Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 16.
Z urednikom so more govoriti vsak dau od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh 5. viri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 28.
V Ljubljani v sredo 2. aprila 1884.
Tečaj I.
Policijsko poročilo o anarhistih.
Mislili smo, da je absolutno nemogoče, povišati grozo in strah, s katerim so nas napajale odurne podobe v Schenkovi pravdi. Ali kar sedaj dunajsko policijsko ravnateljstvo poroča o zaprti anarhistični svojati, to so taka v nebo vpijoča grozodejstva, da daleč presegajo vse umore Schenkove.
Ako se vse to pri konečni obravnavi dokaže, kar trdi policijsko poročilo, potem bomo Slosareka kmalu imeli za pohlevnega malomestnega »filistra", in celo Hugo Sckenk se nam bo prikazal v zapeljivem svitu svoje »lju-beznjivosti", — toliko huje je to, kar so nekatere zveri v človeški podobi grešili v imenu ~ .sv?hode! Ne mislimo tu na umor dveh policijskih organov, koncipista Hlubeka in detektiva Blocha — redarstveni uradnik je naraven protivnik zločincom, in če ga doleti smrt v njegovem službenem opravilu, se temu ne smemo preveč čuditi, ravno tako ne, kakor če vojak pade na častnem bojišči. Ali roparski umor v Strassburgu, kjer je bil usmrten urar Lien-hart in vojaška straža, mušketir Adels, roparski napad na bankirja Heilbronnerja v Stuttgartu in potem — najostudnejši zločin izmed vseh — grozovito klanje v Eisertovi menjalnici, barbarski umor očetov in dveh nedolžnih otročičev — to je predolga vrsta strašnih hudodelstev, in okamenelo mora biti vsako srce, katero bi moglo mirno ostati v očigled toliki hudobiji. Nehotč nam pridejo na misel besede, katere je izustila ena najzanimivejših žensk velike francoske revolucije, Manon Roland, ko so jo peljali k guiljotini: „Svoboda, svoboda, koliko se grešuje v tvojem imenu!"
Iz socijalno-pathologičnega stališča nas vsekako najbolj zanima, da zločini, o katerih govori policijsko poročilo, niso proizvod posamezne moralične spake, temveč, da je »metoda v norosti", ter da tako deluje politična stranka. Ne begajmo se z lehkomiselnim tolažilom, da je stranka anarhističnih proletarcev, hvala Bogu, vendar le maloštevilua,
Listek.
Jovan Vesel-Koseski.
(Konec.)
Vsakdo, kdor se je le količkaj pečal z našo literarno in kulturno zgodovino, vč, v kako žalostnih razmerah so živeli Slovenci pred štiridesetimi leti. Malo je bilo takrat krdelce izobraženih mož, ki so se zavedali slovenske svoje narodnosti. Slovenščina ni imela pravice niti v ljudskih šolah, še inauj v latinskih. Narod imel je kaj malo dušne hrane, vsaj je bilo literarno naše polje podobno malo da ne pusti ledini. Kdo bi se temu čudil, ko se vendar v šoli ni skrbelo za literarno seme. Nakrat nastopijo »Novice11 in v njih glavni pesnik Koseski, kažoč Slovencem, ki so se takrat svojca rodu in materinega jezika sramovali, v vzvišenih besedah sijajno, če tudi pesniški izmišljeno preteklost (»Slovenija caru Ferdinandu«^ opominjajoč jih »imenitnosti del pokojnih očetov" (»Bravcam »Novic" h koncu leta 1845 v spomin"), učeč jih, da je tudi iz zaničevanega kmetskega stanu slovenskega
