. kongresa ZKS iz Ormoža (stran 4) „Pridajmo letom življenje" (stran 5) 1780 začetek šolstva v Cirkulanah (stran 7) S kolesi v pomladni dan (stran 8) Pozdrav kongresu slovenskih komunistov Danes in v naslednjih dneh bodo oči vseh Slo- vencev pa tudi širše jugoslovanske javnosti uprte v Ljubljano, kjer bo v Cankarjevem domu začel z delom 9. kongres ZK Slovenije. Na kongresu bo sodelovalo 642 delegatov, izvoljenih v občinskih organizacijah ZKS. čez 500 gostov in 383 akrediti- ranih novinarjev. >>Predsedstvo je kot pooblaščeno lelo centralnega komiteja za pripravo 9. kongresa 2 K Slovenije storilo lakorekoč vse, da bi kongres uspel, uspešno potekal. Ne gojimo iluzij, da bomo napravili čudeže. Priča- kujemo pa. da bomo na 9. kongresu Z K Slovenije in 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije uveljavili kol stalnico vse napredne rešitve in ideje v družbeni praksi in v naši zavesti. Stalnica mora biti uspešnost delegatskega sistema, dobro gospodarjenje, večja ra- cionalnost, uspešen izvoz, zmanjšanje administracije in administriranja, večja odgovornost, kar vse kot konkretni prispevki utrjujejo kontinuiteto naše revo- lucije sploh.« (Franc Šetinc na 13. seji C K ZKS, 5. 4. 1982) S citiranimi besedami je kar najbolj zgoščeno povedano vse. kar bo v teh dneh predmet podrob- nejših razprav in konkretnih opredelitev nalog v kongresni resoluciji. Podobno kot v vseh drugih občinah, organizaci- jah združenega dela in krajevnih skupnostih, se bo tudi v ptujski občini zvrstilo več pomembnih prire- ditev v počastitev 9. kongre.sa ZK Slovenije. Naj navedemo le nekatere od njih. Poudarek vsebini kongresa je bil dan že včeraj. 14. aprila na osrednji proslavi ob dnevu železničarjev.- Popoldne ob 17. uri je bila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra-Tomaža odprta razstava »Tito — mi.sel. beseda in delo«, za tem pa je bil v ptujskem gledališču koncert revolucionarnih pesmi, ki ga je priredil ptujski pihalni orkester. Danes, 15. aprila pa bo v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, ob 18.30 osrednja občinska prireditev POZDRAV DEVE- TEMU KONGRESU ZK SLOVENIJE. Slavnostni govor bo imel novoizvoljeni predsednik Skupščine občine Ptuj — Franc Tetičkovič. za tem bo svečan sprejem novih članov v ZK. Podeljena bodo pri- znanja OF slovenskega naroda, po sklepu pred- sedstva in žirije OK SZDL bo letos prejelo srebrni znak OF 12 posameznikov in 3 društvene organi- zacije. Kulturni program pa bodo izvedle članice KUD Lepajnci in narodni ansambel »Bratje Benc« iz bratske občine Krapina. Program bo povezoval Marjan Šneberger s citati — od prvega do devetega kongresa ZKS. FF „Kongresu Želimo uspešno delo!" ORMOŽ Članske izkaznice je sprejelo 16 novih članov ZK. (foto Ciani) Čestitke in iskrena zahvala komunistom, ki že tri desetletja aktivno delujejo v občinski organizaciji ZKS Ormož. {{oio Ciani) Ta misel je prevevala akade- mijo, ki so jo v ponedeljek. 12. aprila, pripravili v ormoškem domu kulture. Ob tej priložnosti je spregovoril o delu zveze ko- munistov in o aktualnih družbe- noekonomskih in družbenopoli- tičnih vprašanjih Miroslav Tramšek. sekrckretar komiteja OK ZKS Ormož. Zatem je G.=bri- ela Kuhar, predsednica OK ZK^ govorila o delu komunistov, ki so tri desetletja aktivno sodelovali na v.seh področjih življenja in dela. hkrati pa opozorila na naloge v tem času. Skupaj z Miroslavom Tramškom sta izročila šestnajstim novosprejetim članom izkaznice in rdeč nagelj, šest članov zveze komunistov iz te občinske orga- nizacije pa je prejelo zlato značko za tridesetletno aktivnost. Prejeli so jih Viktor Vukan. Marija Na- jžar. Štefka Grdiša. Blagojka Bu- dja. Drago Mesaric in Stanislav Kirič. V mienu novosprejetih članov zveze komunistov, delovnih Ij^idi in občanov je pozdravno pismo 9. kongresu ZK Slovenije prebrala Nevenka Čeh. zatem pa so v kul- turnem programu nastopali učenci ormoške glasbene in osnovne šole. N. Dobljekar Živeti z ustvarjenim dohodkom v ponedeljek dopoldan so se v Ptuju sestali delegati za 9. kongres ZK Slovenije iz občinskih orga- nizacij zveze komunistov Lenart. Ormož. Sloven>;k.i Bistrica in Ptuj. Pogovorili so se o zadnjih vsebin- skih pripravah na kongres, ki je priče danes z delom. Dogovorili so se. da bodo razpravTjalci v svojih razpravah opozorili na konkretne težave, ki spremljajo naše gospodarstvo in negospo- darstvo, posebej pa jpoudarili prizadevanja za uresničitev eko- nomske staDilizacije. Težave, ki sj)remljajo naš družbeni in politični razvoj je moč razreševati le po poti družbenega dogovarjanja in samoupravnega razumevanja, je poudaril Milan Kneževič. ki je vodji omenjeni pogovor in dodal: »Živeti mora- mo z ustvarjenim dohodkom in to naj bo tudi napotek za naše nada- ljnje delo. Odgovorne naloge, ki sijih bomo komunisti na kongresu zastavili, je treba brez oklevanja ludi uresničiti.« Zadnji delovni pogovor dele- gatov omenjenih občinskih orga- nizacij ZK so s svojim obiskom počastili tudi pionirji osnovne šole Bratje Reš Destrnik. Delegatom so zaželeli uspešno delo na kon- gresu. N, Dobljekar Pionirji OŠ Bratje Reš Destrnik izročajo cvetje Milanu Kneževiču, sekretarju MS ZKS za Podravje. PRVE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Dosedanji predsedniki zborov skupščine občine Ptuj so sklicali za v sredo, 14. aprila (včeraj) prve seje zborov. Ker so te seje bile že po za- ključku naše redakcije, navajamo potek sej le po predlogih dnevnih redov. Na ločenih sejah so 5.e torej vče- raj dopoldne sestali zbor združene- ga dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor SO Ptuj. Na sejah so izvolili nove predsedni- ke in podpredsednike zborov, ter imenovali sekretarje zborov. Vsak zbor je izvolil tudi predsednika in člane dveh odborov zbora. Družbe- nopolitični zbor je izvedel še glaso- vanje o izvolitvi delegatov za druž- benopolitični zbor SR Slovenije, zbor združenega dela pa je izvolil člane skupin delegatov za oblikova- nje stališč o zadevah iz pristojnosti zbora združenega dela skupščine SRS in sprejel spora/um o obliko- vanju skupin delegatov zii pošilja- nje delegatov v ZZD skupščine SRS. Po končanih sejah /borov pa je bila prva skupna seja vseh treh zbo- rov skupščine občine Ptuj, ki jo je sklical sedanji predsednik skupšči- ne dr. Cvetko Doplihar. Na njej so opravili volitve delegatov iz SRS za zvezni zbor Skupščine SFR Jugo- slavije, opravili glasovanje za izvo- litev predsednika in članov pred- sedstva SR Slovenije ter izvolili skupino delegatov za pošiljanje de- legatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije. Za tem pa je bilo še skupno zase- danje vseh treh zborov skupščine občine Ptuj. ki so ga vodili že novo- izvoljeni predsedniki zborov. Na skupnem zasedanju so izvolili pred- sednika in podpredsednika občin- ske skupščine, izvolili predsednika, podpredsednika ih člane izvršnega sveta SO Ptuj, imenovali tajnika občinske skupščine ter izvolili pred- sednika in člane stalnih komisij skupščine, to so: komisija za volit- ve in imenovanja, statutarno prav- na komisija, komisija za vprašanja borcev NOV, komisija za priznanja in odlikovanja, komisija /a vloge in pritožbe in komisija za družbeno nadzorstvo. Oblikovali so tudi ostala telesa skupščine, kot je svet /a ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prome- tu, imenovali uredniški odbor Uradnega vestnika in imenovali po- obla.ščenc predstavnike občinske skupščine za sklepanje zakonskih zvez. S tem se je skupščina občine Ptuj konstituirala za delo v naslednjem 4-letnem mandatnem obdobju. Po- dobne seje občinskih skupščin so bile včeraj ludi v večini drugih ob- čin v SR Sloveniji. FF Uspešen začetek setve Setev sliidkornc pese ]c v piujski občini pričela v pondcljck. ^. apriki. Prvi tedcnjc bilo \ reme sejakem naklonjeno in tako so sejali od lulra do večera. V pelek. ko je setev prekinil dež. so si kar oddahnili od celote- denskega napornega dela. Setev je tekla po načrtu, brez zastojev in težav, tu in tam zeml|a pri zasebnih kmetovalcih ni bila pripravljena in je prihajalo do nepotrebnih premikov strojev in s tem do manjših sicer nepotrebnih stroškov. Kl)ub temu so setev pri kooperantih kmetijskih /adrug opr.ivili na nekaj inanj kot ireliini površin, določenih /a setev sladkorne pese. Še bolj uspešno je stekla setev na poljih kmetijskega kombinata, seveda tudi s scjalnicami večjih /mogljiVi)sti. Konec minu- leua ledna so na kmeii)skem kombinatu zagotav lj'ali. da b«» setev na X()0 htT£inskinu streli okupatorja. Prva prireditev v počastitev krajevnega praznika je bila že v nedeljo, 4. aprila, ko se je na strelišču v Ormožu zbralo nad 40 strelcev z območja ormoške občine, ki so z zračno puSko tekmovali za pokal KS SredBče. Osvojfli so ga strelci iz Središča pa tudi med posamezniki je bil najboljši Središčan Branko Veselko. Središčna proslava v počastitev krajevnega praznika pa je bila v nedeljo, 11. aprila pri spominskem obeležju NOB v Središču, na njem je vklesanih 51 imen padlih borcev z območja KS Središče ob Dravi. Tem padlim borcem ne dolgujemo samo spomina, temveč tudi varo- vanje tistega, za kar so se bojevali, za kar so žnvovali svoja življenja — je med drugim poudaril v svojem govoru Vlado Ožbolt, pred- sednik občinskega odbora ZZB NOV Ormož. Po komemorativni svečanosti je bila še slavnostna seja skupščine in DPO krajevne skupnosti Središče ob Dravi. Na seji je govoril Janko Munda, predsednik skupščine KS, ki je predvsem poudaril današnje naloge, to je krepi- tev bratstva in enotnosti, odgovorno delo na vseh področjih, razvoj samoupravljanja in dele- gatskega sistema, to pa so tudi cilji, za katere so padli naši borci. Slavnostni seji sta prisostvovali tudi delegaciji iz pobratenih KS Preljina v občini Cačak, SR Srbija in krajevne skupnosti Sutjeska iz AP Vojvodine. Na slavnostni seji so podelili tudi plakete KS Središče, ki so jih letos prejeli: Jože Kuhar, Terezija Markoci, Rudi Mlakar in delovni kolektiv Droge TOZD Gosad Središče ter godba na pihala središkega prosvetnega društva. Bro- nasti znak OF pa so prejeli: Martin Habjanič, Milica Jurkovič, Rudolf Mlinaric, Franc Rajh in Marya Viher. V okviru prireditev ob krajevnem prazniku je bil še sprejem nad 70 let starih občanov KS, razstava dejavnosti v KS in občinsko strelsko tekmovanje z vojaško puško, v katerem so se pomerile ekipe krajevnih organizacij ZRVS. MLADI SO IN NISO AKTIVNI ORMOŽ Tako bi lahko v kratkem ocenili razpravi o delu subjektivnih sil med mladimi, ki so ju v okviru predkongresnih aktivnosti izvedli v kra- jevnih skupnostih Kog in Miklavž. Pri Miklavžu ugotavljajo, da mladi aktivno sodelujejo v druž- benopolitičnih organizacijah in krajevni samo- upravi ter v društvih. Posd)nD dobra je vez med mladinsko organiz^ijo v osnovni Spt^liličnih organizacij KS Ki- dričevo, seje pa seje udeležil tudi Mitja Mrgole. p«.idpredsednik SO Ptuj Po krajšem nagovoru Jožeta Perka. predsednika tamkajšnje krajevne konference SZDL. scj šestim zaslužnim krajanom po- delili bronasta odličja osvobodil- ne fronte slovenskega naroda. Ta priznanja so prejdi: Stanko Mc- ško.Franc Kolarič. Stane Lampič. Jože Klaneček. Anton Orter in Anton Leva. Podelili pa so tudi pokale in priznanja najbolje uvr- ščenim ekipam in pt>sameznikom v špormih tekmovanjih v poča- stitev krajevnega praznika. Naj- bolj množično je bilo prav gotovo tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer so dosegli največ kro- gov člani strelske družine Turni- šče. pred ekipama iz .Aeisa in Mipa. Med posamezniki jc naj- bolje streljal Ludvik Pšajd Po- sclHia tnčianska delegacija pa je s slavnostne seje ponesla venec k spomeniku Borisu Kidriču. CKrednja slovesnost se je pri- čela nekaj po enajsti uri pred pt>- ''lopjem nove pošte, kjer je zbrane krajane in goste najprej pozdra- vila godba na pihala KUD Pošta iz Maribora. O liku Borisa Kidri- ča, ter o razvoju krajevne sku- pnosti. l;i nosi njegovo ime je go- voril Miro Kovač, predsednik sveta K S. O novi pošti v Kidričevem, na katero so krajani ponosni, je za- tem govoril Alojz Cucek, direktor TOZD za PIT promet v Ptuju. Sam gradbeni objekt pošte tipa Marles je veljal nad 8.6 milijona din. nabavna vrednost in montaža nove 400 številčne telefonske centrale z možnostjo raz.širitve na 1000 priključkov, bo veljala okoli 5.2 milijona. Zagotovljena pa so tudi potrebna finančna sredstva za priključitev obstoječega tele- fonskega kabelskega omrežja v znesku 2.3 milijona. Nabavljen je že visokofrekvenčni sistem za potrebe medkrajevne telefonske centrale, katere vrednost je nekaj nad milijon din. Tako bo še letos, predvidoma v juliju aktivirana celotna investicija, ki bo veljala 17.1 milijon din. In od kod sredstva za novo p)o- što v Kidričevem? Razen tele- fonskih naročnikov, ki združujejo sredstva po impulzih, je prispe- vala 1.5 milijona Samoupravna komunalna skupnost — enota za uporabo mestnega zemljišča iz Ptuja. Krajevna skupnost Kidri- čevo jc iz sredstev samoprispevka primaknila milijon din. levji delež pa je vložila TOZD za PTT pro^ met IZ Ptuja skupaj z območno sa- moupravno interesno skupn6!gjo za PTT prfMTiel. '-'Aa ' 4/vaj-alec-gradbenih dd. "torej" sp»)dnjega dela objekta je biloCiP Gradiš. TOZD (iradnje Ptuj. Montažo gornjega dela objekta pa je opravil dobavitelj Marles iz Maribora. Pohištveno opremo so izdelali delavci PTT servisa iz Maribora, montažo PTT centrale pa še izvaja montažno podjetje Iskra iz Ljubljane. Vsa dela so potekala v predvidenih rokih. St)bolno slovesnost so pope- strili še člani moškega pevskega zbt>ra TCJA. pionirji OŠ Kidriče- vo in tamkajšnja folklorna skupi- na. Vrvico pred novo pošlo pa je simbolično prerezal Ivan Kore- njak, predsednik delavskega sveta \ TOZD za PTT promet v Ptuju. Številni krajani m gostje pa .so si /-alem z zanimanjem ogledali pr«>store nove pgnplijpc, vidimo zaenkrat rešitev v izpopolnje- vaapiob deiu in iz dela. Ob vprašanjih financira- &«MMmo. da bomo le v širši družbeni akciji D poiskali rezerve ter s tem zagotovili manjši ddcistaršev pn plačevanju mesečne oskrbnine v VVZ.. TUh na pudročiu kulture bomo poglabljali mnao sodelovanje Izvajalcev in uporaDnikov — dieKTvnrft ljudi iz združenega dela pri oblikovanju m vrednotenju programov kulturnih dejavnosti. " : "lo potrebno več posluha za proble- anja kulturne m revolucionarne e/i : ohranitvijo nekaterih kultur- nrejeti odločitve v republi- - :«.rnu morali zavzemati bolj kot iultumo raven vsega našega življe- jvig kulture medčloveških odnosov, kioija imi za kulturo dela v najširšem • - - — POVZETEK a. RAZPRAVE MARUE PAAGMLENC NA 3. KONGRESU ZKS Skrb za pridelavo hrane je naša skupna obveznost in odgovornost v uvodu je poudarila, da so se ddavci vkmelMtf tudi v ptujski občini kar najbolj aktivno illjafii v razpravo o kongresnih dokumentih. ObtemsongoCo- vili, da smo v času od 8. kongresa v kmetijstvu nMiiHi precejšen korak naprej, vendar z dosežmim ieoisHi zadovoljni. Prav tako so ugotovili, da je v dokumentih za 9. kongres kmetijstvu tammjcmegk premalo prostora in da mnogi žgoči problemi na toa področju sploh niso omenjeni. Zato je v nadaljap ne- pravi opozorila na vse tiste probleme, kisovoMmtkih dokumentov premalo prikazani. Pri tem je poudarila, da se ddavci v kmetijsEtvam- vedajo odgovornosti, ki jo imajo za čim ve^opridclR- vo hrane in pri razvijanju družbenoekcmam^fli odm>- sov v kmetijstvu, in ker nalog na tem podroi^ nen- vajamo tako kot smo si jih zapisali v sredmcniEaih pianih, ie tudi razumljiva zaskrbljenost pri komnai- stih, ki delajo na področju kmetijstva. Za tem je podrobneje razčlenila proHcmatfto na {»sameznih področjih, ki kažejo, da smo doskj kme- tijstva dajali prednost le v besedah, praksa pa je s ttm v močnem navzkrižju. To je argumentirala sSlevilmmi primeri, zlasti tistimi, ki močno oviraj|o izvajanjeian^e- stidjskih programov v kmetijstvu, saj so ie itu skro- mna sredstva bank morala biti dodatno angaiinma za pr^oditev težav raznih nerentabilnih investicij. Ob ttm je poudarila, da nas komuniste predvsem zauma, kdo je odgovoren za takšno stanje? Ddavec, Idjckot samoupravljalec dvignil roko za sprejem predlaiBB^ mvesticijskega programa, prav gotovo ne! Svojo obširno razpravo je Marija Magdalene kcm- čala z naslednjo ugotovitvijo in z dodatnim iHedkgom sklepov: In ne nazadnje, vsi in ne samo ddavci v kmdijtinn bomo morali enkrat za vselej dojeti, da je skib za pro- izvodnjo hrane naša skupna obveza in odgfiKomasL. Predlagam, da se vnesejo v sklepe 9. kongresatadi naslednji naši predlogi: Da se v najkrajšem možnem roku dore£e dolgoroS' ni razvoj agroživiisiva naše republike, I>a se sprejme dogovor o načinu financiraiqa na- ložb v proizvodnjo hrane v zadnjem četrtletja t^oCe- ga leta za naslednje leto. laganja v kmetijsko infra- una sredstva. Delež bank in --ž:.