le neznaten drobljanec v človeški družbi! Vsa povestnica politično razburjenih dob nas uči, da v strankarskem gibanji ne odločuje število, temveč strast in disciplina. Solidni meščan, kateri v potu svojega obraza kruh služi sebi in svoji rodbini, se kmalu naveliča hrupnih prizorov, tudi strankarski shodi mu kmalu presedajo, delo ga kliče, časa nima — in tedaj prepušča polje političnim rovarjem in v njegovem imenu sklepajo in rujejo, napadajo in razdirajo oni temni elementi, kateri črez noč iz tal vzrastejo v viharnih dobah. Kdor se hoče prepričati o istinitosti naših trditev, naj si ogleda povestnico velike francoske revolucije. Učena zgodovinarja, kakor Adolf Schmidt inHippolyteTaine,stadokazala na neovržni način, da je bila mogočna stranka pravih Jakobincev kaj malobrojna, da jih po vsem Francoskem sigurno ni bilo več kot 50000, in vendar je ta peščica ljudij tri leta z neomejeno oblastjo gospodarila narodu 25 milijonov, uničila je najstarejši prestol in zmago-nosno se bojevala z ostalo Evropo. To je bilo mogoče, ker so Jakobinci bili disciplinirani in fanatični. Ali za koliko jih v tem oziru prekosijo oni nesrečneži, pravi „enfants perdus“ človeške civilizacije, katere Most v Nevvjorku razjari s svojimi krvoločnimi doktrinami! In ta strupena zalega ugnjezdila se je sedaj v našem cesarstvu, njeni besni nazori se širijo med našimi delavci, in družbeni ustroj s svojimi napakami in hibami jim gladi pot! Poročilo dunajske policije govori z čudovito zgovornostjo: naj ga dobro preudarijo in uvaževajo vsi Sni, katerim je čuvati nad mirnim razvojem kulturnega sveta!
Dunajski listi objavljajo sledeče iz tega važnega dokumenta:
Atentat na črevljarja Merstallingerja leta 1882. bil je prvi poskus nove organizacije nevarne te družbe. Omenjenega črevljarja so napadli zločinci 4. julija 1. 1882. s pomočjo neke narkotične tvarine. Vzeli so mu 900 gold. in
vzraslo mnogo slavnih mož, ki so bili dika državi in cerkvi (»Kdo je mar?“), da tedaj slovenska narodnost ne sramoti nikogar, da temveč: »Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!" (»Bravcam »Novic" 1. 1845.“) Ognjevito, kakor nekdaj Tirtej Spartance, klical, budil in vabil je zaspane rojake na boj zoper vsakojake sovražnike, obetajoč jim sijajno prihodnost, ako se truda ne ustrašijo , marveč krepko ustavijo od vseh stranij jim pretečim navalom:
«Res je začetek trud, okorna beseda detinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep!«
(Bravcam «Novic» 1. 1845.)
 Sladnenje opor živo naložimo vam!
Vsiga opaz priporočimo scer, čuvaje marljivo,
De se deležnika vsak zgodna napredka stori,
In domovini se lik pomnoži do sončnega bleska.
Gani se! komur je mar zahvale prihodnega vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu,
Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo,
Vam če slovenske kervi v sercu pretaka se žar,
Z umom orožite se, ne bojte se znoju na čelu!«
(»Novice« bravcam ob novim letu 1847.«)
Ni se čuditi, da so žarovite besede njegove pale na rodovitna tla, vsaj Slovenec ni
razne zlatenine. Koncem avgusta 1. 1882. je dunajska policija dobila dokaze v roke, da so ta roparski napad izvršili pristaši radikalne delavske stranke; namen jim je bil, da bi dobili potrebnih novcev za agitacijo. Sodnija je prijela 24 oseb, ki so bili v zvezi z zločinom. Po šestmesečni preiskavi stali so za-toženci pred porotniki, obdolženi veleizdaje in ropa, oziroma udeležitve obeh zločinov. Po trinajstdnevni obravnavi sta bila glavna udeleženca, delavca Pfleger in Engel, obsojena na 15 let težke ječe, delavec Berndt pa na dve leti. Druge so porotniki oprostili.
Po tej obravnavi je nekaj časa navidezno vladal mir med delavci, a kmalu so se zopet kazala znamenja socijalistične propagande. Veleizdajski listi so se skrivaj razširjevali in trosili, in potem so delavci aranžirali velika zbirališča po ulicah. Najprvo se jih je zbrala velika množica 10. avgusta in demonstrirala je zoper policijsko vodstvo. A to je znalo za nameravane škandale in preprečilo je agitatorjem ves načrt.
V	jeseni preteklega leta je policija odgnala iz dežele necega Johna Nevveta, razšir-jevalca Mostove »Freiheit", in zaprla druzega sumljivega delavca; našla je v kleti tiskovno prešo in vtaknila v zapor nekaj oseb, ki so delali razstreljive tvarine za atentate. Te stvari so prepričale policijo, da nameravajo radikalni delavci izvršiti razne zločine; žugali so v raztrošenih plakatih, da bode vsako silo policije povrnil proletarijat z zopetno silo.
Mostovi poslanci.
To žuganje so v istini spolnili z umorom policijskega koncipista Fr. Hlubeka, ki je bil zavratno umorjen 15. dec. 1. 1. Temu zločinu je sledil znani škandal v farni cerkvi v Favo-ritah, vsled katerega je bilo na stotine ljudij v smrtni nevarnosti. Malo dni potem, lOega januvarija, zgodil se je strašanski umor v menjalnici Josipa Eiserta, in 25. januvarija podrla je detektiva Blocha krogla zavratnega morilca. Zadnja dva zločina izvršili so po-
trdega, neobčutljivega srca, mehek je ko lipa, njemu priljubljeno, narodno drevo. Narod se je provzbudil, jel zavedati narodne dolžnosti svoje ter šel pogumno na delo in tako storil včlik korak do napredka. To pa je prva in glavna zasluga Koseskega, zasluga, ki mora na vekov veke z zlatimi črkami zapisana ostati v knjigi literarne in kulturne zgodovine slovenske. Da ne pripisujem Koseskemu izmišljenih zaslug, to mi bodo spričali zlasti možje, ki so tisto dobo preživeli. Vsaj se je uže večkrat črno na belem bralo, »kako težko pričakovani, in kadar jih (v Novicah) dolgo ni bilo, težko pogrešani so bili plodi Veselove muze — kako so starejše in mlajše stresali in vnemali, navduševali, elektrizovali." Isto trditev slišiš češče iz ust sivolasih mož; da-si imajo »življenja lepšo polovico" davno za seboj, vtisnile so se njih spominu Koseskega drameče pesni tako, da jih še zdaj navdušeno deklamujejo, še zdaj se jim lice razvedri in srce ogreje, ako slišijo njih besede iz druzm ust. A tudi mi mlajši se še dobro spominamo, kako so nam dušo pretresale krepke budnice, kako radi smo se jih učili, kako in z občutkom deklamovali in kako nep J
slanci Mostovi, ki je v „Freiheit“ uže dolgo poprej naznanil, da bosta padla dva policijska organa za žrtev.
Hermann Stellmacher, katerega so prijeli 25. januvarija po umoru detektiva Blocha, in Anton Kammerer, ki je 28. februvarija streljal na policaje, ko so ga lovili — oba sta ekse kut iv na organa centralnega anarhističnega odbora v Newjorku, katerega je ustanovil Ivan Most. Stellmacher se je iz prva konsekventno branil povedati svoje ime, a prve dni februvarija so ga spoznali. Policija je potem izvedela, kje je zločinec stanoval, namreč pri nečem agentu v Leopoldstadt, kjer je imel kabinet v najemu. Pod imenom Anton Kral je vzel stanovanje. 24. januvarija je prišel domu z novico, da gre z Dunaja proč, ker ni dobil nikjer dela. Podal se je iz stanovanja, plačavši svoj dolg
—	in drugi dan, 25. februvarija, je umoril detektiva Blocha.
V	svojem stanovanji so Stellinacherja samo dvakrat obiskali mladi ljudje; drugače je živel po polnem redno in mirno. Ko je po umoru Blocha policija oznanila natančen popis morilca in tudi njegovo sliko povsodi razpostavila, upala je, da se bode oglasil njegov gospodar. A konstatovalo se je pozneje, da morilec z agentom, svojim gospodarjem, nikdar ni občeval, žena agentova pa je pač čula o morilcu Blochovem, a slike ni videla nikjer. Ko je Stellmacher šel iz stanovanja, poslal je pozneje postrežčeka po svoj kovčeg. Policija je zvedela za tega postrežčeka in mož je izjavil, da mu je naročil mlad človek, naj nese kovčeg k tramway-postaji tik asper-niškega mosta, kjer ga je prevzel potem drug mlad človek. Do danes še ne zna policija, kedo sta bila ta dva mlada človeka. Postrež-ček pravi, da se mu ,je zdelo, kakor bi se bila v kovčegu premikala sem ter tja težka okrogla stvar. Možu se je to sumljivo zdelo in hotel je na policijo — a pozneje se je premislil in ni šel naznanit svojega suma.