-; ; .Mj^o zakonu, ki ureja združevanje 1 te namene in je izredno pomemben za vse >: :cno previsok. Učmke naložb moramo bolj kot doselj spremljati v ^rikr -u Vn^etijcev zahtevali, da ob normalnih h ter ob uporabi sodobnih agro- osežejo tudi normalne hektarske jin kot za jgnojila in zaščitna sredstva se - avijati devize tudi za uvoz sestavin za živalsko krmo, zlasti še, ko gre za interven-. - Voruze. iic dementamih nesreč mora bolj : širša družbena skupnost, zlasti v manj razvitih območjih naš« "ogradov v Halozah), dkupom kmetijskih pridelkov orejeti odločitve o združevanju Tiorajo preseči svoje ozke lokali- i moramo uveljaviti ekonomske -ja z večjo veljavo tržnih zakoni- - ..^ nioramo ponovno opredeliti tudi i:itie v sadamjahe in vinograde na nagnjenem sve- i-mmzhadiie Slovenije. S tem bomo zagotovili, bodotadi ta nagnjena področja, ki zagotavljajo ..a aaodBfe klimaiskih in pedoloških razmer v j^miMo L»jBii£Io proizvodov, razvijala skladno z OBtafiaa kmuijil mii področji. V Boded^k ielii moramo zagotoviti, da se bo in- ines ctatiut do pndročij, kjer se proizvaja hrana, iz- niil predvsem v zagotavljanju sredstev za naložbe in Bcmmovairimf določenih proizvodov kot je to da- aa. Zanttrili jc treba odgovornost vseh, napake in kletvednsofivrr-' ^• V .rkretno opredeliti. ncnckali tr iošnimi ugotovitvami in na- Mmmnapiav :čno preiti od besed k deia- aicm, kagli k t dpravili napake iz pjreteklo- SbiaapnnnfiEi .iglavcev. PRAZNIK OBČINE PTUJ BO LETOS V JURŠINCIH v četrtek, 8. aprila se je sestalo predsedstvo kra- jevne konference SZDL in sprejelo več ddqxyv na priprave za izvedbo pohoda * Po poteh revohicne« ia priprave za izvedbo občinskega praznika oMiac Ptuj. ki bo letos 8. avgusta v krajevni skupmxti v Juršincih. Seje (Hedsedstva sta se uddcžila družbe- nopolitična ddavca Feliks Bagar. Franc Klemcnčič. dani komiteja za SLO in DS in predstavniki diuStev Feliks Bagar je prisotne seznanil z nalogami, ki jik imajo DPO. krajevna samouprava in druStva za izvedbo občinskega praznika ter pohoda »Pojnteli revolucije«. Bagar je nadalje omenil pomen ob&ft- sk^a praznika in dejal, da bo praznik posveCca 40 ictma boja Slovenjegoriške Lackove čete ter da bo taknl priložnost za delovne ljudi in občane, da ocenijo in pregledajo prehojeno pot dosežene ile- bvne uspehe in se seznanijo z novimi nalogami Po širii razpravi so imenovali krajevni pripra- vljalni odbor, ki bo v stalni povezavi z občmskim. obapaodgovoma za priprave in program za izvedbo občinskega praznika. Predsedstvo je sprcjclosklcpo zasaditvi 88 dreves v spomin na predsednika Tita. ki bodo zasajena ob vaški cesti v smeri ribniki*, lov- skega dnaaa m fal^gja igriSča. Nadalje b« do do pnoDBfta mcdii prastar za poŠto v že obstoječem obicktBlCS.mitAovežo, vodovod, ribnik in lovski doim.NasigipKedsedstvasoiigotovili. dasodela na lefcobiekiihfcvtcbL Sitarikaorgiaanacqa pa bo tudi letos v počastitev praoBBkaogjMizirab strelsko srečanje z MK orož- jem iazora^^cm na ietcfie dlje za preh(xlni pokal, ki jjcsedaivroiahSDTumišče. Glede ocene stama na podra^SLOinDSjtf predsedstvo ugotovilo, da so varaostBO-političaerazmere v K S zadovoljive ter da jekoHBlczaSLOiBDS dobro zaživel kot pc^litično opcralivm otgm. SczaaniU so sc tudi z varnostno- sanpiti k aakigiUB za usposabljanje pnpadnikov NZ in cmit Štaba za CZ. IVav tako so se seznanili s pRdpostavkaau na akofo NNNP «82«. Za pohod *IN» potdi revolucije« jc predsedstvo ipneno«^ štab. za komandiija čete Vilka Kekeca. za fc"»»«^»TJ* pa Jasno FiVlin. Predsedstvo K K SZDL vabi občane in dane društev KS Juršmci. da se poluda ndclcžqo v čimvečjem številu 24. apnta Franc Strud TEDNIK - 15. april 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 NOVO V PONUDBI PTUJSKIH TOPLIC V letošnjem letu je glavna no- vost v toplicah ureditev prostorov ^ fi/ikaino terapijo. O tem je povedal Marjan Cj. lenečki, direktor temeljne or- gaiii/acije Ptujske toplice: ,,Ptuj- ske toplice delujejo na izviru termalne vode, ki je bila z odločbo republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo /e 5. marca leta 1979, razglašena za naravno zdravilno sredstvo. Sanacijski program, ki ga je sprejela temeljna organizacija pa predvideva, da bo ravno omenjeno Jejslvo omogočilo usnešen razvoj temeljne organizacije, ob upoštevanju, da bo pravilno in v največji meri izkoriščena ta narav- na danost, to je termalna voda. Voda v Ptujskih toplicah spada v skupino akratotermalnih vod in je zaradi svojih biotropnih lastnosti zelo primerna za zdravljenje in prevencijo številnih obolenj. Po- leg lega je naša voda uporabna pri izvajanju programa Šporino- rekreativnih aktivnosti, s tem da s« obranijo in učvrstijo kondicije na- šega delovnega človeka. Na podlagi zdravilnih lastnosti vode, so za Ptujske toplice bile določene indikacije za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo. Tako boino lahko zdravili bolezni, kot so kronični vnetni revmatizem, degenerativni revmatizem (cela vr- sta revmatizmov), izven sklepni revmatizem, stanje po poškodbah sklepov in hrbtenice, ki potrebuje- jo medicinsko rehabilitacijo, brazgotine po opeklinah z ';hujši- mi funkcionalnimi motnjami in podobno." V nadaljevanju našega pogovora smo Marjanu Ciglenečketnu posta- vili vprašanje o povezovanju toplic s ptujskim zdravstvom? Marjan Ciglenečki je povedal: ,,V ietu 1981 je ptujsko zdravst- vo pričelo z organiziranim korišče- njem našega zdravilnega sredstva za rehabilitacijo pacientov. Ker ni primernih prostorov oziroma le-ti niso urejeni za opravljanja celotne fizioterapije, so v toplicah opravlja le t. im. vodna terapija. Zaradi le- ga morajo pacienti za ostale postopke hodili drugam: predvsem v bolnišnico, pred tem pa še v zdravstveni dom. Taka organizaci- ja rehabilitacije ima kup nevšečno- sti tako za uporabnika kot izvajal- ca. Zato bi se naj po dogovoru med občinsko zdravstveno skupnostjo Ptuj, ZC—TOZD bolnišnico in Ptujskimi toplicami v obstoječih topliških stavbah adaptirali nekateri prostori, v katere bi se preselila celotna li/oterapija. Program adaptacije predvideva predvsem ureditev dlagnostično- terapijskega trakta s poudarkom na fizikalni terapiji. Z relativno majhnimi stroški bodo urejeni in opremljeni prostori za nemoteno strokovno delo. Pričakovati je, da bodo toplice po načrtovani preureditvi imele velik delež pri uresničevanju programa zdrav- stvenega varstva v preventivnem kot v kurativnem smislu in to ne le na območju zdravstvene^SJ^^entra Ptuj—Ormož, temveč na območju celotne podravske regije. Velika prednost adaptacije je tu- di v tem, da se bo ves program rehabilitacije z uporabo naravnega faktorja opravljal na enem mestu. Kot smo že povedal, se terapija izvaja na več mestih, kar pri bolni- kih povzroča nepotrebno izgubo časa in obremenitve. Znano je namreč, da je za uspešno zdravlje- nje nujno sodelovanje v vsakem primeru motiviranost bolnikov. Mnenja smo, da bo po adaptaci- ji že mogoča celotna rehabilitacija bolnikov, čeprav le na t. im. am- bulantni način. Za pridobitev statusa naravnega zdravilišča pa bo potrebno zgraditi le še nastanit- veni objekt, kar bo vplivalo na optimalno izkoriščenost že ob- stoječih objektov." Iz že omenjenega izhaja naslednje vprašanje glede ureditve garderob za kopalce v letni sezoni. O tem je Marjan Ciglenečki pove- dal: ,,V prostorih, ki bi se naj adap- tirali v fizioterapevtsko ambulan- to, so sedaj garderobe za kopalce, ki obiskujejo zunanje bazene v let- ni sezoni. Ti prostori pa so bili dejansko predimenzionirani, saj niso zasedeni niti v najhujših poletnih konicah. Zaradi določenih potreb po garderobah predvidevamo na prostoru med zunanjimi bazeni in letnimi sa- nitarijami postaviti primerno urejeno nadstrešnico, v katero bomo namestili kabine za preoblačenje in uredili garderobni prostor /Si shranjevanje oblek. Glavni učinki naše adaptacije bodo predvsem v povečanju dohodka oziroma v zmanjšanju iz- gube iz poslovanja naše temeljne organizacije, ker to izgubo po samoupravnem sporazumu pokriva večina temeljnih or- ganizacijah v občini. Zato bodo le- te še posebej zainteresirane za te ukrepe, ki vodijo k zmanjšanju njihovih obveznosti. Omogočeno bo, da se opravijo vse potrebne balneomedicinsli;e laziskave, da si Ptujske toplice pridobijo status naravnega .zdra- vilišča. Dokler toplice tega statusa še nimajo, je logično, da se vsa medicinska dejavnost v fizioterapcvtski ambulanti, oprav- lja v režiji zdravstvenega centra Ptuj—Ormož — temeljne or- ganizacije bolnišnica in v tej obliki mislimo v naslednjih letih tudi delovati." .-^ MG 7. APRIL ~ SVETOVNI DAN ZDRAVJA „Pridaimo letom življenje " Letos je svetovna zdravstvena organizacija ob 7. aprilu — svetovnem dnevu zdravja, že triin- tridesetič opozorila na pereč prob- lem. Njeno sporočilo je ,,pridajmo letom življenje", tako namreč svet opozarja na probleme in vsako leto je geslo tudi problem. Letošnje sporočilo je namenjeno starosti — jeseni življenja, poseb- nemu obdobju življenja, ki zahte- va tudi drugačno obravnavo in to bistveno drugačno kot nekoč. Zavedati se moramo, da starost ni bolezen in da več ne poteka v zna- ku stalnih spremljajočih težav, kot so: bolezen, gmotne, socialne in druge težave. Danes se srečujemo s čilimi, zdravimi in ustvarjalnimi starostniki, ki niso za ,,odpad"; še kako jih potrebujemo, vendar jim moramo ponuditi takšno življenje in delo, da bodo še naprej lahko prispevali v naš socialistični samoupravni razvoj. Ne smemo jih izolirati in jih ,.pustiti na miru". Novi pogledi na jesen življenja iščejo možnosti, kako bi starostni- ki ostali čim. dalj v okolju, kjer so že dosedaj živeli. To pa narekuje družbi določene nove naloge: predvsem pa take, ki bodo omogo- čile starim ljudem, dodati letom čimveč življenja. O pomenu letošnjega svetovnega dneva zdravja, je dr. Mitja Mrgo- le, predsednik strokovno-medicin- skega sveta pri občinski zdravstve- ni skupnosti v Ptuju povedal: ,.Geslo letošnjega dneva je ..pridajmo letom življenje". To pa ne pomeni samo dobro zdravstve- no stanje starejših ljudi, temveč je povezano s številnimi drugimi vprašanji, kot so socialno-eko- non.ska, stanovanjska, p.sihološka in podobno. V SR Sloveniji imajo sedaj že 16,2 odstotka prebivalcev starih nad 60 let, konec stoletja bo v Jugoslaviji okrog 10 odstotkov vseh prebivalcev starih nad 60 let. Na svetu pa bo konec istega ob- dobja že 600 milijonov starih ljudi, kar je 90 odstotkov več kot danes. Problem starostnikov v Sloveniji je predvsem v tem. da imamo sla- bo razvite izveninstitucionalne- neprofesionalne oblike dela s starejšimi ljudmi. Predpise imamo sicer dobre, realnost pa je nekaj drugega. Skrb za starega človeka ni samo skrb v zdravju, temveč skrb sosedov, skrb vaščanov, skrb v krajevni skupnosti, nasploh skrb v dnevnih stikih s starimi ljudmi." Kako pa v občini skrbimo za to kategorijo prebivalcev? ,,Na to vprašanje bi lahko odgovoril samo z vidika zdravstve- ne službe. V zdravstvu nimamo kakšnih posebnih oblik, vezanih na progame v zvezi z zdravljenjem starih občanov, vendar smo v občini že v preteklem obdobju prevzeli od krajevnih skupnosti t. im. ,,laično nego" bolniVo^' "-i domu. Ob koncu preteklega leta smo uvedli v zdravstveni službi t. im. strokovno oziroma zdravstve- no nego na domu. Ta nega pomeni nego vseh bolnikov, ki so sposobni zdravljenja na domu, s tem pa tudi starih. Pri starih ljudeh je zelo pomembno, da jih po nepotreb- nem ne ,,trgamo" iz njihovega okolja; pri njih je proces možgan- ske skleroze toliko napredoval, da pri mnogih, ki jih izločimo samo za nekaj dni, postanejo psihične motnje take možne, da so popol- noma izgubljeni. Ponovno vrača- nje v prejšnje stanje pa traja dalj časa po vrnitvi v domače okolje. Pomen strokovne nege na domu ni samo v finančnih rezultatih, pri starih ljudeh je to predvsem v ohranitvi duševnega zdravja." Ali letošnje geslo svetovnega dneva zdravja narekuje določene naloge občinski zdravstveni skupnosti v Ptuju? ,,Posebnih nalog to geslo ne prinaša. Vendar pa moramo s to nego, s katero smo pričeli koncem leta 1981, nadaljevati in poskrbeti tudi v zdravstvenih skupnosti, da bo nega še kakovostnejša in da bo zajela vse, ki so te nege potrebni." MG Mladina Kicarja v akciji v počastitev 9. kongresa ZKS in 40-letnice ustanovitve Sloven- .skogoriske — Lackove čete. so člani osnovne organizacije ZSMS »Jože Lac^Ko« Kicar organizirali udarniški dan v Kicarju, 10. aprila 1982. Urejali so okolje spomenika Slovenskogoriške — Lackove čete in ob rijem posadili drevesa, istočasno pa so očistili tudi okolje gasilskega doma. Akcija, pod vodstvom predsednice Marice TILI.jebila uspešna. Mladina v Kicarju pa se hkrati že pripravlja tudi na dan pohoda »Po poteh revolucije«, ko bodo v Kicarju na postojanki Slovenskogoriške čete pripravili "kulturni program. Dodajmo še to, daje odbor krajevne skupščine za razvijanje tradicij NOB in socialistične revolucije začel aktivnosti z obnovo spomenika Slovenskogoriške-Lackove čete v Kicarju. ki bo obnovljen do pohoda. Tudi zadnja seja komaj sklepčna Tudi za zadnjo sejo skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj ne moremo reči, da je šlo vse tako kot bi se za tak sklic spodobilo. Sele po 31 minutah čakanja je bila zagotovljena minimalna sklepčnost z 38. delegati v zboru uporai3nikov in kol vedno ludi tokrat ni bilo težav v zboru izvajalcev, ki so se vseskozi zavedali svoje odgovornosti do skupnosti in redno zagotavljali 80 in več odsotno udeležbo. In še po nečem bi lahko to skupščino šteli med izjemne — po kratkosti seje. V dobre pol ure je bilo obravnavanih vseh deset točk dnevnega reda. Res je, da je bila večina dokumentov že v razpravi kot osnutki in da zato na predloge ni bilo pripomb, pa tudi o dopolnilu k samoupravnemu sporazumu o določanju višine oskrbnine v VVO so delegati razpravljali na prejšnji seji. Tokrat so lahko ugotovili le, da se cena ne sme povečati več kot za 17 odstotkov, kar je potrdila tudi občinska skupnost za cene in tudi s predlogom, da letošnje povišanje pokrije skupnost iz ostanka sredstev iz lanskega leta so se v celoti strinjali. Že v naslednjih dneh pa bodo stekle priprave na prvi sklic skupščine v našem tretjem delegatskem mandatu, ko bo predano delo novemu vodstvu in novim delegatom, ki jim je dosedanja predsednica skupščine Dragica Novakova tudi zaželela veliko plodnega in uspešnega dela, dosedanjim pa se je zahvalila za sodelovanje ob ugotovitvi, da je bilo vendarle veliko napravljenega kljub številnim težavam, ki so se v tem obdobju pojavljale tako na investicijskem področju kot v sami dejavnosti, to je v vzgoji in var- stvu predšolskih otrok. mš Za boljši pridelek koruze v Sloveniji potrebujemo za potrebe živinoreje že okoli 400.000 t koruznega zrnja več, kot ga sami pridelamo. Nakup iz sosednjih republik ne poteka vedno najbolj tekoče in brez zastojev, povrhu vsega pa je plačujemo precej več, kot nas stane doma pridelana. Lastne možnosti pa imamo slabo izkoriščene. Več koruze bomo pridelali, če bomo v pridelovanje vključili še kakšno novo površino in s povečanjem pridel- ka. V površinah smo omejeni in večjih rezerv ne bo. tudi v primeru, ko bomo v predelovanje vključili površine, ki smo jih odtrgali drugim poljščinam. Imamo pa izredno velike rezerve pri povečanju hektarskih pridelkov. Za zvečanje hektarskih pridelkov je potrebno več pozor- nosti posvetiti osnovni in predsetveni pripravi tal. Jesensko oz. zimsko oranje je ključni dejavnik za kvalitetno pripravo tal. Osnovni pripravi tal jeseni, sledi spomladi dopolnilna obdelava. Takoj spomladi, ko se zemlja toliko osuši, da lahko gremo s traktorjem na njivo, jo poravnamo z vlačo. Sledi brananje, ko se po- javijo pleveli oz., če se zemlja zaskorji. Pred sa- mo setvijo pa njivo pobranamo še s pred- setvenikom (mrvilnikom), ki nam napravi 5- 7 cm globoko plast rahle grudičaste povrhnjice, v katero pride posejano seme do te globine. Slediti mora kvalitetna setev, ki zagotavlja zadosten sklop (število rastlin na enoto površi- ne). Zato pa je potrebno uporabljati brezhibno izpravne sejalnice in kvalitetno hibridno seme. Najbolj kvalitetno sejejo pnevmatske sejalnice, ki so pa žal še premalo razširjene. Za setev je potrebno uporabljati pristno hibridno seme odgovarjajočih sort. Uporaba doma pridelane- ga semena je neprimerna in daje vsaj za 10 dt manjše pridelke, kot orginalno kupljeno seme iste sorte. V prometu je veliko število hibridnih sorte koruze, za izbiro najprimernejše sorte pa je zelo dobro, če vsaj grobo poznamo talne in klimatske razmere svojega kraja. Se boljše pa je. če imamo že kakšne primerjalne lastne izkušnje o priporočenih hibridnih sortah. Za višinske kraje in pozno setev v nižinah, je potrebno uporabljati le seme najranejših hibri- dov (Bc 183). Večina njiv mora biti zasejana s hibridi iz razreda 200 (Bc 264, OSSK 272, Bc 28—11, A 290. Lj 280. LG 11, Mutin Forla, Gavroche, Bc 191, Zp TK 192, ZPTK 196) in 300 (OSSK 247, Bc 383, Bc 388, Bc 391, ZpSK 309. PF Zg 34i, ZpSK 37 t, OSSK 305), le skrajno zahodna in vzhodna območja naše republike imajo pogoje še za pridelovanje hib- ridnih sort iz razreda 400 (Bc 468, Bc 488. Bc 418, Zp 450, OSSK 42, OSSK 440). Tudi za pridelovanje silažne koruze praviloma ne izbira- mo poznejših hibridov. Boljši uspeh je. če vzamemo isto sorto kot za zrnje, povečamo pa nekoliko celokupno količino dušika. Hibridne sorte, ki so po tipu, zrnja zobanke. je potrebno sejati nekoliko kasneje oziroma zemlja mora bi- ti boljše ogreta, drugače bo vznik nekoliko slabši. Število rastlin pa mora biti na razred 100 9-10. 