V	kovčegu so bile pač bombe — in ona bomba, ki se je našla pozneje v stanovanji Kammererjevem, prišla je gotovo iz onega kovčega. Policija je nadalje 4. februvarija prijela krojača Ant.. Krala, kateremu je pred nekoliko meseci neka oseba vzela delavske bukvice in njegove dokumente, koje je pozneje porabil Stellmacher. Kral sam ni neposredno vdeležil se zločinov — a ker so našli pri njem socijalistične spise, obdržali so ga v zaporu.
Policija je bila sedaj prepričana, da so udje anarhistične stranke delali zločine z namenom, da bi dobili denarja za agitacijo; policija se je vsled tega mnogo trudila, da bi izvedela, v kakem soglasji so razni zločini, ki so se dogodili v Strassburgu, Stuttgartu in na Dunaji. — Zraven teh namenov anarhistične stranke vodilo jih je tudi mašče-
nas je dirnula prva očitna, sicer precej huda, a pravična graja Stritarjeva (v „Glasniku“ leta 1868.)
Klopstocku očitajo Nemci dandanes, da ni vstvaril nič uzornega, kar bi imelo stalno vrednost. Tega Koseskemu ne morejo oponašati niti najhujši nasprotniki njegovi. Znano je, da je Koseski zlagal tako uzorne šestomere, kakeršnih slovenskih pesnikov nobeden ne pred njim in le malo za njim. Celo Prešlren priznaval in občudoval je njih nenavadno krep-kost in blagozvočnost. Koseski je pogodil je-dino veljavna pravila slovenskemu šestomeru ter s tem pravo pot pokazal slovenskim šesto-mernikom, pot, po kateri so res krenili vsi boljši nasledniki njegovi. In to je druga pomenljiva zasluga Koseskega.
Očitajmo tedaj poezijam njegovim jezikoslovne in drugovrstne napake, varujmo in ogibajmo se jih, a ne bodimo nehvaležni in ne kratimo možu zaslužene slave! Malo je sicer število izvirnih del njegovih, a vendar dosegel je ž njimi večji vspeh, kakor marsikateri novejših rodovitniših pesnikov, ki ga zaničljivo prezira, ker je morda sam skoval cel „zvezekK slabih pesnij ali vo-
vanje na policijskih organih. Umor Hlubeka in Blocha mora se pripisati temu računu. Eiserta in njegova sina so poklali, da bi dobili novcev. V menjalnici umorjenega našli so gumbo iz kovine —in 9 jednacih gumb pozneje pri Stellinacherju. Poslednji je imel s svojim drugom Kaminererjem seboj kaseto z dinamitom, s katero sta se hotela umoriti, ko bi jih bili zasačili pri ropu in pobijanji v menjalnici. S tem bi bila seveda še mnogo druži h oseb usmrtila, a strašen tak čin se lahko pripisuje Stellinacherju, kdor pozna značaj njegov. Da so bili morilci bankirja Eiserta anarhisti, dokazale so zadnje preiskave v Budimpešti, kjer so našli naropane vrednostne papirje. Policija je prepričana, da sta Stellmacher in Kaminerer morilca Ei-sertova in njegovih otrok.
Kammerer, Stellmacher in florids-dorfske žrtve.
Policija je dobila migljeje, da je bukvo-vez Kammerer pomagač Stellmacherjev. Kammerer je živel več let v Floridsdorfu, in 1. 1882 ga je koncipist Hlubek preiskaval zaradi so-cijalističnih pojavov; pri tem ga je bil detektiv Bloch pograbil in pripeljal v zapor. Takrat se je Kammererju posrečilo ubežati in dospeti v Švico. Tam se je seznanil s Stellmacher-jem. Dobila sta strelivnih priprav in odpotovala nazaj v Avstrijo, kjer sta umorila Hlubeka in Blocha. Okoli 20. febr. je policija zvedela, da biva Kammerer na Dunaji, a zraven se ji je tudi poročilo, da ima seboj dinamit in strelno orožje in da se bode obupno branil. Zato ga ni bilo varno prijeti v stanovanji in poiskali so ga v kavarni. Vendar je tudi tu ranil 3 policaje, predenj so ga dobili v last in pritirali v zapor.
Potem so zvedeli, da je bil Kammerer na Dunaji uže 15. dec., ko so ustrelili Hlubeka. Kakor znano, je bil 10. jan. umorjen Eisert in sinova — malo dni pozneje pa so videli Kammererja v Budimpešti. Tam je zastavil naropane akcije in loze pri ogerski eskomptni banki in pri nekem privatnem zavodu. Iz Pešte je šel zločinec v Curih, od tam pa zopet na Dunaj, kamor je dospel sredi februvarija. Tu je živel pod imeni Arnold Otter in Josip Blum.
Dunajska policija je bila opozorila svoje ogerske kolege, da naj iščejo naropanih papirjev in dala jim je migljeje, kje jih bodo dobili. Kakor so pokazale znane zgodbe, bili so dunajski krogi dobro poučeni.
Atentati v Strassburgu in Stuttgartu.
Omenili smo uže, da sta Stellmacher in Kammerer z drugimi tovariši tudi izvršila umore in atentate v Strassburgu in Stuttgartu.
V	prvem mestu je bil v noči od 22. do 23. okt. umorjen lekarniški provizor Lienhardt in blagajnica v lekarni oropana. V ravno tisti noči je bil z lastno puško ustreljen vojak na
denih novel. Večkrat me je v srce bolelo, kadar sem bral ali celo poslušal nepremišljenega mladeniča ošabno pretirano sodbo o Koseskem ter si mislil, kako mora to žaliti starčka, katerega je prejšnji rod o b o ž a -val, sedanji pa ga le psuje, pesnika, ki po pesniški slavi nikdar ni hlepej, vsaj poje v skromnosti svoji:
«Tak nam je čas kaj malega rodil,
Ne da bi za-se til ali tam slovelo,
Al da od nas bi kdo se kaj učil,
Veljavo le pepela da b’ imelo,
Ki včasih njivi ploda mnogo da. >
(«Vvod» k «Mazepi» v. 94—98.)
Zdaj počiva truplo njegovo v hladni zemlji, duh pa je izginil v rajske višave ter vzel seboj neveselo skušnjo, da svet z nehvaležnostjo plačuje, morda pa tudi tolažbo, izraženo v Schillerjevih besedah:
«— Wer den Besten seiner Zeit genug Gethan, der hat gelebt fiir alle Zeiten.»
(«Wallenstein’s Lager», Prolog.)
Fr. Wiesthaler.
Popravek. V 6. predelku včerajšnjega podlistka beri se: da je nekdo darilo »razpisal* mesto: »spisal.*
straži, mušketir Adels; zraven njega so našli narejeno brado, kakeršno je imel pozneje Stellmacher pri napadu na Blocha — in jako vrjetno je, da je on tudi umoril imenovanega provizorja.
21. nov. je bil pobit bankir Heilbronner in njegov znanec Oettinger, ki je bil pri njem v prodajalnici v Stuttgartu. Štirje možje so bili pridrli notri in so oba potolkli s svinčenimi kladivi, potem pa denar pobrali. Sodnija je izjavila, da je bil jeden izmed zločincev okoli 30 let star, in popis po polnem meri na Stellinacherja. Tudi še drugi jako važni momenti govorč za to, da je Stellmacher morilec Lienhardtov, Adelov in Heilbronnerjev, a sedaj jih policija še noče objaviti. Omeniti je treba le še, da je Oettinger v Stuttgartu odločno spoznal Kammererja, ko so mu pokazali njegovo fotografijo.
Dunajska deželna sodnija še vedno pridno zbira materijal o zločinih strahovitih teh ljudi. Kupiči se vedno bolj in pač bodo prešli še meseci, predenj se bode zamogla vršiti obsodba.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Neki dunajski list je prinesel novico, da misli vojni minister grof Bylandt - Rheidt odstopiti. Na tej vesti pa ni nobene črke resnične.