200 7—9. 300 6—7 in 400 5,5—6 na kv. m. Za 1 ha potrebujemo 18—25 kg semena. Brez izdatnega gnojenja ni moč pričakovati visokih pridelkov. Kolikšen bo pravšen odme- rek, bi nam dala analiza tal in pričakovan pri- delek, če te nimamo na razpolago, se bomo zadovoljili s splošnimi orientacijskimi recepti, n. pr. 500 kg (ha NPK 8:16:22. 9:18:18 oz. 8:16:20 in 200 kg ureje pred setvijo ter 300 kg) ha NPK 13:10—12 oz. 12:12:12 na dognojeva- nje. Ce ne uporabljamo org. gnojil je potrebno količino min. gnojil zvečati za 300—400 kg) ha. Pleveli so med čestimi vzroki za nižje pridelke koruze. Letos lahko računamo na sledeče herbicide: lasso combi in primeytra 5—7 l/ha za semenske ozkolistne in širokolistne ter atrapin 2—4 kg/ha samo za sem. širokolistne. Uporabljamo jih takoj po setvi, ko je zemlja še vlažna in pleveli nerazviti ter herbopin 1,5—2 l/ha, ko ima koruza razvite 3—5 liste. Maribor. 21.3. 1982 V Kmetijski zavod Maribor Za poljedelsko pospeševalno službo: Jože Miklavec. dipl. ing. agr. 1. nadaljevanje VAROVANCI IN NEMCURJI Štabnega pogovora 9. marca 1942 se je udeležil sam ..gaulajter" Ueberreither. Na njem so govorili o položaju tistih prebivalcev na Sp. Štajerskem, ki so jih imeli Nemci za resno in politično ne- zaželene in so jih imenovali .varovance", (Schut/angehoeri- gen). V zapisniku o pogovoru 9. mar- ca, zvemo, da so razpravljali o ,,varovancih" v Berlinu, da ;ie smejo delati v avnih službah in ne smejo imeti nobenih prednosti, ki jih imajo drugi irebivaici na Sp. Štajerskem. Iz javnih služb jih je potrebno izločiti in vključiti v dru- ga dela. Vodja Heimaibunda Steindl je povedal, da se je vpisalo na Sp. Štajerskem v Hiemaibund leta 1941-365.000 ljudi. Vse >e posebne komisije rasno pregledale in politi- čno preučile. Od vpisanih so jih po pregledu črtali 78.0X) in jih znova pregledali. Pri novem pregledu so jih čriali .30.(KK), ker so bili ne- gativno ocenjeni in vpisani v ka- tegorijo ..varovanci". Teh 30.000 pa ni bili toliko politično negativ- nih, kot pa rasno in scH;ialno Ti so Cigani, Židi in Polžidi Med njimi je tudi nekaj ljudi z znaki vzhodne in vhodnobaliske rase. Dvakrat letno, -■'O. junija in 31. decembra, bo nekaj varovancev sprejetih v Hcimaibund, seveda pogojno. Otroci varovancev ne morejo |X)staii člani organizacije Deutsche Jiigend (Nemška mladina), v kate- ro so sprejeli druge oircke med desetim in štirinajstim letom staro- sti. Klicani pa so lahko v to or- ganizacijo le na delo. Gaulajicr je na marčnem štab- nem pogovoru i/javil, da nemčurji (Volksdeutschen) ne bodo nikoli nem'ki državljani, razen tistih pripadnikov akcijskih enot, ki so pri tem svojem delu bili hudo oškodovani. O PARTIZANIH V štabnih pogovorih 9. marca. 23. marca in 13. aprila so poročali o večji partizanski aktivnosti. Več posameznikov, da so banditi ubili ali obstreiili in da nastopajo spet bande. Ker so majhne in gibljive, jih je težko odkriti. Ob Savi smo ra/mcstili vermanske oddelke. Njihova vojaška izurjenost pa ni primerna. Italijani so okrepili mej- no nadzorstvo in otežili prehod band čez mejo. Ob meji je bil 21. aprila spopad z bando, ki je utrpe- la 13 mrtvih in 6 ujetih, na nemški strani pa sta bili dve žrtvi. 400 srbskih vojnih ujetnikov je prišlo iz vojnega ujetništva. Od teh so Nemci posjali na delo 138. V štirih do šestih tednih bosta mobilizirana v nemško vojsko dva letnika, to je okoli 6000 mož iz let- nikov 1924 in 1923. Na štabnem pogovoru 11. maja 1942. ki je bil v Gradcu, so ude.e- ženi poročali, da so se pojavili v celjskem okrožju nemiri, kakor tudi v samem Celju, kjer je komunistično gibanje vodilno na Sp. Štajerskem. Iz intelektualnih vrst je več vodilnih v gibanju. Industrija pa nudi možnosti za krepitev uporniških vrst. Proti naraščajoči vstaji je stopila v akcijo policija in zaprla pred kratkim kar 235 ljudi. V teku so priprave za aretacijo kmečkih prebivalcev, ki gibanje podpirajo. Pozimi je uspelo policiji prodreti v vodilne vrste in zvedeti o novi talni organizaciji, ki se poslužuje nasil- nih metod. Mnoge ljudi prisilju- jejo, da gibanje podpirajo in vstopajo v bande. Pri Zagorju (Edling) so banditi minirali žičnico. V štabnem pogo- voru 1. junija beremo, da so upor- niki načrtovali napad na Westno- vo tovarno v Celju, a da do napa- da ni prišlo. V območju Rogaške Slatine se zadržuje uporniška skupina, na katero je policija da- nes uperila hajko. Upamo, da bomo odkrili pomembno gnezdo. Bandno gibanje se razvija. Banditi izvajajo akcije za življenjske potrebščine, orožje in municijo. Tudi v ptujskem okrožju je bil na- pad, kjer so minirali železniško progo pri Moškanjcih in je bil v resni nevarnosti italijanski vojaški transport. Ce bi ne bil zaradi ok- vare zadržan na prejšnji postaji, bi slabo končalo. PARTIZANI V TRBOVELJ- SKEM OKROŽJU Na štabnem pogovoru, 1. junija 1942 so govorili med drugim o partizanih v trboveljskem ob- močju. Tako beremo v zapisniku o pogovoru, da so zaplenili banditi v Trbovljah okrog 50 kg razstreliva skupaj z vžigainimi napravami. To se je zgodilo v noči na 31. maj. Pri tem je izginil delavec, ki je čuval skladišče. V zapisniku beremo še, da so .Jmditi fibkčem y„raz^ in oDoroženi bolje kot leta 1941. Povečini imajo strojnice. Na delu je več band. Njihova moč je pred- videna na okoli 100 do 150 mož. (Število partizanov je mišljeno za vso Štajersko) Italijanske vojaške komande so navadno boječe in neiznajdljive do banditov pri čuvanju meje. Naša dolžnost pa je, da zaustavljamo prehode band iz italijanskega na naše ozetnije. Bolje kot italijanska vojska, se obnese fašistična milica. Zaradi pogostih zaplemb orožja in municije, je nujno, bolje zavarovati vse zaloge tega materia- la. NEMŠKE IZGUBE Izgube na naši sirani v spopadih z bandami za znatne, beremo v zapisniku štabnega pogovora, 1. junija 1942. Na naši strani so padli pri opravljanju službene dolžnosti pomožni policist, gasilec in štirje vermani. V spopadu je padel tudi finančni predsednik Jungk, ki je obiskal Sp. Štajersko. V občini Vitomarci pri Ptuju so neznanci vlomili v občinski urad, odnesli pečat, živilske karte in važne dokumente. Potrebno je ta- ke stavbe zastražiti, posebno ponoči. V preteklih tednih so kaznovali banditi s smrtjo 44 ljudi. Vodja upornikov na Sp. Štajerskem je Ljubljančan SKROGE. Iz Ljublja- ne se je v zadnjih dneh napotilo večje število aktivistov, zato priča- kujemo večjo aktivnost na strani upornikov. Da bi zavrli talno organizacijo, smo aretirali 200 oseb. V šoštanjskem območju je odšlo v partizane v zadnjem času okoli 150 moških, ki so bili vpokli- cani od naše strani. V teku je vpoklic novih 150 moških. Priča- kujemo lahko, da bodo tudi ti pristopili k banditom. Partizani so ropali v Nazaretu. Spopad med 60 banditi in vermani pri Sv. Martinu je zahteval žrtve tudi na naši strani. Zaradi močne aktivnosti banditov, je zvezni vod- ja Heimatbunda Steindl zahteval vso strogost pri obravnavanju zapornikov in opozoril na štabnem pogovoru, da ne sme nihče sprejeti kakršnekoli intervencije za aretira- ne. V bojih z bandami je bila prepre- čena partizan.ka namera, da bi udarili k četam generala Mihajlo- viča. V zadnjem času ugotavljamo neenotnost med bandami. Vidne so predvsem tri smeri: komuni- stična, to so sovjetski pristaši; Mihajlovičeva, to so kraljevi pri- staši, ki jih vodijo iz Londona; in katoliška, ki pa se nagiblje v komunistično smer (mišljeni so kr ščanski socialisti, oz. vsi verniki v NOB Op. V. R.) /aradi povečanja nemirov, smo v celjskem območju aretirali spet 100 ljudi, najmanj 50 od teh bo ustreljenih; med njimi veliko vodilnih banditov. Aprilski uboj v Skornu pri Šoštanju je bil razjas- njen. Pri uboju je sodelovalo pet žensk, misleč, da ženske ne bomo sireljali. Nadaljevanje prihodnjič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. april 1982 - TEDNIK Prenovljen dom počitka ,,I)r. Jože Potrč" v Poljčanah Prisrčno V Poljčanah v domu ,,Dr. Jože Potrč" v Poljčanah so v soboto, 3. aprila oskrbo- vanci doživeli enega maloštevilnih velikih kulturnih dogodkov. Obiskale so jih članice ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ki so jim pripravile koncert domačih in narodnih pesmi. Težko je opisati vse trenutke in ganljivosti, s katerimi so ostareli in bolni varovanci doma počitka v Poljčanah doživljali ob tem obisku, saj so to najbolje izrazile solze navdušenja v očeh številnih poslušalcev, ki so se nastopajočim prisrčno, kot le malokje, zahvalili in izrazili svoje veliko zadovoljstvo. Ob zaključku nastopa pa je med obiskovalci bila prisotna samo ena misel, da bi jih ženski pevski zbor iz Slovenske Bistrice v krat- kem zopet obiskal. Ta zbor že tradicionalno, nekaj let nazaj, organizira koncerte za oskrbovance doma ,,Dr. Jože Potrč" v Poljčanah. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat S kurirčkovo pošto po poteh v občini Slovenska Bistrica Sprejem in prenos kurirčkove pošte pomeni že vrsto let v občini Slo- venska Bistrica za najmlajše prebivalce, za mladino in borce NOB veliko doživetje. Kurirčkovo torbico s pošto so letos sprejeli od vrstnikov sose- dnje občine Slovenske Konjice v ponedeljek, 5. aprila dopoldne pri spo- meniku NOB v Oplotnici. Kraj je bil tega dne zelo slovesno okrašen, v njem pa se je ob pionirjih na sprejemnem prostoru zbralo veliko mladine^ in občanov. Svečani sprejem kurirčkove torbice so popestrili tudi s slovesnostjo ob 40. obletnici pionirske organizacije, od spomenika NOB v središču Oplo- tnice so pionirji v sodelovanju z m.ladino in borci ter aktivisti NOB in predstavniki družbenopolitičnega življenja kraja ter občine Slovenska Bi- strica prenesli k pionirjem partizanskega Pohorja. Seveda pot ni bila enostavna, saj je bila polna zased in presenečenj, katerim so se morali no- silci torbice spretno izmikati. Prva postaja je bila v naselju Cezlak, kjer so jo pozdravili tudi člani tamkajšnjega kamnoloma in prebivalci iz oddaljenejših pohorskih zaselkov. Tudi tukaj je bil sprejem slovesen. Pio- nirji teh krajev so kurirčkovo torbico nato Donesli naprej do Keblja, kjer deluje najvišje ležeča osnovna šola v bistriški občini. Tukaj so ob prevze- mu kurirčkove torbice pripravih tudi bogat miting. Torbica je v naslednjih dneh, v skrbnih rokah pionirjev iz krajev partizanskega Pohorja prepotovala še kraje znane po dogodkih iz NOB, obiskala znane borce in aktiviste, občinsko središče Slovensko Bistrico, da je do petka, 9. aprila prepotovala še mnoge druge kraje občine Slovenska Bistrica. Tega dne so jo pionirji iz Zg. Polskave prav tako slovesno kot so jo sprejeli v Oplotnici, sedaj predali vrstnikom občine Maribor. Viktor Horvat Umetnik Maks Furjan nastopil v Cirkulanah Nova prireditev namenjena počastitvi 200-leinega jubileja v Cirku- lanah je bila 27. marca. Vabilu se je odzval Maks Furjan s svojo monodramo. V monodrami nam je predstavil štiri osebe: Iz del Ivana Cankarja: Župnika in Kantorja. Iz del Miroslava Krleža vlogo barona von Lembaha in iz dela Gogoljeve komedije je predstavil upokojenega ruskega poročnika kot ženina. Osebe so bile odigrane in prikazane tako kot so to sposobni ustvariti samo umetniki, kot je Maks Furjan. V dvorani je bilo manj obiskovalcev kot je to običaj ob drugih prireditvah, saj jc to bil prvi primer nastopa z monodramo v tem kraju. Vsi pa, ki smo ga prišli poslušat, smo ga spremljali z vso pozornostjo, saj je hipoma pritegnil nav/oče. Lepo je bilo in prav je bilo, saj je tako naš 200-letni jubilej šolstva v Cirkulanah zasluženo doživel počastitev od umetnika, ki je nosilec visokega priznanja Borštnikovega prstana. V nedeljo, 11. aprila ob 16. uri pa je domače prosvetno društvo Franček Ko/el uprizorilo igro Zbogom mlada leta. Pol ure pred tem pa je bila v Cirkulanah otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Bojana Golije. Marija Belak JBOGOM MLADA LETA" V CIRKULANAH V okviru 200-letnice šolstva v KS Cirkulane so v nedeljo, 11. aprila v osnovni šoli Maksa Bračiča, člani prosvetnega društva Franček Ko- zel pripravili veseloigro v treh dejanjih ,,Zbo- gom mlada leta". Lahko trdim, da so presegli pričakovanja. Kako si ljudje tam želijo kultu- rnih prireditev priča obisk. Šolska dvorana, ki je sicer učilnica, je bila dobesedno natlačena ta- ko, da so prireditelji sneH vhodna vrata in s tem ustregli tudi tistim, ki niso mogli v dvorano. Prav to je bil vzrok, da je v pozdravnem go- voru dr. Mirko Bračič meci drugim dejal: ,,Pred 90 leti je bila to največja in najlepša šola daleč naokoli, danes pa lahko ugotavljamo, da jo je že prehitel čas. Vsekakor pa je mnogo premajh- na m takšne prireditve. Kot že mnogokrat dos- lej, bodo morali tukajšnji ljudje zavihati rokave in s trdim delom, seveda ob pomoči širše družbene skupnosti, zgraditi dom krajanov. Uspeli bodo, ker so vajeni trdega dela . . . Zelo močan vtis so na obiskovalca nedeljske igre naredile tudi slike, ki jih v tej dvorani raz- stavlja akademski slikar in likovni pedagog Bo- jan Golija. Tema razstave so stare domačije. Te domačije so nastajale na rodovitni slovenski zemlji. Tu je sonce in tu raste kruh. Na slikah je opaziti tudi kakšno samotno žival, ki je prišla po naključju v bližino hiše, ali pa se njen lastnik pozabljen stara v tej kmečki bajti . . . Lahko trdim, da je prireditev zelo uspela. Ig- ralci so uspeli do srca nasmejati in segreti dlan slehernemu v dvorani. Za nekaj besed sem pro- sil Marto Bratušek, ki je ob pomoči Nežke Vr- šeč in mentorja Andreja Fekonja delo zrežirala. ,,Kot vidite so pogoji /a gledališko dejavnost v teh prostorih zelo slabi. Oder premajhen, ni dovolj luči, veliko moraš improvizirati. In prav pogoji so eden glavnih vzrokov, da je tako težko pritegniti mlade k sodelovanju. To potr- juje dejstvo, da so se vsi, razen dveh, prvič sre- čali z odrskimi deskami pa kljub temu uspeh ni izostal. Gledalci so zadovoljni, s tem sem zado- voljna jaz in mi vsi, ki smo pripravljali igro. Današnji obisk pa nas zavezuje, da bomo vztrajali še naprej." Da morali bodo vztrajati, kajti želja sleherne- ga prebivalca teh hribovskih krajev je, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi in delo, ki jih čakajo v gorici ali na polju. V četrtek, 22. aprila se bodo ob 19.30 igralci iz Cirkulan predstavili s svojo igro tudi ptujske- mu občinstvu v gledališču v Ptuju. M. Menoni Prisrčno srečanje vaščanov Kungote že v zadnji številki Tednika smo na kratko poročali o prvem sreča- nju vaščanov Kungote v KS Kidri- čevo, ki je bilo v soboto, 3. aprila. Na srečanju je Franc Grajf takole orisal življenje Kungovčanov: ,,Danes je v naši vasi velik praz- nik, med nami so naši gostje, ki so nekdaj živeli v vasi, pa so iz kakršnega koli vzroka zapustili svoj dom in si iskali kruha po sve- tu. Vsi vemo, ker čutimo, da je rojstni kraj in rojstna hiša najljub- ši dom, kamor vedno silijo misli nazaj. Zato je PKD Kungota priredilo to srečanje, kjer naj bi se sestali nekdanji in današnji vašča- ni, da bi se skupno veselili in obujali lepe spomine. Društvo je poslalo 110 Kungov- čanom vabila v razne države sveta: v Ameriko, Avstralijo, Nemčijo, Švico in Švedsko, ter po naši domovini, kar precej se jih je odzvalo povabilu. Vas Kungota je nastala nekako v letih 1500. Najprej je nastalo v tem predelu Dravskega polja veliko posestvo in grad, ki se danes podi- ra, ker ni bilo sredstev za zaščito. Leta 1520 je bila zgrajena cerkev Kungota, ki je stara danes 440 let. Prvi naseljenci v vasi so bili delavci na posestvu, kmalu nato pa so že nastajali samostojni kmetje. Znane so tri prve kmetije: Dobnikova, Rodnova in sedanja Zuketova. Do leta 1932 je bilo v vasi 14 hiš, z okrog 70 prebivalci, ki so že imeli svojo lastno zemljo. Po letu 1932, ko je agrarna reforma razdelila grajsko zemljo delavcem in kmetom, se je vas Kungota hitro večala, tako je bilo v vasi do leta 1941 že 27 hiš s približno 135 prebivalci. Leta 1961 je bilo 57 hiš, 68 gospodinjstev in 304 prebivalcev. Leta 1971 je bilo 70 hiš, 81 gospodinjstev in 354 prebivalcev. Leta 1981 je bilo 99 hiš, 102 gospodinjstev in 420 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni se je vas Kungota hitro razvijala in večala. To pomeni, da sc je po drugi svetovni vojni povečalo število hiš " za 370 odstotkov, število prebival- cev pa za 370 odstotkov. Poudariti moramo, da vas Kungota ni več kmečka vas, ampak ,,predmestje" Kidričevega. Danes so v vasi zaposleni vsi za delo sposobni, največ jih je v TGA Kidričevo, v Mariboru in ne- kaj v Ptuju. Vas Kungota se je zadnja leta ugodno razvijala tudi v gosp. polit, in kult. življenju. Leta 1952 je bilo ustanovljeno KPD, ki še danes uspešno deluje. Leta 1963 so vaščani zgradili kulturni dom. Pred leti je tudi deloval tamb.ura- ški orkester, ki bo še letos ponov- no oživel. Leta 1970 je začel prepevati moški pevski zbor, na katerega so vaščani zelo ponosni. Dramska skupina je vsa leta pri KPD mnogokrat nastopala tudi v drugih krajih. V vasi imamo knjižnico, sicer skromno, a se je le nekateri po- služujejo, imamo svoj KO SZDL, aktiv ZSMS, vaški odbor Rdečega križa in samostojno desetino gasil- skega društva Gerečja vas, svojo trgovino in gostilno. Prav ponosni smo Kungočani, ker imamo složnost vaščanov, ki so izredno pridni in marljivi, posebno pa v domu KPD. Ko smo začeli pri- pravljati to srečanje, so mnogi va- ščani ure in ure pomagali vsaki ve- čer urejevati dom. Ob koncu svojega nagovora je Franc Grajf izrekel še nekaj toplih besed zdomcem in izseljencem — Kungovčanom, ki delajo v raznih državah in celinah sveta. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali: moški pev- ski zbor, recitatorji, od cicibanov, do starejših in igralska skupina, ki je pokazala tudi nekdanje življenje na vasi. Najzabavnejši je bil skeč nekdanja fantovščina, pogajanje med starši za nevesto in ženina, ki sta morala nekdaj biti enako premožna ob poroki, imeti dediščine itd. Pod vodstvom pevovodja Maksa Vaupotiča je moški pevski zbor zapel nekaj kmečkih pesmi in domačih viž. Navzoči so bili izredno zadovoljni in marsikomu je zdrknila solza iz oči, ob spomi- nih na mlajša leta, ki so jih preživljali doma. Ob lepih melodi- jah, in napovedovalca-recitatorja, zakonca Serdinškova, ki sta neposredno povezovala program in ga tudi odlično izpeljala. Po prireditvi, jih je zabaval an- sambel EKART iz Prepolj. Na koncu je Ivan Serdinšek zaželel vsem navzočim, čim lepše raz- položenje med domačimi, in obe- nem tudi obljubil drugo leto enako srečanje, ko bodo praznovali 30- letnico obstoja kulturnega doma. Moram na koncu še povdariti, da so si v tem času tudi uredili kletne prostore, jih ometali, da jim bo tudi ta del prostora služil za nudenje gostinskih uslug ob prire- ditvah. Na kon':u jim lahko samo zaželimo še več takšnih in podo- bnih srečanj. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Okoli 230 vaščanov se je zbralo v kulturnemu domu v Kungoti. Pevski zbor, recitatorja in povezovalca zakonca Serdinšek. Pozdravni nagovor Franca Grajfa Skeč ženin in nevesta so vaščani sprejeli posebno prisrčno. Nekdaj igra deklic na vasi. Najostreje obsojamo »V imenu TVD Partizan Jese- nica. najostreje obsojamo vašo izjavo pod naslovom .Kopina še vedno tli\ v 13. štev. Tednika, kjer ste NK Jesenica obdolžili, da je naše igrišče zanemarjeno. Dragi urednik, to jc treba gledati z druge strani; z letom 1980 smo začeli z delom na igrišču, vlagali smo sami člani društva kar precejšnja sred- stva, prek 2.5 milijona starih di- narjev za razširitev, kar pa je se- veda bilo premalo in če smo hrtteli ali ne. smo morali prekiniti z de- lom, ker m bilo sredstev, namreč do takrat še od TKS Ptuj nismo dobili nobene dotacije. Tako je igrišče res ostalo ne- urejeno, kir pa ni posledica za- nemarjenosti kot ste si dovolili napisati v svojem prispevku. Zahtevamo, da to objavite, oziroma objavite spet v svojem komentarju. To igrišče bomo letos delno uredili, za kar imamo že delno zagotovljena sredstva. Za TVD Partizan Jesenica, predsednik Anton HOHNEC« Pripis uredništva Tako prizadeto in odločno re- agiranje na eno samo besedo v sesia\ku. ki kt)t celota pomeni le prvoaprilsko potegavščino, lahko \zbuja le nasmeh. Toda pismo '.sceno v celoti objavljamo, saj pomeni dodatno informacijo, pomeni poročilo o tem. da so mladi v enem najpasivnejših pre- delov ptujske občine zbrali čez 25 novih tisočakov in za silo uredili riogometno igrišče sredi gozdov pod Donačko gt>ro. Taka priza- devnost mladih pa je fahko za vzgled mladim, ki žive v nepri- merno bogatejših in razvitejših okoljih pa kljub temu ne znajo pokazati niti del take prizade- vnosti in samoodpovedovanja kot mladi pri TVD Partizan Jesenica. KSŽetale. SESTR2E Z delom do finančnih sredstev OO ZSMS Sesir/e je prev/ela izvajanje del pri obnovi strehe na hali v opekarni Pragersko. Namreč staro strešno opeko jc bilo potrebno zamenjati z novo. "V ta namen smo mladinci iz Sesirž organizirali dvodnevno delovno akcijo. Akcija jc bila dobro obiskana in je v-ekakor presegla pričakovanja, saj se je akcije udeležilo 20 mladincev in mladink. Zaradi velike udeležbe in zavzetega dela so bila dela zaključena predčasno. To pa je še en dokaz, da smo mladi sposobni poprijeti in uspešno opraviti tudi obsežnejša fizična dela. Delovnega uspeha smo veseli tako mladi iz Sestrž, kakor tudi člani delovnega kolektiva opekarne Pragersko. Denarna sredstva, ki jih bomo dobili, pa nam bodo dobrodošla za I-iopesiritcv aktivnosti v mladinski organizaciji. Branko Beranič TEDNIK - 15- april 1982 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (() nadaljevanje) Arhivskih virov, ki bi se neposredno dolikali delavskega gibanja pri nas. jc malo. Pa vendar, prav o državnih uslužbencih in žele/ničarjih je .spregovoril mestni občinski svet'** na svoji seji 28. 8. 1923. ko jc bila prebrana resolucija Socijalističnega občinskega kluba. Resolucija ugo- tavlja, da se državni uslužbenci in železničarji že dalj časa borijo za boljše življenjske pogoje, da so bili prisiljeni »protestirati z 24-urno obustavo dclac. saj vlada nc nnošleva njihovih zahtev. Ker so se druga slovenska mesta soliUarizirala s to kategorijo delavcev in javnih nameščencev, naj to stori tudi »avtonomno mestno zastopstvo« in naj'sprejme predloženo resolucijo. Resolucija v bistvu »obsoja politiko centralne vlade«, razkrinkava vladino šikaniranje, »ko sojo prosili kruha« in ko jim namesto tega »daje kamen v obliki mili- larizacije«. Resolucija navaja, daje tako početje »najreakcionarnejši čin in dokaz, da sedanji naši politiki nimajo smisla ne za državo, še manj pa za narod .. .« Vlada se poziva, da »reši delavski razred bede..posebno da zboljša obupni položaj železničarjev in državnih nameščencev in da prisili s pomočjo socijalne zaščitne zakonodaje tuji kapital, kakor tudi domači, da ne bo ogrožal delavčevega življenja . . .« Predložena resolucija je bila sprejeta, hkrati pa je zanimivo, da se jc mestni občinski svet v večini solidariziral tudi s stavkajočimi rudarji TPD injim odobril 250()0din pomoči, kljub ugovorom posameznikov »o slabih mestnih financah«. Tako jc v zapisniku naslednje seje mestnega občinskega sveta 25.9. 1923 Ic kratko zabeleženo: »V zvezi s podporo stavkajočih rudarjev se sredstva obremenijo v fond Nepredvideni izdatki.« Uspela akcija — predvsem .socialističnih odbornikov, med njimi Ivana Šegule — vzbuja pozornost in kaže na to. da v tem času le ni mogoče govoriti o popolnem revolucionarnem mrtvilu. Bolj bi veljala trditev, čc rečemo, da organizacijske akcijske širine in oblikovane pro- letarske zavesti v naših krajih tedaj še ni bilo. F'rance Klopčič trdi. daje ilegalna partijska organizacija obstajala v Ptuju in okolici že 1925 po zaslugi Ferdinanda Zechnerja. knjigovodje bolniške blagajne, podkovanega v marksizmu. PoŽgečevem odhodu naj bi bil edini izobraženec v Ptuju, ki je sodeloval z delavci (povečini železničarji) v ilegalnem gibanju. Tako naj bi bilo do Potrčevega prihoda in obstajala naj bi leta 1925 v Ptuju in okolici »šibka partijska organi- zacija«.''* Klopčič se tudi spominja, daje poleti 1927 kol inštruktor PK KPJ za Slovenijo iz Maribora prišel k partijskemu tovarišu Jožetu Potrču, ki gaje povezal »s celico komunistov, povečini železničarjev«, s katerimi seje srečal še isti večer. Pisec meni, da Potrč kot študent ni bil ilegalno povezan s ptujskimi komunisti, ampak je z njimi v počitnicah sodeloval v »Svobodi« oz. v legalnih oblikah političnega dela. " Dejstvo je. daje delo ptujskih komunistov zaživelo z ustanovitvijo celice 1928 in upravičeno lahko sklepamo, daje obstajala pred tem »šibka« organiziranost. »S tem ni rečeno, da do Potrčevega prihoda v Ptuj. ni bilo kcmiunistične partije oziroma gibanja«, pi.še Klopčič. Potrč za gibanje v letih 1920 — 1925 »ni mogel vedeti«, saj je bil mlad in je komaj postal komunist. Naj podkrepim Klopčičevo izvajanje še z nekaterimi spomini, iz katerih je moč spoznati, da je obstajala priZechnerju na Trubarjevi cesti partijska javka. Pričevanja so si edina, daje bil Zechner marksistično izredno načitan. Dr. Marja Boršnikova. kije nastopila januarja 1930. leta službo suplenlke na ptujski gimnaziji, jc zapisala v svojih spominih, da seje seznanila z Zcchncrjem prek dr. Potrča, kije bil njegov zdravnik in prijatelj. Boršnikova pravi, da jc nanjo vplival politično in vzgojno ter da seje tudi po Potrčevi aretaciji 1930. leta »osredotočila na domu težko bolnega f-erdinanda Zechnerja.« »Od tu sem prejemala pouk. korek- turo, prevzemala pa tudi neposredno povezavo z gimnazijo, ki sem jo pričenjala iz vročekrvnega vretja preusmerjati v premišljeno načrtno revolucicmarno akcijo.« piše Boršnikova Zgodovinskemu društvu v Ptuju. 12. 10. 1981. Nadalje se spominja, kako je Zechner »željno prebiral« naloge njenih dijakov ter Ivanu Potrču »prerokoval literarno in revolucionarno bodočnost«. Boršnikova označuje Zechnerja kot svojega »drugega političnega učitelja« (v mislih ima prvenstveno dr. Jožeta Potrča — op. avl.) in ga predstavlja kol človeka, kije bil iskreno predan ideji komunizma z besedami: »Zechner se je z vso voljo upiral bolezni, pripravljen prispevati revolucionarnemu delu svoje življenje do zadnje kapljice.«^^ Ob njegovi bolniški ptistciji so sc zbirali ptujski levičarji — dr. Jože Potrč, simpalizer K P Janko Šcgula. železničar Franc Krambergcr. ku- rirka Justina Vajsenštajn. ki ]o ]c v partijsko delo uvedla Zechnerjcva zaročenka Ivana Rosenicidov a. Ivan Spoicnjak in drugi. Vajsenštajnova je prav pri Zcchncrju spoznala dr. Potrča, bila nato povezana z njim in Spolcnjakom. tako da jc večkrat odhajala v Maribor ali Ljubljano, največkrat po ilegalno literaturi). Vajsenštajnova sc spominja, da so bili sestanki navadno pri Zechnerju oh nedeljah dopoldne, ko so ga prihajali »obiskoval«. Navadno sc jih jc tedaj zbralo pri njem 6 — 7. Vsa pričev anja doslej kažejo na to. dajeZcchiierjevdom predstavljal na prelomu v trideseta leta pomembno partijske) postojanko, da so se tu sljkalc vezi z Mariborom preko Ivana Spolenjaka in Ljubljano, kar, kažejo kurirski stiki in tudi že omenjeni Klopčičev obisk v Ptuju. Menim, i da ho veljala ugotovitev, da so bili povezani z javko posamezniki \z\ Železniških delavnic v Ptuju kot npr. Franc Krambergcr. Poleg tega nej gre prezreti, da so se na tej javki spletale prve vezi s ptujsko gimnazijo, kii bo v letih kraljeve diktature postala žarišče revolucionarnega delovanja.^ ptujskega dijaštVa. Za ilegalno delo Partije pa bi veljalo navesti specifičnosti delovanja.' saj večkratne presoje dogodkov in ljudi izvirajo iz današnjega gledanja.; ne da bi dovolj upi)šle\ali pogoje preteklosti. Kdo so bili torej \ tej dobi komunisti, koga so imeli za levičarja?; Klopčič piše: »V ilegalnosti člani partije niso imeli članskih izkaznic, ni.so bili vpisani v sezname. Članarino so plačevali ali niso. to ni bilo odlo- čilno, kajti za sestanke", za vozovnice, za pomoč arctirancem in njihovim družinam st) člani prispevali večkratno članarino itd. Po današnjih kriterijih ne bi bili člani. Takrat pa so tv\)rili partijo. Večina jih je obiskovala sestanke in seje celic, komitejev, aktivov. Manjšina je bila o.svobojena od ilegalnih sestankov in legalnih nastopov, ker ji je bila zaupana najfinejša vk)ga v ilegalni mreži: javke. kurirstvi). stanovanja za ilegalce, čuvanje literature ipd. Tisti, ki jih tu imenujem pogojno kot manjšino, niso bili osebno nič slabši od komunistov, ki so v celicah in preko njih nastopali v rudnikih, na železnici. \ tt)varnah in delavnicah, vodili mezdna gibanja in stavke, delovali v sindikalnih in prosvetnih organizacijah, peli v zborih in igrali v dramskih sekcijah, čuvali volilne skrinjice, hodili na volilne shode nasprotnikov in tam javno zagovarjali listo, recim« Delavsko — kmečkega republikanskega bloka, tojc listo, kijojeorganizirala KP. l.cvlogoso •>manjšinci« imeli zgodovinsko manj ooazno. manj teatralno, lahko zanemarljivo . . . Zechner in Rosenfel- dova sta torej bila komunista.!* pripadnika KP.« zaključuje pisec. (se nadaljuje) / \P. Zapisniki sej mestne občmc 1'tiii 1923 Glej op. 16. str. 492' '"Cilei on. ?V . " Ferdinand Zechner je končal 4 ra/red ptujske gimna/ije I9|6.leta. se n;il() v Mariboru trgovsko i/t>hrazil in se verjetno tam seznanil s komu- ni/mom. F*(>šolanju seje zaposlil v Ptuju kol knjigovodja ter vzdrževal stike z vodilnimi komunisti. Imrl /a kostno FBC 19.^1 v Ptuju — op. avt. '"dr Marja Boršnik: Nekai spominov na Jožeta Potrča. 70. in 71. Izvestjc (iimnazije Duvina Kvedr.i v Ptuju. Ptuj 1977 " Iziava Justine Vajsen^l.iin d. KI. 19Si av loriei člank;f J*Gkjop.23! Slovo od Viktorja Krajnca V petek. 9. aprila so se na no- vem ptujskem pokopališču po- slednjič poslovili od VIKTORJA KRAJNCA številni Plujčani. de- lovni tovariši, znanci in prijatelji. Vse je dva dni prej globoko pri- zadela vest. da je prenehalo utri- pati srce človeka, moža. očeta, tovarišif. družbenopolitičnega delavca na številnih področjih, večkratnega komandanta ptuj- skih mladinskih delovnih bri- gad .. . Zahrbtna bolezen je za vedno iztrgala iz naših vrst Viktorja Krajnca. roj. 24. julija 1924 v Ptuju, kjer je tudi preživel mla- dost, kateremu je posvetil vse svoje življenje in delo. V Ptuju je delal kot trgovski delavec, kot mladinski aktivist, družbenopoli- tični delavec in nazadnje je dolga leta vodil Delavsko univerzo Ptuj kot njen direktor in neumorni organizator izobraževanja. Po končani vojni se je Viktor Krajnc z vso mladcstno zagna- nostjo vključil v delo mladih na Turnišču. Leta 1946 je bil med graditelji proge Brčko—Banoviči. po vrnitvi je kot komandant vodil ptujsko mladinsko delovno bri- gado na regulaciji reke Pesnice, nato je kot komandir čete pono- vno odšel na progo Brčko—Bano- viči. sprejet je bil v SKOJ. Leta 1947 je kot komandant vodil prvo in peto ptujsko mladinsko delo- vno brigado pri gradnji proge Šamac—Sarajevo, takrat je bil ludi sprejel v članstvo KPJ oz. ZKJ. Nadaljeval je z novimi na- logami na drugih mladinskih de- lovnih akcijah in V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije mu je podelil brigadirsko spomenico za .sodelovanje in dosežene uspe- he na mladinskih delovnih akci- jah v lehh 1946—1952. Tradiciji mladinskih delovnih brigad je ostal zvest vse življenje. Bil je ustanovni član in prvi predsednik zbora članov kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone Ptuj. udele- ževal se je delovnih akcij briga- dirjev-veteranov in veliko prispe- val pri razvijanju tradicij mla- dinskih delovnih akcij. Bilje neumoren družbenopoli- tični delavec v ZK. vrsto manda- tnih dob je uspešno opravljal funkcijo sekretarja osnovne or- ganizacije, bilje član OK ZKS in raznih njenih organov, sodeloval ob raznih akcijah kot aktivist SZDL. v sindikatu, v samoupra- vnih organih in v skupščinskem sistem u. Bilje ludi aktiven delegat v družbenopolitičnem zboru SO Ptuj v zadnjem mandatnem ob- dobju. Neprecenljivo je bilo njegovo delo na področju razvoja Ljudske tehnike in avto-moto društva. Kot športni funkcionar je uspešno deloval, ne le v okviru občine, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Pod njegovim vodstvom J9 kartinška ekipa AMD Ptuj osvojila tudi naslov državnega prvaka. Nemogoče je v skromno od- merjenem prostoru opisati vse. kar je Viktor Krajnc v svojem razmeroma kratkem in vsebinsko izredno bogatem življenju na- pravil za naš Ptuj. za razvoj občine in vse naše domovine, za politični sistem .socialističnega samoupra- vljanja. Bilje pravi ljudski tribun, vedno poln ljudskega humorja in dobre volje, s katero je premago- val ,še tako velike težave in pro- bleme s katerimi se je v življenju srečeval. Obenem pa je bil skrben" in vzoren oče. mož za vzgled drugim. Bilje vedno delaven, skromen, pošten, revolucionaren in dosle- den komunist. Povsod je naloge opravljal s polnim čutom odgo- vornosti, zavzeto in zato tudi nadvse uspešno. Ni bilo naloge, ki je Viktor Krajnc ne bi bil izpeljal. Za svoje veliko delo je dobil tudi družbena priznanja — Red za- sluge za narod s srebrno zvezdo. Priznanje OF slovenskega naroda in številna druga družbena pri- znanja. Njegovo delo na področju družbenega izobraževanja, mla- dinskih delovnih akcij, avto-moto športa in na številnih drugih področjih bo ostalo za vedno za- pisano v srcih mladih kol trajen spomin na Viktorja Krajnca. Sla- va mu! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v letu 1941 je dal Balduin Saria z gradu Črnci pri Apačah prepeljati v ptujski muzej doprsni kip rimskega cesarja Hadriana. Sama glava je originalna, oprsje pa je dodano kasneje in je posneto po vatikanskem kipu. S cesarjem Trajanom, ki je tudi ■ Poetoviu leta 103 podelil mestne pravice, je na našem ozemlju v glavnem zaključena rimska kolonizacija, dotok prebivalstva iz Italije in drugih provinc se močno zmanjša. V času cesarja Hadrijana (117—137) se notranje razmere umirijo, tako da so lahko zaključe- na mnoga javna dela. Dograjene so cestne magistrale: Emona—Cele- ia—Poetovio—Lendava in Emo- na—Pretorium Latobicorum—Dr- r IVO—Obrez. V ptujskem muzeju hranijo napisni kamen, ki omenja cesarja Hadrijana, ki je dal zgraditi (ali popraviti) dravski most, verjet- no ob gradnji omenjene magistral- ne ceste. B. L. Doprsni kip cesarja Hadrgana, drobnozrnati marmor. Portret je bil v zadnjem času zastopan na razstavi Rešena arheološka dediščina v Novem Sadu in Sarajevu. TUDI ŽETALČANI NA REVIJI V PTUJU V okviru prosvetnega društva v Žetalah delajo štiri .sekcije-gleda- liška. knjižnica, za kulturno in zabavno življenje ter šahovska sekcija, ki so tesno povezane z življenjem ljudi v tem predelu Haloz. Pred koncem meseca marca seje domačemu občinstvu predstavila gledališka skupina z dramo-DJlEVESA UMIRAJO STOJE v režiji Mariie Krušičeve. učiteljice v Žetalah. Z vajami so sicer pričeli že v mesecu oktobru, velika oddaljenost igralcev — nekateri se vozijo celo od Lovrenca na Pohorju in iz M aribora pa pogujejo nekoliko daljše delo kot je to običaj pri ostalih skupinah. Prosvetno društvo Žetale je sicer dobilo v upravljanje dvorano, ki so jc) uredili, nimajo pa sredstev za primerno ogrevanje. Tisto kar dobijo od Zveze kulturnih organizacij jim je osnova za delo. za vse driigo pa morajo poskrbeti sami. Gledališka skupina iz Žetal. ki je že nekaj let stalno pri.sotna v kulturnem življenju Icraja bo tudi gost letošnje o"Dčinske revije gledali- ških skupin pluisTce občiine. z delom Drevesa umirajo stoje pa se nameravajo predstaviti še na nekaterih sosednjih odrih vjeseni, ker v tem času delo in lepo vreme že odvrača ljudi od dvoran. mš Srečanje s Partljičem v četrtek, 8. aprila popoldne je bil v Matični knjižnici Slovenska Bistrica pomemben kulturni dogodek. Matična knjižnica je v okviru svojih rednih dejavnosti tokrat povabila v svojo sredino znanega literarnega ustvarjalca Toneta Partljiča, ki se je predstavil s svojimi boga- timi izkušnjami tako na odrskih deskah, v televizijskih delih in tudi na filmu. Odgovarjal je tudi na vprašanje obiskovalcev s področja gledališča, filma in televizije. ' V. Horvat V spomin na Borisa Kidriča Pionirski odred osnovne sole Leskovec nosi ime po slavnem revolucionarju Borisu Kidriču in 70-lctnico njegovega rojstva so počastili s proslavo, ki je bila v ponedeljek. Ob tej priložnosti so ocenili delo pionirskega odreda in pripravili kulturni program. Zatem se je 180 učencev skupaj z učitelji podalo na orientacijski pohod. Kot poročajo, so ga uspešno zaključili in dosegli dobre rezultate. N. D. Leta 1780 začetek šolstva v Cirkulanah v osnovni šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah hranijo staro šolsko kroniko, ki so jo takratni učitelji začeli pisati leta 1878, v njej pa so sko- raj vsi podatki o učencih in učiteljih pisani sicer v nemškem jeziku in v gotici, med vrsticami pa skoraj neopazni slovenski stavki kar priča, da se je takratni učitelj že čutil Slovenca. v kroniki piše, da je bil začetek pouka v Cirkulanah leta 1780, naveden pa je tudi celot- ni šolski okoliš: Dolane—Cirkovljane—Brezo- vec je bila občina Sv. Barbara, Meje—Medrib- nik—Gruškovec občina Gruškovec, Slati- na—Pristava občina Slatina, Paradiž—Pohorje občina Sv. Elezabeta, Gradišča občina Gradi- šča, Veliki vrh občina Gorenjski vrh in Okič občina Okič. Kronika naiančno navaja, da sta v letu 1879 hodila iz posameznih občin v šolo 402 učenca, njihovo število pa se je gibalo vedno med 400 in 500, celo do 600 učencev letno. Pre- cejšnja pa je bila razlika med tistimi, ki so hodili v šolo in tistimi, ki bi morali, tudi po sto učencev v posameznem šolskem letu. Sola v Cirkulanah je bila najprej trirazredni- ca in se je pouk odvijal v različnih zgradbah, v sedanji pa seje pričel leta 1898, ker posamezne zgradbe več niso ustrezale in niso mogle spreje- ti vseh učencev. Denar za gradnjo šole so občine najele kot posojilo in so ga tudi z obrestmi vred odplačevale. Ze med tem pa je zgradba postala spet premajhna in kljub odporom dozidana 1912. leta. Krajani so namreč dozidavi nasprotovali, ker še niso plačali starega dolga. S to akcijo je šola dobila dodatne štiri učilnice in danes jih ima skupno devet. Leta 1980 se je v krajevni skupnosti Cirkula- ne prvič porodila ideja, da bi 200-letnico šolstva v tem kraju tudi dostojno proslavili. Zal takrat ni bilo mogoče izvesti načrtov in v decembru lani je bil že prvi raz,širjeni sestanek predstavni- kov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih or- ganizacij in društev na katerega so povabili tudi nekatere ugledne krajane, ki tam sicer ne živijo, so pa še vedno tesno povezani z delom in življe- njem svojega rojstnega kraja. Ze takrat so se okvirno dogovorili kaj je potrebno pripraviti, zato so izvolili organizacij- ski odbor s petimi člani, predseduje mu Milan Zmazek, ki je kmalu za tem izdelal podrobni program dela, vsak njegov član je postal predsednik ene izmed organizacijskih komisij, hkrati pa so sestavili tudi častni odbor z dr. Vladimirjem Bračičem na čelu. Vanj pa so po- leg predstavnikov domačega družbenopolitične- ga življenja imenovali še dr. Cveta Dopliharja, Janeza Zemljariča, Martina Berdena, Francka Sinioniča, dr. Cveto Mlakarjevo, Franca Tctičkoviča, dr. Franca Rakuša, Marico Fajt, Maksa Furjana in druge. Njegov predsednik dr. Ikačič pripravlja tudi vse potrebno za izdajo posebne brošure ob praznovanju 200-letnice šole v Cirkulanah. V njej pa bo kratek zgodo- vinski, gospodarski, socialni in kulturni razvoj kraja s posebnim poudarkom na zgodovini šole. Osrednja slovesnost, ki bo 12. junija, je uvrščena tudi v koledar občinskih prireditev in proslav, pokroviteljstvo je prevzela skupščina občine Ptuj kot ustanoviteljica šole, sopokrovi- telj pa je še MIP, ki ima tudi paironat nad cirkulansko osnovno šolo. rnš JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (67) Zbirka sodnih odločb ,.I'ošiljanio vam fotokopije iickaiciih šivani j^ravkar prejetega piACja zvc/ka pcic knjige Zbirke sodnih odločb, ki jo izdaja Zvezno sodišče v Beogradu. Spremna beseda k sramotnemu odnosu do slovenščine v tako resni publikaciji pač ni potrebna. Predsednik sodišča."' Omenjeni prvi /vc/ck peie knji- ge Zbirke sodnih odločb jc izšel v Beogradu z letnico 1980. Delo je zelo resno zasnovano, saj so v sve- !u in uredništvu zastoparta vrlu)vna sodišča vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. Izdaja jc tako rekoč štirijezična, ker so načelna spoznanja posameznih odločb navedena v hrvaškosrbski ra/l'čici (v latinici), v makedon- ščini, v slovenščini in v srbsko- hrvaški različici (v cirilici). V sl(>\cnskcm delu je sicer čutiti prizadevanje za pravno natančen prevod, vendar ie besedilo pievcčkrai okorno, nepregledno, kar neslovensko, na primer: ,.Odločanje o sporu o zahtevi, da je sosed dolžan trpeti, da se koristi nje;j.ov določeni del dvorišča zaradi poprav ija in omeiavanja" /ida sosednje itanovaniske hiše, česat drui-ače ni mogoče opraviti, spada v s(ulno prisioinosi. ne pa v pi isioinost uprav neua organa." Posebej nemogoče pa jc opravljeno grafično delo pri slo- venskem besedilu, namreč siavljc- nie m korektura, saj včasih komaj uganeš, kaj bi moralo biti napisa- no, na primer preizrušnjo (i"cvkušnjo), drambc (obrambe), shodno (sodno), prevedi (pre- povedi), vla/ile\ tcičbe (vlo- žiicv tožbe), / nendpki-nim raspf>- latjanjem (z neodplačnim(?) r:!/ri>Ia;janiciii). ladar (ladjar), raziskovalni scidnik (preiskovalni sodnik) nasproiiv (nasproti), d>nšča (dvorišča), radna sodišča (icdna soilišča). kaka«! (kadai), ne mora (ne moic), ^ni/inske po-jdjnlne (vlružiiiske pokojnine), /a OMiovo p(»slopka (/a obiKno poM(MAa) . . . Iako.dalec gre to, da človek še Cilki at povleda naslov knjige in je ve^ Slečen, ko vidi. da piše Zbiika soiliiih odločb in ne ../brka", s;ij jc zaiadi lakili in podobnih napak s|(Aciisko besedilo večkiat do nciazuml jivosii popačeno, na pri- mer: ..Obsojenec, kaiereja prito- žba zo|)er sodbo prve sionje jebila /avtšena, ne moie vlažili zahicve za i/iaden [»leiskiis sodbe." Ra/ i>dišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci ^'ovorimo in pišemo, nai jnedloi-e in p<^i••ude za bol|šc iezikovhii /lažanje pošilj.- ic na naslov ■ . Sekcija 'a ^ll>\l■rlščm("| v j.iv- iiosii. Jezikovno r;!zsodišče, RK -S/DL. Slovcmie, 61(XK) I jiibljana, KomcnskcL-a Dober sloven-ki je/ik naj bo na^ a sk npn.i 1^! 8 - NAŠI DOPISNIKI 15. april 1982 - JEDNIK AKTIVNI TUDI POZIMI Zime je že nekaj časa konec. Prvo toplo sonce, cvetice, o/elenela trava in brsieči go/dovi so na/nanili pomlad, kar je kot nalašč /a nas-člane biološkega krožka, saj je prebujajoče se naravo zanimivo opazovati. Toda to ne pomeni, da smo pozimi lenarili, sploh ne. Imeli smo kopico referatov, ogledali smo si nekaj filmov in skoraj bi pozabila na naše najvažnejše opravilo — desiiliranje eksirakta kostanjevih plodov in plešca, ki smo ju dali v steklenico z alkoholom, tresli nekaj ur, nato pa prefiltrirali. Eden najzanimivejših referatov je veljal vlogi mikroorganizmov v prehrani, zato smo se odločili, da bomo obiskali že pred vojno zgrajeno ptujsko mlekarno. Tovariš, ki nas je vodil po obratu, nas je najprej poučil o razvoju obrata, nato pa še o mleku. Takole je pripovedoval: ,,Ptujska mlekarna je bila včasih le zbiralnica mleka, ki ga je prejela do 2500 1. Največ so ga zvozili v Celje. Sedaj mlekarna sprejme dnevno 3400 1 mleka, ki na zberemo v 120 zbiralnicah, ki so enakomerno porazdeljene po vaseh in opremljene s hladilnimi bazeni, katere uporabljamo predvsem poleti, saj je takrat največja nevarnost okužb. V mlekarni mleko segrevamo do določenih temperatur, da uničijo bakterije (bacile goveje tuberkoloze, parkljevke, slinavke idt.) Pri pasiereliziranju mleka pazjmo, da izbiramo temperature, ki uničijo samo klice, ne pa tudi vitaminov. Pravilnost toplotne obdelave se kontrolira s pomočjo regulacijskih naprav. Mleku posnamejo smetano, katere del predelamo v maslo. Kmalu bomo izdelovali maslene namaze. Del mleka porabimo tudi za pridelavo mlečne beljakovine kazeina, ki pa ni užiten. Uporabljajo ga pa v kemični industriji." Po izčrp- nem pripovedovanju smo si ogledali mlekarno, kjer pa razen strojev nismo videli ničesar, saj so dnevno proizvodnjo mleka že zaključili. Ob koncu pa še to: Kupljenega mleka ni potrebno prekuhavati, če želite piti toplega ga samo pogrejte. Alenka Bagar, 8/c, OŠ Franc Osojnik Seminar za spomladansko cepljenje in precepljenje sadnega drevja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci se je odločilo, da bo v sodelovanju s skupnostjo trsničarjev in drevesničarjev v Juršincih organiziralo seminar, ki bo predvidoma v nedeljo, 18. apri- la. Na seminarju bodo sodelovali izkušeni sadjarski strokovnjaki, ki bodo zainteresiranim praktično pri- kazali šest načinov cepljenja in precepljanja sadnega drevja (kopulacija, razkol, cepljenje v žleb, za kožo, predvsem pa titelov način za precepljanje starejšega sadnega drevja). Vsi navedeni nači- 'ni cepljenja in precepljanja sadnega drevja bodo zainteresiranim obrazloženi tudi teoretično. Predvideno je, di bi teoretični del saminarja trajal od 8. do 12. ure v dvorani gasilskega doma v Grabšinskem bregu (pod vrhom znane izletniške točke Gomila), popoldne od 13. do 15. ure pa bi praktično nadaljevali poučni .seminar v bližnjem sadovnjaku. Seminar je namenjen predvsem mlajšim sadjarjem in tudi vrtičkarjem, ki na svojih vrtovih gojijo sadno drevje. Številni povpraševalci po sadnem drevju želijo v sadnih drevesnicah nabaviti za sebe določene sorte jablan, hrušk, sliv, češenj itd. Zgodi se, da cesto zaželjenih sort ne morejo dobiti v nobeni drevesnici, zato takim priporočamo, da si pridobijo zdrave in neoporečne cepiče, ki jih potem lahko poljudno uporabijo v svojem sadovnjaku ali vrtu za cepljenje ali precepljanje. Vsi tisti, ki bi želeli v nedeljo, 18. aprila obiskati ta praktični enodnevni cepljarski seminar, naj to z dopisnico sporočijo na naslov: Franček Holc, sadni drevesničar pri Gomili, 62256 Juršinci. Ce ne bo časa, pridite tudi brez predhodne prijave. Avtobus odpelje iz Ptuja ob nedeljah ob 7.10, iz Gornje Radgone pa ob 8.30. Zveze so tudi popoldne nazaj. Franček Holc Evidentirani brigadirji smo se prvič sestali V petek. 2. aprila, je bil v počastitev dneva brigadirjev Jugoslavije, prvi sestanek z evidentiranimi brigadirji, ki so se za sodelovanje na letošnjih mladinskih delovnih akcijah prijavili do 1. aprila. Pred pogovori smo se sestali še člani Centra za MDA in pregledali prispele prijavnice za vse tri letošnje brigade. Ugotovili smo. da seje za sodelovanje v PDB na Brkinih prijavilo mnogo več pionirjev, kot smo načrtovali. Brigado bodo sestavljali ptujsKi in slovenskobistriški brigadirji, iz vsalce občine okrog 20 pionirjev. Veliko ptujskih brigadir- jev ie prijavljenih tudi za bratsko brigado, ki bo avgusta sodelovala na ZMDA Posočje. Od ostalih bratskih občin, ki bodo sodelovale, so do 10. aprila prijavile svoje brigadirje le 3 občine. Sodelovanje v mladin- ski delovni brigadi, ki bo junija odšla na MDA Ibar—Lepenac na Kosovo, se je prijavilo nekaj manj brigadirjev, računamo pa, da bodo prazna mesta zapolnile delovne organizacije s svojimi delavci. Prvi zbor brigadirjev je potekal v treh delih, za vsako MDA posebej. Brigadirji, prijavljeni za sodelovanje v PDB na Brkinih, so začeli sestanek ob 15. uri, brigadirji, ki bodo sodelovali v bratski brigadi, ob 16. uri in prijavljeni brigadirji za MDA Ibar—Lepenac ob 17. uri. Sestanke je vodila Diana Bohak, ki je brigadirje seznanila z delom in življenjem na akcijah ter spregovorila nekaj besed o naseljih in delu za vsalco akcijo posebej. Pogovarjali smo se tudi o nadaljiiiem delu in sodelovanju v času priprav brigad za odhod na MDA. Brigadirji se bomo redno sestajali na zborih brigadirjev in se pripravljali na briga- dirsko življenje. Brigadirji, ki bodo .sodelovali v bratski brigadi, se bodo kot formirana brigada udeležili pohoda v Mostje 23. aprila. Brigadirji bomo po skupinah urejali okolico spomenika v Mostju in brigadirsko naselje v Dornavi. Vsi prijavljeni brigadirji za sodelovanje na letošnjih MDA, so bili^' vabljeni tudi na zbor članov Kluba brigadirjev in brigadirski večer. V. Aleksič „ S KOLESI V POMLADNI DAN Srečanje našega krožka je potekalo tokrat malo drugače. S kolesi smo se odpravili na kratek izlet. Bil je sončen dan. Zbrali smo se pred šolo po končanem pouku. Pot nas je vodila po prometni cesti proti Rogoznici. Že sem zagledala dedkovo hišo in na dvorišču še dedka. Prikazala seje tudi babica. Naša kolona seje ustavila in vsi skupaj smo malo pokramljali. Morali smo naprej, toda mladi radovedneži smo se kmalu zopet ustavili. Pri delavnici, iz katere se je slišalo brnenje strojev, smo zagledali čuden stolp. Cemu služi, mo se spraševali. Tovarišica je stopila v delavnico in ,se vrnila s tovarišem, ki je prijazno odgovoril na naša vprašanja. Izvedli smo, da stoji pred delavnico silos za žagovino Zahvalili smo se za pogovor in se odpeljali naprej. Pot nas je vodila med hišami skozi Zabjak. Mnoge gospodinje so se mudile pri delu na vrtu. Tudi pri njih smo se ustavili in povprašali to in ono. Izvedeli smo mnogo zanimivega. Naša dobra znanka Anica, ki dela na naši šoli, nas je povabila v hišo, toda mudilo se nam je naprej. Pred nami se je prikazala strma pot proti Kicarju, zato smo pognali kolesa še z večjo vnemo. Tedaj pa joj! Sabina, moja prijateljica, je močno padla sredi ceste. Nesreča pa res nikjer ne počiva. Vsi smo ji priskočili na pomoč in kmalu si je opomogla od strahu. Pot smo nadaljevali nekaj časa peš. V gozdu smo poklepetali tndi z gospodarjem, ki je grabljal listje. Nekateri izmed nas so prvič videli ,,krplje". Vprašal nas je, če vemo, kako pravijo v Strojncih žrebetu. Povedal nam je, da ,,hrzek". Vsi smo se smejali, nismo še slišali te besede. Zaželeli smo si srečno in prišli do konca asfaltirane ceste, izvedeli smo, da ni več daleč do našega cilja, do rojstne hiše heroja Jožeta Lacka. Prišli smo iz gozdička in zagledali lepo urejene domove. Se malo in zagledali smo hišo, na kateri je bila spominska plošča. Ogledali smo si jo in se pozdravili s sedanjimi stanovalci te hiše. To sta prijazna Trezika in ,,oček". Smuknili smo še do sosedovih. Tam je doma naša sošolka Jožica. Njenega očka smo zalotili pri repnici. Odkopaval je lepo prezimljeno peso. Odložil je delo in hitro poskrbel, da nismo bili več žejni. Oček nam je pokazal še ,,trage", ki so bile prislonjene ob hišo. Očka Franček pa je poskrbel za novo presenečenje. Prinesel je fotoaparat. Iz njega je kmalu prilezla posrečena fotografija. Podaril nam jo je za spomin. Hvaležni smo mu. Naenkrat smo postali tiho. Iz hise sm.o zaslišali znano melodijo — račke — in vsi smo zaplesali na trati pred hišo. Bilo nam je zelo lepo. Srečni in zadovoljni smo se spustili proti Ptuju in se srečno pripeljali na svoje domove. Želim si še več podobnih izletov. Tega bom ohranila v spominu za vedno. Tamara Potočnik, 5/a, OŠ, Franc Osojnik Tako izgleda fotografija, ki je prilezla iz aparata očka Francka. Radenska, večna voda Prijazna, sključena starka, ki je prišla s cekarjem, polnim steklenic, je bila od sile zgo- vorna, čeprav jih je štela že preko devetdeset. Polnila je steklenice in vmes pripovedovala svojo dolgo zgodbo. O prvem možu, ki se je izgubil med vihro prve svetovne vojne in o dru- gem, ki ga je pokopala pred desetletjem, in o otrocih, ki so se porazgubili. J a, ja ampak po slatino pridem vsak dan, j a, si jo na t očim in jo pijem, odkar pomnim. Pa še gre, saj dolgo večne bom, dokler bom lahko hodila, bom prihajala sem, ker mi to pomaga. Še nikoli nisem bila pri zdravniku, včasih jih ni bilo, zdaj pa si vedno rečem.: se tako ne splača več. To vodo pijem. Zakaj je pa ne bi, ko jo imam tu blizu hiše, saj so jo pili cesarji in papeži, pa je jaz ne bi. Tako nekako je govorila ob enem ob šte- vilnih izvirov, ki jih pridno obiskujejo okoli- čani, peš, z mopedi in kolesi, pa tudi iz mest se pripeljejo z avtomobili in si natočijo posode. Izvir pa, večen in kot bi bil živ, je le v enakomernih sunkih butal vodo iz cevi. Kot srce. Kot srce, kije skrito v globini skrivnostne zemlje in utripa in pošilja po žilah vodo — vir življenja. Mineralna voda, ki tako dobro de preobremenjenim srcem in ni naključje ali re- klamni trik tista slovita nalepka na steklenici, ki jo vzamemo iz zabojčka v trgovini. Nastanek in skrite poti na površje pa so zelo dolge. Vse skupaj je nenavaden splet okoliščin in mnogih faktorjev, le da so okoliščine nastanka zelo stare. Ve se, kdo sta bila oče in mati, ki sta pred milijoni in milijoni leti postavila plasti raz- ličnih materialov tako, kot sta jih. Panonsko morje je izhlapevalo in izlapevalo, tako da je med tem že pozabilo, da je morje in je postalo sladko jezero in izhlapevalo je še kar naprej in na koncu izhlapelo, na dnu pa so se nenehoma nabirale plasti, ki so dosegale zavidljivo višino največjih vrhov v Evropi. To je bil vzrok; po- sledica je danes v zemlji, teče iz vrelcev in v steklenicah prihaja v trgovine. Nekateri pojavi v naravi so drugačni, kot sijih predstavljamo. Na prvi pogled nerazumljivi. Nihče ne bo maral piti postane vode — kaj .šele, ko bi voda dalj časa stala! Življenje pa seveda teče naprej, kot priteka in vre voda iz številnih naravnih in umetnih vrelcev, ki bodo ostali (če bo človeška norost ostala v vsaj dosedanjih mejah) še dolgo za nami in na dan bo pritekala še naprej kristalno čista mineralna voda, le da bo sleherni dan bolj ce- njena. Iz preprostega razloga, ker bo navadne pitne vode vedno manj. Zgodovina mineralne vode z radenskega področja pa sega tudi daleč nazaj v človeški vek, saj je dokazano, da so jo že Rimljani (ali kdor- sižebodi, ki je živel v tistem času na področju današnjih obronkov Slovenskih goric — Rim- ljani so le zaradi boljše predstave, ker se vedno sklicujemo vsaj nanje kadar hočemo nečemu dati znak absolutne kvalitete in veljave, prav gotovo je tudi to, da je bil tisti vmesni člen med opico in človekom, ki se je podil po takratnih gozdovih tudi žejen, in verjetno je, da je bil zelo presenečen, ko se je odžejal z nenavadno vodo, religije še ni imel in ni verjel v duhove in podobne pojave, zato jo je pil v dolgih in žejnih požirkih in se v nomad.skem klatenju odpravil naprej za gozdnimi sadeži, koreninicami, kijih je bilo baje v izobilju; cenili bolj kot pa kasneje, v mračnem srednjem veku. Razen okoličanov sojo v srednjem veku pili morda še obmejni grofi, toda vse to so počeli zelo previdno. Morda so .se plazili okoli vrelcev na- skrivaj, da jih ne hi videl so.sed ali birič, saj se je spletla cela vrsta bajk o bruhajoči vodi. V bajke so vmešani pohotni graščaki, device na begu pred njimi se mečejo v kotanje klokotajoče vode, se nato spremene v zlate vrtnice in hudobni Turek, ki niprizanesel tudi temu delu naše ljube Slovenije, ko je divjal z bridko sabljo proti Dunaju in pustošil za sabo in okoli sebe, je tudi vpleten v zgodbe, ki jih starci še pomnijo. Ker je v mračnem obdobju naše zgodovine marsikaj zavito v temo, nam ostane na razpolago bolj malo podatkov o pitju mineralne vode v tistih časih. V 19. stoletju pa se je zadeva malo spre- menila in se premaknila naprej. Dobršen del hvale gre nemirnemu duhu. K. F. Hennu, kije leta 1833 prvič potoval kot nedehuden študent kemije in medicine skozi te kraje in ni nasedel zgodbi kmeta, ki ga je prevažal, kajti ta mu je na njegovo vprašanje, kaj brbota ob poti, odgovoril, da je to pač bublja in da v njej čarovnice kuhajo točo. Študent temu ni verjel, navkljub temu, da je še isti dan toča oklestila vse vinograde in prizadejala neznansko škodo ubogim viniča- rjem, ki so ostali tisto leto brez večine pridelka in so bili potem prisiljeni piti do naslednje letine le slatino, dajih je vsaj nekaj žgečkalo po raskavih grlih. Pred nevihtami in hudimi neurji pa takšni vrelci še dandanašnji izgube oblast nad sabo (sodniški žargon) in veselo brbotajo, da je ve- selje. Bubljajo pa zaradi spremembe pritiska, ki pa povzroči povečano uhajanje ogljikovega di- oksida. Z mineralnimi vodami je pa že tako, da hodijo z ogljikovim dioksidom roko v roki in je ta strah zbujajoči ogljikov dioksid eden izmed osnovnih krivcev za nastanek in uživanje slatin. Študent tega ni pozabil, zapisal si je v spomin in je po tridesetih letih s^:et prišel v tiste kraje. Zdaj že dolgo časa dr. Henn, z bogato prakso iz Laškega, Dobrne in Rimskih toplic. Pripeljal se je znova leta 1865, trdno odločen (in zagrizen kot je bil) da začne mineralne vode izkoriščati in si .seveda nakuje dobiček, ker najbrž, da se ni le iz humanosti in podobnih nagibov naslednja štiri leta temeljito ukvarjal s kopanjem in iskanjem najbolj kvalitetnih vrel- cev in je pri teh opravkih izgubil skoraj v.se svoje prihranke malo je manjkalo, pa bi umrl za boleznijo, kiji mineralna voda ne more poma- gali (bolehal je za boleznijo, ki smo jo že iztre- bili, nekdaj pa je pobirala cvetove lepote in duha — zloglasna tuberkuloza}. Tik pred koncem leta J 869 pa mu je uspelo; iz zemlje je po ceveh brizgnil curek slatine. To je bil pa resničen začetek, saj je od tistega usodnega dne bilo izvrtano več vrtin in za mineralno vodo iz Radenc so v desetih letih izvedeli (verjeli ali ne, še dandanašnji si marsi- kateri produkt ne utre poti tako naglo) po celi Evropi. Nič ni pomagalo, čeprav so jo okoliški furmani razvažali na težkih, naloženih vozovih na cesarski Dunaj in še dlje. povpraševanje je bilo večje od ponudbe. TEDNIK - 15. april 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 SKL - ČLANICE. 20. KOLO Libela-Ptuj 63:52 (32:26) KK Libela Celje; Kozelj 24, Franko, Pibemik, Bqžič 10. Jan- žek 10, Cerjak 6, Ferme, Jo§t 2, Knez 2, Cencelj, Hajdinjak 15. KK Ptuj; Golob 2. Komik 12, Horvat. Kukovec 8, Kmičar 6, Sirec J. 2, Sirec M. 22. Ekipa Ptuja je gostovala v Ce- lju, kjer se je f)omerila z domačo ekifK) Libela. Na pot je šla oslab- ljena, samo s sedmimi igralkami. Do 10. minute so bile domačin- kam enakovredne tako po igri kot tudi po rezultatu. V naslednji minuti se je poškodovala Horva- tova, nekaj minut zatem pa še Jelka Sirec. Ti dve igralki do konca srečanja nista več nastopili. Trener je moral v iero (X>slati kadetinje, ki so se kljub neizkuše- nosti enakovredno kosale s sta- rejšimi igralkami v ekipi Libele. Da bi bila nesreča še večja, je v začetku drugega polčasa morala zaradi petih osebnih napak iz igre še organizatorka igre Kukovec. Do konca tekme je igralo pet igralk tako, da trener gostov ni imel možnosti menjave. Tako se je v tem tekmovalnem obdobju do- gajalo v ekipi Ptuja, da so iz tekme v tekmo nastopale oslabljene. Poškodovale so se vedno starejše in izkušene igralke in je breme padlo na mlajše ter neizkušene igralke. V naslednjem kolu bodo Ptuj- čanke igrale z Novim mestom, srečanje bo 17. aprila ob 17,30 v dvorani Mladika. SG SNL: PTUJ-ŠMARTNO 2:5 (2ffl PREOBRAT V DRUGEM POLČASU Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 400, sodnik llc- 5č (Maribor). STRELCI: 1:0 (6) Frangeš (avtogol), 2K)(41) Emeršič, II-m, 2:1 (46) Prašnikar. 2:2 (65) Žalig, 2:3 (68) 2alig, 2:4 (82) Kopušar, 2:5 (84) Kopušar; PTUJ: Vesdič, Cuš, Korošec, Drevenšck (VVdngartner), Radolič. Malek (Kodrič). Emeršič. Vogrinec, Ceh (Kmetec), Žitnik, Krajnc; ŠMARTNO: Podgoršek, Matko, Bric (Nežmah), Zalig, Podvratnik, Frangeš, Zvir, Hren, Kopušar, Prašnikar, Kokotec (Gabrič). Nogometaši Ptuja v nedeljskem srečanju mo- Stvu Smartn^a niso uspeli vrniti za visok fKjraz v prvem delu prvenstva. Po prvem polčasu je kazalo na ugoden izid, vendar je nato prišlo do velikega pre- obrata in gostje so zasluženo osvojili obe točki. Srečanje sta obe ekipi začeli precej previdno. Gostje so več kombinirali, domačini pa jih poskusili presenetiti s hitrimi napadi. V 6. minuti je Ceh podajo iz kota podaljšal v sredino, v gneči se gostu- joči branilec Frangeš ni znašel in je žogo odbil v lastno mrežo. Po vodstvu domačinov so gostje zaigrali nekoliko hitreje, vendar brez prave priložnosti. Ta se je ponudila Vogrincu, ki pa z nepo- sredne bližine ni zadel. Do zaključka so si gostje priigrali dve zreli priložnosti, vendar riiso uspeli presenetiti domačega vratarja Veselica. Namesto izenačenja so domačini povedli z 2:0. Malo pred koncem prvega polčasa se je Emeršič prebil v gostu- joči kazenski prostor, tu pa ga je s prekrškom zaustavil Podvratnik. Sodnik Ilešič je takoj pokazal na belo točko. Kazenski strel je Emeršič zanesljivo spremenil v zadetek. Domačini so si z igro v prvem polčasu vodstvo zaslužili. Pokazali so več želje za uspehom, gostje pa se po tej plati niso proslavili. V drugem polčasu pa so se dogodki na igriSču obrniH v drugo smer. Takoj v začetku so gostje pri- čeli s hitro in agresivno igro ter pokazali, da znajo igrati in da niso slučajno na drugem mestu v sloven- ski ligi. Ze v prvi minuti je izkušeni PraSnikar izkori- stil napako mladega Drevenška ter z Mižine premagal VeseHča. Gostje so nadaljevali s hitro in d(A>ro igro, domačini pa jim niso uspeli slediti in napake so si sledile ena za drugo. Zlasti v obrambi, saj so gostje zlahka prodirali v kazenski prostor. Po drugi strani pa so domači igralci sredine in napada ..pozabili^* na svoje obrambne naloge. To so gostje neusmiljeno kaznovali z zadetki. Kmalu po prvem zadetku je Hren zadel vratnico. Morda je to bil celo zadetek, vendar sodnik ni bil tega mnenja. Za tem so gostje v štirih minutah prešli v vodstvo. Najprej so z zadet- kom Zaliga izenačili, isti igralec pa je izkcmstil tudi svojo drugo priložnost in tretjič premagal domaČega vratarja. Vodstvo gostov je domačine sicer nekoliko spodbudilo, vendar iz ugodnih položajev Žitnik in Ceh nista zadela mreže. Igralci Smartnega se niso zadovoljili z minimalnim vodstvom in so 5e naprei igrali odprto in napadalno. To se jim je v zaključku obrestovalo, saj je po lepih prodorih Kokotca in Hrena srednji napadalec Kopušer še dvakrat prema- gal domačega vratarja. Zadnjih dveh zadetkov vdiko gledalcev ni videlo, saj so po vodstvu gostov že zapo- ščali stadion. To nikakor ni športno. Po tem porazu so si Ptujčani položaj na prven- stveni lestvici precej poslabšali, saj jih od pred- zadnjega Kopra, s katerim se bodo v gostefa pomerili v naslednjem kolu, lo9ta le še dve točki. Zato se bodo morali močno potruditi in izgubljeno nadoknaditi v prihodnjih srečanjih. l.kotar Zmaga in poraz mladih nogometašev Kadetska m mladinska ekipa NK Drava sta v soboto in nedeljo nastopili na domačem igrišču. Kadeti so v soboto z 1;0 premagali vrstnike Aluminija iz Kidričeve- ga, mladinci pa v nedeljo v pred- tekmi članov z 1:2 izgubili z ekipo Pohorja iz Ruš. Lk. SRL - ČLANICE: DRAVA-ŠMARTNO 17:18 (6:10) ODLOČIL JE PRVI POLČAS Stadion Drava y Ptuju, gledal- cev 50. sodnika Žižek in Salecl (Maribor); DRAVA; Farič, Gomilšek 4, Rimele 2, Kelenc 1, Vičar 4, Zu- pane, Kmetec 5, Sipek 1. Sitsenf- raj; "ŠMARTNO; D. Tajnšek, Le- dinek. Tajnšek 3, Trobina 3, Jud 3, Resnik, Srmerc6, Bole 1, Tajnik L Feužer; Sedemmetrovke; Drava 4 (3), Šmartno 3 (2) Izključitve; Drava 4 min, Šmartno 12 min; Članice Rokometnega kluba Drava so v soboto nekoliko ne- pričakovano izgubile s Šmartnim. Nepričakovanp le po položaju na lestvici, saj je Šmartno za Dravo. Gostje so namreč v tem delu pr- venstva precej boljše kot v prvem, to potrjuje tudi minimalni poraz z drugouvrščeno Burjo. Gostje do- mačink, gledano v celoti, niso nadigrale, imele so več sreče pri izkonščanju napak v domačih vrstah ter so tako zasluženo zma- gale. Do sredine prvega polčasa so si gostje priigrale dva zadetka prednosti (4^2. 5;3 in 6;4). Nato so domačinke izenačile na 6;6. To je bilo v 18. minuti. Do konca pol- časa seje Dravi pri strelih ustavilo, domače igralke niso niti enkrat zadele v polno. To so borbene gostje izkoristile in po vedle kar s štirimi zadetki razlike. Zasluženo. Razlika bi lahko bila še višja, vendar se je izkazala domača vratarka. V drugem polčasu so doma- činke zaigrale veliko bolje in do sredine tega dela igre razliKO štirih zadetkov nadoknadile ter izena- čile (12; 12). Nato so eostje znova povedie z dvema zadetkoma raz- like, vendar so domačinke nare- dile serijo 3;0 in prešle v vodstvo (15; 14). Pri tem rezultatu niso iz- koristite čiste priložnosti s črte šestmetrskega prostora in to je bilo praktično odločilno. Do konca srečanja je bil rezultat še trikrat izenačen, zmagoviti zade- tek pa je Šmerčeva dosegla v zadnji minuti srečanja. Domačinke so naredile preveč napak, da bi to srečanje dobile, odločil ie orvi deL ko se mlade igralke ob tesnemjpokrivanju naj- lx)ljše strelke Vičaijeve niso znašle. Po drugi stram pa so manjkale poškodovane Vračeva, Galunova in Metka Vičar, kar se je še kako poznalo. Kljub porazu je Drava še vedno na osmem mestu, v prihodnjem ' kolu pa se bo v Ljubljani pomerila z Olimpijo. Lkotar ČETRTFINALE PRVENSTVA ŠSD V ROKOMETU Ptujski ekipi v polf inalu v f»-ej§njem tednu so bili na sporedu četnf inalni turnirji šolskih Sport- nih društev osnovnih šol naše republike v rokometu. Obe občinski repre- acmand, pionirk in pionirjev, sta se uvrstili v polfinale. Fantje so v četrtek naslopiM v Vdiki Nedelji, dekleta pa dan prej v Ptuju. Na turnirju v Veliki Nedelji so nastopile reprezentance občin Murska Sobota, Gomia Radgona Ormož in Ptuj. Prvo mesto je brez poraza osvoji- la Murska Sobota, na drugo mesto pa se Je uvrstila ptujska ekipa, ki jo je vodil Branko Turkuš, učitelj telesne vzgoje na OS Tone Žnidarič in znani l^nni pedagog. Ptujska ekipa, osnovo je sestavljala Sola Tone Žnidarič, je premagala Ormož s 15:6 in Gornjo Radgono s 33:18, izgubila pa z Mur- sko Soboto z 11:13. V 9-edo, 7. aprila, je bil na rokometnem stadionu turnir pionirk. Na- stcvile so reprezentance Murske Sobote, Lendave, Ormoža in Ptuja. Re- zultati: Ptuj—Murska Sobota 7:3, Ormož—Lendava 5:15, Murska Sobo- ta—Lendava 3:8, Ptuj—Ormož 16:8, Ormož—Murska Sobota 3:18 in Len- dava—Ptuj 6:6. Lestvica: 1. Lendava 3 2 1 0 29:14 5 2. Ptuj 3 2 1 0 29:17 5 3. M. Sobota 3 1 0 2 24:18 2 4. Ormož 3 0 0 3 16:49 O Finalno srečanje Lendava—Ptuj je bilo vseskozi izenačeno in je neod- ločen izid najpravičnejši, saj sta ti reprezentand pokazali največ in se zaslu- ženo uvrstili v polfinale, ki bo na sporedu v začetku prihodnjega meseca. Najboljša strelka je bila z 10 zadetki Baša (Murska Sobota), v ptujski ekipi pa sta po 6 zadetkov dosegli Gomilškova in Hentakova. Ekipo Ptuja pri- pravlja in vodi Milan Baklan. l.kotar V SOBOTO ROKOMET v okviru športnih prireditev ob mesecu mladosti sta do konca še dve ^rtni panogi. Po izvedenih tekmovanjih osnovnih organizcij mladih v pikadu. šahu. streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in košarki bo v tem mesecu še tekmovanje v rokometu. To bo v - ' soboto, 17. aprila na rokometnem stadionu v Ptuju. Do konca pa bo na vrsti še najbolj množični del, to bo tekmovanje v malem nogometu. Osmega maja bosta v Dornavi in Ptuju polfinalna furnirja za območja Slovenskih goric in Ptujskega polja, oziroma Ptuja iv. Dravskega polja, 15. maja pa v Majšperku za območje Haloz. Finalni turnir bo 22. maja v Ptuju. 1. k. Razprava o tekmovalnih sistemih ■ Danes zvečer se bo ob 18. uri v prostorih Medobčinske nogometne Zfcze Ptuj v Pletarski ulici pričel zanimiv posvet o tekmovalnih sistemih ia predlogu nujnih ukrepov v slovenskem nogometu. Na po.svet so vabljeni predstavniki nogometnih klubov, selekcij, izvršnega odbora zveze in drugi športni delavci s tem, daje za pred.stavnike selekcij Ptuj, Drava, Aluminij, Pragersko in Osankarica udeležba obvezna. 1. k. Priznanja ob jubileju AMD Ptuj Na 26. občnem zboru avto/moto društva Ptuj so ob 35-letnici uspešenega dela zaslužnim članom in organizacijam podelili 29 dru- štvenih in 26 priznanj AMZ Slovenije. Društvena priznanja so prejeli; Stanko Farič, Ivan Janša, Rudi Korošec Jelka Zupanič, Marjan Mesaric, Stanko Vesenjak, Jožica~ Krajnc. Martin Slana. Bogomir Prstec, Alojz Čeh, Franc Krajnc, Martin Vegan. Ferdo Lovrec, Albin Pišek, Matija Baši, Albin Drevenšck, Ivan Maycen, Franc Langerholc, Rudi Novak, Heribert Sorec, Viktor Krajnc, Marjan Dostal. Drago Klobučar, Franc Smigoc, Franc Krajnc, Peter ŠegulasL. vojašnica Dušan Kveder, AGIS in ZSAM Ptuj. Častni znak AMZS; Štefan Levanič, Janez Potočnik. Marjan Vršeč, Miran Šegula. Erih Blaževič, Zlatko Grame, Damir Prstec, Darjan Vesenjak. Mirko Segula^ Silva Kelenc, Mijo Bračko, Darko Stropnik, Dušan Grame, Marjan Zalar, Ivan Rogelj in Armando Hvala. Pismeno priznanje AMZS; Ladislav Knuplež, Marjan Vrečer, Ivan ^umandL Martin Kline in Franc Muzek. Bronasto plaketo AMZS je prejel Štefan Vugrinec, srebrne Franc Potočnik. Djuro Boj in Vlado Korošec, zlato plaketo pa Jože Ceh. 1. k. Športna tekmovanja v počastitev meseca mladosti Na občinskem avtomatskem strelišču, je v petek, 2. aprila, potekalo tekmovanje z zračno puško. Na tekmovanju, katerega je organizirala koniiisija za šport in prireditve pri občinski konferenci ZSMS Ptuj, ki potdtajo v počastitev meseca mladosti, je največ znanja pokazala prva dcipa OO ZSMS Tumi.šče. ki je dosegla 693 krogov, druga je bila ekipa OO ZSMS iz Agisa s 650 krogi pred drugo ekipo OO ZSMS Turnišča s 613 kroRi. Sodelovalo je sedem ekip, ki so sestavljale po štiri člane. VRSTNI RED: L Turnišče -L — 693 krogov, 2. Agis — 650 krogov. 3. Turnišče — II — 613 krogov, 4. Olga Meglic — 528 krogov, 5. Jože Lacko Kicar 524 krogov, 6. TGA Kidričevo 505 krogov 7. Gamizija JLA Dušan Kveder-Tomaž Ptuj — 424 kroge. _D. Papler 4 V počastitev krajevnega praznika v Kidričevem v nedeljo, 4. aprila je strelska družina,,Boris Kkirič" Kidričevo prire- dila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško v počastitev krajevne- ga praznika, ki je 10. april. Na strelišču v Kidričevem se je v lepem vremenu zbralo 74 strdcev iz vse ptujske okolice, ki so tekmovali za ekipni pokal, ki je prehodni in za posamezne uvrstitve. Vrstni red najboljših ekip: SU Turnišče 878 krogov; SD Agis 866 kro- gov; SD Ml P Ptuj 851 krogov; SD Železničar 832 krogov; SD Kkliičrvo 826 krogov; SD Jože Lacko 817 krogov. Med posamezniki je letos zopet osvojil prvo mesto lanski prvak Lud- vik Pšajd (SD Jože Lacko) s 188 krogi. Drugo mesto Davki Ribič (Turni- šče) s 180 krogi, tretji Rudi Serdinšek (SD Opekar) s 179 krogi, četrti Tonči Planine (SD Turnišče 178 krogov, peti Jože Lovrenčič (MIP) s 178 krogi in šesti Štefan Skok (Turnišče) s 178 krogi. L. P. Na tekmovanju se je zbralo 74 strekev iz 11 strdskih draiin. Foto: Eonrad Zbicc ATLETSKI MITING V CELJU Na letošnjem prvem atletskem mitingu na prostem je med 100 atleti in atletinjami iz 11 klubov nastopilo tudi 10-člansko zastopstvo Atletske- ga kluba Ptuj, ki je izpolnilo pričakovanja. Prva kontrola po zimskem obdobju je pokazala dobro pripravljaiost za to obdobje vadbe. V teku na 100 metrov je Dušan Koren osvojil drugo mesto, pravtako tudi v skoku v daljino. Mladinec Oliver Sirec je zmagal v svoji pred- tekmovalni skupini v teku na 100 metrov, v skoku v daljino pa je bil peti. Pionir Boris Krabonja se je izkazal z osebnima rekordoma na 100 in 300 metrov. Sešerkova in Carlijeva sta bili druga oziroma peta v teku na 100 m in skoku v daljino. Marija Vindiš je bila na 1000 m druga, Majda Belšak je zmagala v svoji predtekmovalni skupini na 600 m, Mirko Vindiš je bil šesti na 30O0 m, Franc Zupanič četrti v najmočnejši predtekmovalni skupini na 1000 m, Branko Krc^l pa v drugi skupini tretji. Naslednji mi- ting bo prihodnjo soboto v Mariboru. L. C. REPUBLIŠKA MLADINSKA LIGA - VZHOD Drava-Šoštanj21:29(8:12) Stadion Drava, gledalcev 50. sodnika Salecl in Žižek (Maribor). DRAVA; Milunič. Knez. Puš^njak 5. Vukašinovič 6. GQbec. Iljavec. Habjanič7. Rajšter. Kla)derič.Zniavc2.Terbuc I.Zemljič;ŠMARTNO: Blagotinšek. German, Frankovič. Plaskan 3, Cater 7, Polh 2, Medved 3, Cirar. Puc 8. Ocvirk 6, Zerdoner. Mladi rokometaši Drave so po pričakovanju izgubili z vodilno ekipo vzhodne republiške lige. Vendar so pokazali, da so od jesenskega dela precej napredovali. Toje potrdil tudi prvi del sobotnega srečanja, ko so do rezultata 5;5 bili stalno v vodstvu. V nadaljevanju sTa prišli do izraza boljša pripravljenost in znanje mladih rokometašev iz Šoštanja. Končni rezultat bi lahko bil precej bolj ugoden za Dravo, saj domačini niso izkoristili štirih sedemmetrovk, medtem ko gostje niso izvajali niti ene. V prihodnjem kolu se bodo Dravaši v Marilx)ru pomerili z vrstniki Bra- "»•^a. I kotar REPUBLIŠKA MLADINSKA LIGA - VZHOD Velenje-Drava 20:12 (10:7) .vkAV '^'■^'1^ "^"^ ^^^^^ ^ mladinski vrsti Velenja niso uspele . ri ^'^^^^ razumljivo, sajje ekipa zelo pomlajena m bo svojo vrednost g^novo pokazala v pnhodniih sezonah. ^tej sezoni pa si bodo Igralke nabirale izkušnje m zlasti rokometno znanje 1 ^ 10 ZA RAZVEDHILO 15. april 1982 - TEDNIK TEDNIK zJ^- OGLASI IN OBJAVE - 11 TVspot-cd TV LJUBLJANA PETEK, 16. APRILA: 8.50 TV v šoli; TV koledar, Angleščina, Glagolica; 10.00 Po- ročila; 10.05 TV v šoli: Zgodovina, 1/ kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Odkritje radarja, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute; 13.55 Helsinki: SP v ho- keju — Kanada:ČSSR, prenos; 17.25 Poročila; 17.30 Kaj je nove- ga na podstrešju, otroška serija; 18.00 Radenci '82 Plesni orkester RTV Sarajevo; 18.30 Obzornik; 18 45 Ekonomsko politični sistem: Družbeno gospodarstvo; 19.05 Psihofizična rekreacija: Orodna telovadba; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 W. Attenway: Skag, ameriška nadaljevanka; 20.55 Ne prezrite; 21.10 Poročilo z IX. kon- gresa ZK Slovenije; 21.55 Ti dnevi, ta leta; Filmska kronika 1957 —2. del; 22.40 ,,Spremljajmo-sodeluj- mo, športna oddaja; 22.50 Poroči- la; SOBOTA, 17. APRILA: 8.15 Poročila; 8.20 Ciciban, do- ber dan: Železniška postaja; 8.35 Pedenjžep: Pomladna suita; 8.55 IX. kongres ZK Slovenije, prenos; 14.55 Nogomet Sloboda:Vojvodi- na; 16.55 Poročila; 17.00 PJ v ko- šarki; 18.30 Naš kraj; 18.45 Mup- pet show; 19.19 Zlata ptica: Mar- tin Krpan; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.15 Vreme; 20.20 Ozek rob, ameriški film; 21.35 Zrcalo tedna; 21.50 Jazz na ekranu: Mirros; 22.25 Po- ročila. NEDELJA. 18. APRILA: 9.20 Poročila; 9.25 Ziv žav, otro- ška matineja; 10.20 S. Pavič: Vro- či veter, humoristična serija; 11.10 TV kažipot; 11.30 Ansambel Fran- ca Miheliča; 12.00 Ljudje in ze- mlja; 13.00 Tampere: SP v hokeju — CSSR:SZ; 15.20 Pesem Evrovi- zije 1982/11. del. 15.55 Poročila; 16.00 Osem republik in pokrajim — Osem filmskih pričevanj Bosna in Hercegovina: Vrtinec, jugoslo- vanski film; 17.25 Zakaj in zato; 17.55 Športna poročila; 18.10 Se- stanek v nebotičniku; 19.10 Risan- ka; 19.22 TV in radio nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Sečerovič- P. Pavličič: Nepokorjeno mesto; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poro- čila; PONEPELJEK, 19. APRILA: 8.45 TV v šoli: TV koledar, Po- vej ml povej, Kultura pisanja, Strossmayerjeva galerija v Zagre- bu; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šo- li: Materinščina, Iz kockice, Ri- sanka, Naši kraji, naredi sam šiva- nje, Risanka, Iz arhiva šolske TV Zadnje minute; 13.55 Tampere: SP v hokeju — ZDA:CSSR; 17.10 Po- ročila; 17.15 Mesta: Toronto, angleško-kanadska serija; 18.00 Znana, neznana Jugoslavija: Izlet v stari čas; 18.30 Obzornik; 18.45 Hit meseca, mladinska oddaja; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TTV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Miladin ševarlič: Smrt polkovnika Kuzmanoviča, drama; 21.10 Kul- turne diagonale; 21.55 V zname- nju; TOREK, 20. APRILA: 9.00 TV v šoh: TV koledar, V družbi s poletavčki. Nižinski kraj — natta. Dnevnik 10; 10.00 Poro- čila; 10.05 TV v šoli: Rastlinski la- boratorij, Predeli in ljudje. Risan- ka, Književnost in jezik, Govori Martin Jonaš, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute; 15.45 Šol- ska TV: Oceanografske lastnosti, Rokomet in odbojka, Topilnica ži- vljenja; 17.10 Poročila; 17.15 Slovenske ljudske pravljice: O megli v žaklju pa o temi in rosi; 17.30 Ljudski plesi CSSR; 18.00 Pisani svet: Fadil; 18.30 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Akiualrio; 20.45 P. Turrini — W. Pevny: Alpska saga, avstrijska na- daljevanka; 22.10 V znamenju. SREDA, 21. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Sociahstična revolucija v Jugosla- viji, Puščave in tundre v SZ; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Biologi- ja, Predeli in ljudje. Risanka, Kocka, kockica, Izbira poklica — natakar, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute; 13.55 Tampere: SP v hokeju — Finska: CSSR; 17.35 Poročila; 17.40 Ciciban, dober dan: Ob ribniku; 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija; 18.15 Okrogh svet; 18.30 Obzor- nik; 18.45 MPF Celje — Skozi tr- nje do zvezd; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Mater Amatissima, španski film; 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuhar- skih mojstrov; 21.40 V znamenju. ČETRTEK, 22. APRILA: 8.55 TV v šoli: TV koledar, Livada, Fizika v športu, Skrb za potomstvo; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Kemija, Predeli in ljud- je, Risanka, Združeni narodi; Telesna vzgoja, Risanka, Prav- ljica, Zadnje minute; 15.50 Šolska TV: Oceanografske lastnosti. Rokomet in odbojka, Topilnica ži- vljenja; 17.15 Poročila; 17.20 Zbis — B. Jurca: Miško-poleno; 17.35 Mi smo mali muzikanti: Pleskar Zlomivrat, češka glasbena serija; 18.05 Mozaik kratkega filma: 18.30 Obzornik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bobu bob; 21.30 Pantomi- mik Ladislav Fialky, oddaja češke TV; 22.10 V znamenju. DELAVNO TURISTIČNO DRUŠTVO Turistično društvo Gradišče v Slovenskih goricah je na svoji letni in programski konferenci ocenilo delo v minulem obdobju. Posebno pozor- nost pa so člani namenili poročilu predsednika društva, ki je Peter Leo- pold. V njem je omenil vrsto akcij, ki so jih uspešno izvedli in organizirali v letu 1981. Omeniti velja predvsem lanskoletni tradicionalen kmečki praz- nik, na katerem je sodelovalo veliko število članov in pripomoglo k še bolj- ši organiziranosti, kot v prejšnjih letih. V lanskem letu je to društvo organiziralo skupno z ribiško družino Pesnica tudi delovno akcijo ob Gradiškem jezeru, kjer so očistili jezero in sprehajalno pot okrog jezera. Učenci osnovne šole Borisa Kraigherja iz Gradišča pa so z nekaterimi člani TD Gradišče večkrat očistili naselje Gra- dišča ter s tem pripomogli še lepšemu kraju. Omeniti velja, da je društvo doseglo nekai uspehov pri razvoju turiz- ma. Tako pred leti ni bilo možno v Gradišču dobiti prehrane za prehodne goste. V dogovoru z društvom je sedaj možno v gostilni Vogrin dobiti pre- hrano vsak dan. Poseben problem tako v Gradišču kot v celotni občini Le- nart pa so prenočišča, saj jih ima na voljo le restavracija Grozd pri Lenar- tu, kar pa ie prav gotovo za ta predel Slovenskih goric veliko premalo. Pri- vatnih prenočišč do sedaj še nimajo registriranih, zato so na konferenci po- vedali, da realne možnosti za prenočevanje obstojajo in to le pri pridobiva- nju prenočišč pri zasebnikih, vendar bi bilo potrebno urediti kreditiranje zainteresiranih. Omeniti velja tudi, da so dosegli tudi prve korake na področju kmečkega turizma, kajti evidentirane imajo tri kmetije, katere bi imele možnosti v doglednem času preusmeriti se v kmečki turizem. Po poročilu je predsednik podal še obsežen program dela za letošnje leto. Omenil je predvsem posaditev 88 drevesc v spomin na tov. TITA, akcijo bodo izvedli skupno z vsemi ostalimi društvi in organizacijami v kra- ju. V mesecu juniju bodo organizirali tradicionalni kmečki praznik, predvi- dene imajo izlete v znane kraje iz NOB, organizirali bodo več akcij za čišče- nje naselja in jezera, skozi vse leto pa se bodo povezovali z društvi in DPO v kraju ter skupno sodelovali pri organiziranju akcij. Skratka društvo za razvoj in lepoto kraja v Gradišču je prav gotovo najbolj aktivno, želijo pa si, da bi pridobili v svoje vrste še več članov. Janez Lorber mali oglasi MIRNA DRUŽINA IŠCE sobo in kuhinjo v Ptuju ali bližnji okolici. Plačamo delno naprej, šifra pod ,,Nujno". PRODAM aluminijasti sod 1500 I za gnojnico in črpalko z elek- tromotorjem Franc Krambergcr, Dolič 25, Destrnik. PRODATVI žagan les za ostrešje (rušt), dve balkonski okni in vrata. Telefon: 781-115 — popoldan. PRODAM hišo z manjšim gospo- darskim poslopjem. Naslov v upravi. PRODAM 20 arov vinograda. Naslov v upravi. PRODAM nesnice mlade jarkice pasme hisex rjave vsak dan na do- mu od 18. aprila dalje po 100 din komad. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska gora. PRODAM čistokrvne nemške ov- čarje. Kmetec, Zg. Hajdina 129. PRODAM prednji nakladač za gnoj, koso oboje /a traktor Fergu- son 35, v odličnem stanju. Martin Veršič, Krčevina 76 pri Vurbergu. PRODAM kravo, staro oseht let simeiualko, brejo osem mesecev in poročno obleko št. 38. Vprašajte v Spuhlji 11. PODPISANI Adolf Plohi iz Hlaponc 9/a preklicujem in obža- lujem obtožbe, ki sem jih izrekel v gostinskem lokalu na Polenšaku Fridu Golobu iz Kukave 72 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. PRODAM mlatilnico za štiri čišče- nja. Lancova vas 69. PRODAM v lepem sončnem delu Haloz na območju Cirkulane- Brezovec vinograd, primeren za gradnjo vikendice. Dostop ob vsa- kem vremenu. Naslov v upravi. PRODAM sadike leguster za živo mejo. Marija Ceh, Ločič l8. Trnovska vas. KUPIM moped APN-4 v nevoz- nem stanju. Lahko je tudi karam- boliran. Drago KirbiŠ, Draženci 42. PGODAM vodno črpalko 4 KW. Bukovci 167. PRODAM pohištvo za dnevno so- bo. Telefon: 773-584. Naslov v upravi. PRODAM Za.stavo 101. Mirko Lah, Bišečki vrh 32. POSAMEZNIKI, v marcu 1982: Mirko Horvat, Trg Svobode I; Dušan Frangež, Starošinci n. h.; Marija Žerak, Nadole 39; Janez Muršič, Zagorel 71; Milan Fran- gež, Cirkovce 3/a; Cvetka Hliš, Kidričevo 2; Aleksander Majdič, Kraigherjeva 15; Sonja Vukojevič, Ciril-Metodov dr. 11; Nežka Štumpf, Muretinci 37/a; Jožica Petrovič, Kettejeva 1; Amalija Zo- reč, Prešernova 24; Zdenko Ko- lar, Peršonova 27; Slavko Vavpo- tič, Turniška 19; Ivan Slukan, Velovlak 23; Drago Vrtič, Dorna- va 136; Jože Golob, Podvinci 12; Janez Bombek, Cufarjeva 8; Mar- ta Maučič, Zakl 41; Ivan Koletnik, V. vrh 15; Franc Cuš, Kraigherje- va 26; Marjan Poplainik, Kraigherjeva 34; Anton Strašek, Šikole 12; Bogdan Cesar Zlatoličje 125; Štefan Breznik, Miklavž; Drago Matajič, Starše 76; Anica Turk, Gorica 61; Drago Golob, Moškanjci 66; Slava Fogec, Za- gojiči 26; Mirko Tikvič, Mestni vrh 38; Mitja Kovačič, Rimska 3; Ana Muršec, Dornava 126; Bran- ko Cajnko, Nova vas 100; Zvonko Ulaga, Videm 35; Janko,Murko, Rabeljčja vas 17; Anton Podgor- šek, Lancova vas 35; Franc Živič, Kraigherjeva 32; Franc Peršuh, Mihovce 31; Zdenko Molnar, Ma- riborska 18; Marija Petek, So- betinci 14/a; Albina Cernivec, Vodnikova 2; Milan Vukovič, Breg 11; Franc Dobnik, Slov. vas 54; Gerta Brunec, Pivola 19; Mirko Mernik, Kidričevo 13; Maks Mer- nik, Prešernova 26; Vojko Sluga, Kidričevo 9; Janko Vavpotič, Mala vas 20; Ivanka Laura, Prvomajska 4; Stanko Doliška, Ilčeva n. h.; Anton Mohorko, Podlože 86; Branko Lovrec, Kraigherjeva 31; Slavko Bedenik, Ptujska gora 107. Stoperce, 30. marca 1982: Rozina Širovnik, Dol 4; Martina Plavčak, Kopčinji vrh 28; Feliks Mohorko, Grdina 10; Alojz Ga- lun, Stoperce 7; Ivan Jus, Stoper- ce 75; Andrej Lah, Stoperce n. h.; Jože Žunkovič, Stoperce 2; Anton Feriež, Stoperce 10; Anica Žunko- vič, Grdina 2; Mira Potočnik, Cermožiše 9; Bernarda Galun, Kupčinji vrh 33; Janez Korez, Sto- perce 48; Ivan Stojnšek, Kopčinji vrh 36; Ivan Golob, Kopčinji vrh 2; Feliks Taciga, Stoperce 9; Joži- ca Vrabič, Kopčinji vrh 1; Cita Leskovar, Sveča 6; Srečko Kolar, Stoperce 62; Ivanka Galun, Grdina 32; CIRKULANE, 1. aprila 1982: Ivan Tetičkovič, V. vrh 14; Nevenka Klajderič, Cirkulane 54; Stana Jankovič, Cirkulane 54; Anica Klajderič, Brezovec 51; Marija Zmazek, Cirkulane 54; Anton Gomilšek, Cirkulane 75; Svet osnovne šole Martin Kores Podlehnik razpisuje v skladu s 195. členom statuta šole dela in opravila ravnatelja osnovne šole Martin Kores Podlehnik. Za ravnatelja osnovne šole Martin Kores Podlehnik je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 89. člena in 137. člena Zakona o osnovni šoli. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Prijave z dokazili pošljejo kandidati v roku 15 dni po ob- javi razpisa razpisni komisiji Osnovne šole Martin Kores Podlehnik. Delavski svet TOZD gozdarstvo Ptuj objavlja dela in naloge ŠOFERJA TOVORNEGA VOZILA V skladu z razvidom del in nalog se zahteva: - poklicna šola avtomehanske smeri - vozniški izpit C in E kategorije z dvoletnimi delovnimi iz kušnjami - opravljen izpit za nakladalca s hidravličnimi dvigali Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na TOZD gozdarstvo Ptuj, Zoisova pot 5, Ptuj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. _ hino PTUJ Četrtek, 15. aprila: LEDENI PEKEL, ameriška barvna pustolovka; petek, 16. do nedelje, 18. aprila: RESNIČNE ZGODBE V. del, zahodnonemška barvna erotična komedija, v nedeljo ob 10. in 16. uri bo zahodno nemški barvni film MED JASTREBI; torek, 20. in sreda 21. aprila: ČLOVEK PUMA, ameriški barvni akcijski film; četr- tek, 22. aprila: MASKIRANI VOZNIK, japonski barvni akcijski film. Dežurstvo prehrambe- nih trgovin SOBOTA, 17. aprila 1982 prodajalni HRANA in KONZUM SOBOTA, 24. aprila 1982 prodajalni ŽIVILA in BREG popravek v razpisu V razpisu del in nalog, objavljenem v 14, štev. Tednika na 15. strani je biia v zadnjem stavku napaka, pra- vilno se glasi: DELA IN NALOGE SO RAZPISANA ZA NEDOLOČEN ČAS. PRIPRAVE NA BRIGADIRSKO POLETJE 82 Poudarek gradnji sekundarnih vodov v lanskem letu srna v ptujski oDOini prvic gostili brigadirje zvezne M DA SIbvenske go- rice 81. V preišniem srednjeročnem obdobju je to bila republiška akcija. Tako pa seje lani v treh izmenah zvrstilo v Dornavi. kjer je sedež akcije, čez 500 brigadirk in brigadirjev iz vseh republik in ookraiin .lueoslaviie. Delali so v glavnem na manj razvitih območjih Slovenskih goric in HalOz. kjer so kopali jarke za pnrnarni vodovodni cevovod. Ko so se posjovili je bilo za brigadirji prek 12 km skopanega jarka in že poU)ženih cevi. ter v glavnem tudi zasutih. Vrednost mladinskega prostovoljnega dela pa je bila v letu 1981 ocenjena nad 15 milijonov din. Pri občinski konferenci ZSMS Ptuj pa so že sredi priprav na leto.šnje brigadirsko poletje. Kot nam je zaupal Savo Kozjak. predsednik skupščine zvezne M DA Slovenske gorice '82. so ze pripravili razrez udeležbe posameznih brigad, ki bodo sodelovale iz Slovenije. Zal še nimajo podatkov o brigadah iz sosednjih re- publik. Sicer pa bo iz Slovenije letos sodelovalo 6 brigad. V prvi izmeni bosta brigadi iz Velenja in Idrije. V drugi izmeni brigadi iz .^marij pri Jelšah in Hrastnika, v tretji izmeni pa brigadi iz Nove gorice in iz ljubljanske elektrofakultete. Tudi letos bodo brigadirji kopali jarke za vodovod, s to razliko, da bodo letos kopali več sekundarnih vodovodov. Tako bodo tudi kra- jani imeli neposredno korist od že položenih primarnih vodov. Predvidevalo, da bodo letos izkopali okrog 10.5 km jarka na območju ptujske občine in okoli 5 km primarnega voda v ot)čini Lenart, kjer je akcijaT^ila uspešna tudi lani. Tako le predviden izkop primarnega voda Ločič-Ločki vrh v dolžini 800 m. odsek pri- marnega voda Medvedce-Sestrže v dolžini 2.000 m. sekundarni vod v Sestržah v dolžini 500 m. sekundarni vod Zgornje Savinjsko v dolžini 1.200 m. sekundarni vo'd Spodnje Sa- vinjsko-Slape v dolžini 2.700 m. sekundarni vod v Kukavi 600 m in primarni vod v drugi tlačni coni v mestu Ptuju v dolžini 2.700 m. Vrednost vsega opravljenega dela za leto 1982 je ovrednotena na okoli 15 milijonov din. Bri- gadirjem želimo, da bi bili pri svojem delu čim uspešnejši, Dornavčanom pa, da bi bili tako kot do sedaj dobri in vzOrni domačini M. Ozmec Mladi so podpisali listino o pobratenju Kolektiv osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju je v petek, 18. aprila gostil učence šole dopolnilnega pc^uka slovenskega jezika iz Frankfurtaj njihovo učiteljico Dragico Nunčič-Turk in starše med katerimije bil tudi predsednik sveta šole Ivan Žižek. V šolski telovadnici so se med gosti zbrali tudi predstavniki občinskega družbeno-političnega življenja, da bi vsi skupaj prisostvovali prisrčni slovesnosti ob podpisu listine o pobra- tenju med obema šolama. Prve vezi med učenci šole dooolnilneea pouka slovenskega jezika v Frankfurtu in med ptujskimi učenci so se spletle v lanskem decembru, ko sojih Ptujčani obiskali v Krajnski gori. Takrat so skupaj sklenili, da bouo te stike ohranili zato so podpisafi listino o prvem srečanju. Ostali so spomini, prijateljstvo, šq naprej sojih povezovala pisma in želja, da se čimprej srečajo v Ptuju. Čvrste so vezi, kijih spleta materina — slovenska beseda, čvrsto nai bo tudi prijateljstvo mladih, ki so ga sklenili in slovesno podpisali minuli petek v Ptuju. »Šola je za nas tudi košček domovine in v njei imamo vas — dragi mladi Ptujčani.« je med drugim dejal pionir iz Frarikfurta. ko je v imenu svojih vrstnikov pozdravil gostitelje. mš Listino o pobratenju so podpisali pionir in učiteljica iz Frankfurta ter Barbara Lepej — predsednica pionirske organizacije, Andrej Zamuda — predsednik OO ZSMS, Marija ŠumandI — ravnateljica šole in Danica Travnikar — mentorica pionirske organizacije OŠ Tone Žnidarič. Foto: L. Kotar, Praznovanje v KS Ivanjkovci v naselju Veličane so v času NOB padli v spopadu z številčno premočnim okupatorjem 4 partizani. Spomin na ta dan so v KS Ivanj- kovci trajno obeležili z določitvijo krajevnega praznika — 13. april, ki so ga tudi letos svečano proslavili. Vse prireditve so bile v torek. 13. aprila. Dopoldne je bila v Ivani- kovcih slavnostna seja skupščine KS in DPO, na njej je govorila Gabriela Kuhar, predsednica OK ZKS Ormož. Pester kulturni program pa so pripravili cicibani, šolarju, mladina in oktet iz Ivanjkovec ter učenci iz glasbene šole v Ormožu. Po seji pa so udeleženci odšli v Veličane, na kraj junaškega boja padlih partizanov, kjer so k spominski plošči položiFi venec. Popoldne pa je bila v programu še gasilska vaja. tekmovanja v malem nogometu, strelstvu itd.Sekcijazadružbenoaktivnostžensk vKS Ivanjkovci pa je pripravila kulinarično razstavo. Več o praznovanju bomo poročali prihodnjič. _ y PREDKONGRESNA TRIBUNA V PTUJU Perspektive zasebne kmetijske proizvodnje Komite občinske konference ZKS Ptuj je bil v sredo, 7. aprila gostitelj predkongresne tribune z naslovom »Perspektive zasebne kmetijske proizvodnje«, ki sla jo organizirala medobčinski svet ZKS za Podravje in marksistični center Univerze v Mariboru. Tri- bune so se udeležili predstavniki kmetijskih delovnih organizacij, zadrug in zasebni kmetje iz vscn občin Podravja in višje.agronom- ske šole v Mariboru. Žal je bilo zaradi lepega vremena in nujnih del na poljih precej manj zasebnih kmetov-kooperantov. pogrešali pa so tudi predstavnike nekaterih pomembnih institucij s področja kmetijstva. Kljub nekoliko okr- njeni sestavi ie bila razprava vse- binsko dobra, konkretna in ak- cijska. " Kako doreči dolgoročni kon- cept razvoja kmetijstva, kako za- staviti delo, da bomo učinkovito združevali zemljo, podružbljali kmetijska zemljišča, predvsem pa proizvodnjo. Nadalje — kako povečali produktivnost in srnotr- no izrabo vseh rezerv, kijih ima- mo v kmetijstvu in gozdarstvu, kako zagotoviti povezovanje kmetiiskih organizacij združene- ga dela in odpraviti lastninsko- monopolislične težnje in priva- miško logiko. — vse to so bila tkivna vprašanja, ki sojih na tri- unj podrobneje razčlenili in po- pestrili z mnogimi konkretnimi primeri in številkami. Namen tribune je bil. da o vseh teh vprašanjih spregovorijo dele- gati na 9. kongresu ZKS. pa tudi v kongresni resoluciji mora kmetij- stvo dobiti večjo težo. Vsebino razprave so delegati, ki bodo na 9. kongresu ZKS razpravljali o kmetijstvu z območja Podravja zajeli v .svojih razpravah, del teh stališč objavljamo na 4. strani. FF Del udeležencev tribune, ki sta jo vodila Milan Kneževič, sekretar MS ZKS za Podravje in prof. Franci Pivec, predsednik marksističnega centra Univerze v Mariboru (prvi in drugi z leve). Foto: KOSI Brigadirji bistriške občine novim zmagam naproti Brigadirji občine Slovenska Bistrica so v zadnjih nekaj letih zabeležili velike delovne zmage. Te niso dosegli samo na domačih te- renih, nasprotno, prav doma jih je bilo naj- manj. Veliko večji pa so bili njihovi uspehi v republiških in zveznih akcijah, kjer so delovali v sklopu drugih brigad ali samostojno v mla- dinski delovni brigadi Pohorski bataljon, kije z akcij, tako republiških kot tudi zveznih, katerih .seje udeleževala, prinašala najvišja odličja. Tudi letos se brigadirji občine Slovenska Bistrica že pripravljajo na nove delovne akcije. Uvod v to pa je prav gotovo razstava o mla- dinskem prostovoljnem delu. katero je pri- pravila komisija za MDB pri OK ZSMS Slo- venska Bistrica, v prostorih Matične knjižnice Slovenska Bistrica. Odprli so jo na dan mla- dinskih delovnih brigad 1. aprila in bo trajala do 10. aprila. Ta v fotografiji in besedi prika- zuje dosedanje delo brigadirjev občine Slo- venska Bistrica tako na lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah. Posebno mesto pa zavzema tudi prikaz osvojenih priznanj, značk, trakov in drugih odličij. Na dan I. aprila so se v Slovenski Bistrici zbrali tudi vsi brigadirji, ki so se dogovorili za letošnje delovne akcije. Mladinska delovna brigada Pohorski bataljon, ki združuje briga- dirje celotne občine Slovenska Bistrica, se bo letos udeležila med drugim ludi mladinske delovne akcije Goriško 82, kjer bodo .sodelovali v izmeni od 27. junija do 18. julija. V mesecu juliju bo deset brigadirjev te občine odpotovalo tla lokalno delovno akcijo v pobrateno občino Čičevac v SR Srbiji. Pet mladincev pa bo v mesecu avgustu sodelovalo na zvezni akciji Posočje 82. kjer bodo vključeni v posebni bri- gadi, ki jo že tradicionalno sestavljajo briga- dirji iz prijateljskih hrvatskih in slovenskih občin. Pri centru za mladinske delovne akcije, ki deluje v okviru OK ZSMS Slovenska Bistrica, pripravljajo tudi letos posebno lokalno delo- vno akcijo, ki bo nadaljevanje lani pričete ak- cije gradnje vodovoda v nerazvitih krajevnih skupnostih Sludenice in Makole. V tej akciji bodo ludi letos sodelovali brigadirji iz pobra- tene občine Svetozarevo. . ....._______........._^ Viktor HorvaL Peky biifi;diiie gledaliških skupin mmm Ptuj Od ponedeljka — 19. do petka — 23. aprila, vsak dan ob 16. uri in 19.30 bo zveza kulturnih organizacij v Ptuju tudi letos gostila gledališke skupine občine Ptuj na srečanju s katerim želi. da vse. ki so v minuli sezoni delale, le svoje dosežke in prizadevanja predstavijo širšemu gledališkemu občinstvu, da se med seboj spo- znajo, se pogovorijo o posameznih predstavah in morda p^;ijdejo tudi skupna iznodišča za bodoče delo. Komisija za gledališko dejavnPst pri ZKO Ptuj za td srečanje ni opravila nekega poseb- nega izbora niti selekcije. K .izdelovanju so povabili vse. le nekoliko zahtevnejša delaDodo prikazali na večernih predstavah. Na letošniem petem srečanju gledaliških, skupin ptujske občine bomo videli v ponede- ljek. 19. aprila ob 16. uri igralce PD" France Prešeren. Videm pri Ptuju z Voranc-Mikelno- vimi SAMORASTNIKl. ob 19. uri in 30oiinut pa predstavo prosvetncea društva Žetale DREVESA UMIRAJO STOJE. — torek. 20. aprila: ob 16. uri bodo nastopili igralci PD Cirkovce s kgmedijo V. Korzela MICKI JE TREBA MOZA. ob 19. uri in 30 minul pa Destrničani s Finžgar-Frantarjevo LUCIJO. — sreda. 21. aprila: ob 16. uri gostujejo igralci iz PD Oton Župančič Juršinci s kome- dijo J. Streicherja KAM IZ ZADREG, ob 19. uri in 30 minul pa sosednji Vilomarčani z dramo NA STRAŽI V. Car Emina. — četrtek. 22. aprila; bo 16. uri PD Leskovec ■oredstavlia nrav tako komedijo J. Slreicherja KAM IZ ZADREG, prosvetno društvo Fran- ček Kozel Cirkulane pa z delom ZBOGOM MLADA LETA S. Comasia in N. Oxilia. — petek. 23. aprila: ob 16. uri bo gostovanje igralcev PD Slane Petrovič Hajdina z dramo E. Freiiha VRNIL SE JE. prosvetno društvo Pr- venci-Strelci pa bo revijo zaključilo z odr- skim prikazom po zamish L Galuna ŠOŠTAR NASTERI. Deset gledaliških skupin nam bo tako predstavilo deset odrskih del. izbranih več ali manj s srečno roko. Pri vsem tem pa je bilo vendarle opravljenega veliko dela. povsod so se srečevali z velikimi Kadrovskimi in gmotnimi težavami, vendar volja do dela vsem pomeni veliko in rezultat tega dela bo v teh dneh v celoti pred nami. Prisluhnimo in zaploskajmo jim! mš ČRNA KRONIKA v tednu od 5. do vključno 12. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno hudo in dve lažji telesni poškodbi, na vozilih pa je za okoli 240.000 din materialne škode. Med vzroki nesreč so tokrat nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in neprimerna hitrost. V dveh primerih je nesrečam botroval tudi alkohol. TRČIL ^ DEKLICE IN ODPE- UAL... V ponedeljek. 12. aprilaob6.15 jena prehodu za pešce pri gostišču Beli križ v Ptuju zapeljal voznik osebnega avtomobila v tri deklice. Na srečo ni.so dobile poškodb, le manjše praske. Voznik je po ne- sreči odpeljal naprej, zato prosijo vsakogar, ki bi kaj vedel o tem. da to čim prej sporoči najbližji enoti milice. IZSILILA PREDNOST V soboto 10. aprila je prišlo do nezgode v Ciril-Metodovem dre- voredu v Ptuju. Okrog 10.20 je voznica osebnega avtomobila Antonija Vidovič iz Vidma peljala iz smeri avtobusne postaje proti Volkmerjevi ulici. Ko je prišla do križišča, ni ustavila in s tem izsilila prednost vozniku kolesa z moto- rjem Antonu Horvatu iz Destrni- ka. Ta je kljub zaviranju trčil v zadnje desno kolo osebnega av- tomobila, zaradi cesarje padel in se poškodoval. Na vozilu je za okoli 3.000 din materialne škode. TRČIL V PEŠCA V soboto. 10. aprila ob 23.00 je prišlo do težje nesreče v Stojncih. Voznik tovornega avtomobila Janez Bezjak je peljal iz smeri Bukove proti Stojncem. Vozil je preveč desno in zapeljal v desni obcestni jarek. Po 39 m je dohitel pešca in ga pri hiši št. 140 zadel in zbil po vozišču. Pešec Ivan Hab- janič je pri tem dobil hujše po- škodbe, na vozilu pa je za okoli 5.000 din škode. Obstaja uteme- ljen sum. daje voznik Bezjak vozil pc^d vplivom alkohola. -OM Rodile so: Kristina Kolednik. Veliki vrh 15 — deklico; Marija Vaupotič. Tržeč 19 — dečka; Jelka Nahber- ger. Brstje 29 — Borisa; Slavica Pleteršek. Mihovce 61 — deklico; Milena Poljanec. Bukovci 120 — Janjo; Vesna Vukan. Ul. dr. Kovačiča 4. Ormož — Simono; Nada Žinko. Pavlovci 16 — Darjana; Marija Reihss. Ruc- manci 17 — deklico; Marjana Korže. Stoperce 76 — dečka; Stanka Krabonja. Mihovce 46 — dečka; Marija Kumer. Trnovska vas 44 — deklico; Dragica Janže- kovič. Slovenja vas 32 — Bojano; Marija Šimenko. Špindlerjeva 3 — deklico; Ana Višinski. Spuhlja 58 — dečka; Danica Mlakar. Slatina 74 — Polonco; Olga Jenko, Zg. Kamenščak 2.-Ljuto- mer — Anito; Olga Kmetec, Videm 66 — dečka; Kristina Vek. Polzela 38 — dečka; dr. Jelka Kolarič. Kraigherjeva 26 — Nušo; Alojzija Šmigoc. Mure- tinci 48 — dečka; Ivanka Sok. Zamušani 55/a — deklico; Anica Plohi. Vičanci 50 — dečka; Jožica Čeh. Juršinci 74/a — deklico; Silva Nemec. Grabe 15 — deklico; Zlata Zagoranski. Lancova vas 57 — Majo; Cecilija Plohi. Bratislave! 60 — dečka; Katarina Draškovič. Dragonja vas 17 — deklico; Gelica Cafuta. Gorca 86 — Valerijo; Marta Emeršič. Videm 36 — deklico. Poroke: Marjan Preložnik. Rogoznica 42. Lenart in Anica Kološa, Strukovci 39. M. Sobota. . Umrli so: Anton Črešnik. Ormoška 2, roj. 1936. umrl I. aprila 1982; Elizabeta Brumen, Lahonci 136. roj. 1899. umrla 2. aprila 1982; Franc Medik, Velika Nedelja 3, roj. 1897. umrl 2. aprila 1982; Valerija Lah, Muzejski trg I. roj. 7. novembra 1981. umrla 31. marca 1982; Alojz Kekec. Dom upokojencev, Ptuj. roj. 1908. umrl 6. aprila 1982; Janez Petro- vič. Podvinci 126. roj. 1916. umrl 7. aprila 1982; Viktor Krajnc, Žgečeva 10, roj. 1924, umrl 7. aprila 1982; Neža Klasinc. Dra- gonja vas 33, roj. 1906, umrla 8. aprila 1982; Albert Fras, Nova cesta 6. roj. 1906. umrl 8. aprila 1982; Julijana Babošek. Dražen- ska 19. roj. 1904. umrla 11. aprila 1982: Silvester Šentjurc. Potrčeva 15, roj. 1906, umrl II. aprila 1982; Janez Šegula. Podgorci 74, roj. 1893. umrl 11. aprila 1982; Leopoldina Coklin. Volkmerjeva 11. roj. 1900. umrla II. aprila 1982; Frančiška Nedog. Kicar 78. roj. 1904, umrla 3. aprila 1982; Marija Toplak. Grajena 22, roj. 1914. - mrla 3. aprila 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptii) 52400 603 31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz vodov in storitev v prometu je . TEDNIK uvrščen mod proiz . vodt\ za katere se ne plačuje tom(!l|ni davt>k od piometa pro izvodov.