Obrtnijski odsek je 31. marcija imel sejo in se je posvetoval o normalnem času za delo, o mladih delavcih itd. Odločil se je za 11 urno delo na dan.
V Brnu so Cehi vložili deželnemu šolskemu svetu peticijo, da naj napravi četrto občinsko šolo v notranjem mestu.
V ogerski zbornici vršč se sedaj škandali, ki nikakor niso na čast dotičnim krogom. Oni dan je levičar Gabriel Ugron na javnem trgu žalil Vrhovajevega tovariša, poslanca S z e 11 a, češ, da je on tudi med tistimi, ki so provzročili znane izgrede v Czegledu.
V	tajni seji je potem sklenila zbornica, da je to privatna zadeva, katero naj poslanca sama med seboj poravnata. — Sedaj posnemajo poulični politiki slabe vzglede ogerskih zastopnikov. Po tajni seji napadla sta dva sodelavca „Fiiggetlensega“, Clair inSzemnecz, poslanca Otona Hermanna, Ugronovega prijatelja, in eden ga je začel pretepati s palico. Hermann se brani, potegne iz palice bodalo in se spusti za junakoma, ki sta pete kazala, kar eden potegne revolver iz žepa ter ga pomoli proti Hermannu. Policija je potem prijela vročekrvna mladeniča.
Tuje dežele.
Komite 14 udov v Belem Gradu vsak dan zboruje pod predsedništvom ministerskega predsednika ter se posvetuje o slovesnem sprejemu našega prestolonaslednika. Določil se je sledeči program: 1.) Slovesen sprejem gostov pri izstopu z ladije. 2.) Uhod v kraljevo palačo med vojaškim špalirjem. 3.) De-filiranje vojakov in sprejem v palači. 4.) Obisk trdnjave. 5.) Izlet v Topčider, kjer se bode napravila ljudska veselica. 6.) Dlner v kraljevi palači. 7.) Vrnitev k ladiji po razsvitljenih mestnih ulicah. Pri odhodu bodeta mesto in trdnjava bengalično razsvetljena.
Stališče kneza Aleksandra na Bulgar-skem se od dnč do dne bolj vtrjuje. Stari sovražnik njegov, Peter Karavelov, je zadnji čas bil sprejet v avdijenci in je povdarjal dinastično udanost do kneza ter ga konečno poprosil odpuščanja za pretekle dogodke. Knez je moža prijazno sprejel in mu odgovoril, da bode svojo vlado jemal vedno iz večine; opomnil ga je tudi, da naj njegovi pristaši s strastnimi agitacijami ljudstva preveč ne de-moralizujejo.
O spremembah v pruskem ministerstvu se piše zel6 različno. Važna bode sprememba
—	če se vresniči — da bode pri sejah državnega ministerstva predsedoval kralj ali pa prestolonaslednik. Bismarck baje namerava tudi preustroj državne ustave. Zvezni svet bi se prenaredil v nekako gosposko zbornico.
„Gennaiiia“ pravi na odgovor Gosslerjev pri interpelaciji o nadškofiji gnjezenski: Gospodu ministru se je posrečilo, zaupanje v mirovne namene vladine po polnem in do dobrega pokončati.
Nadpredseduik Ascheubach je prepovedal proti kazni 300 mark, da bi se predlog soci-jalista in mestnega odbornika Singerja djal na dnevni red v mestnem zboru. Predlog nasvetuje, da bi se pomnožili poslanci mesta Be-rolina v državnem zboru in deželni zbornici.
Nemški prestolonaslednik je odšel včeraj v London k pogrebu vojvode albanyskega.
Zbornica francoska je brez debate sprejela spremembe, katere je senat bil dal muni-cipijalnemu zakonu. Potem je zbornica pretre-savala, bi li ne bilo dobro, da bi Pariz volil 80 mestnih odbornikov z listovnim skrutinijem. „Temps“ zanikava vest, da bi general Millot terjal 18000 mož za okupacijo Tonkinga. Menda jih bode zadostovalo 6000.
Gladstone so je zopet povrnil v London. Truplo vojvode albanyskega bode se pokopalo 5. aprila v kapelici Sv. Jurija v Windsoru.
V	Cincinnatu se ljudstvo še ni pomirilo. Zopet je bil poulični boj med druhaljo in vojaki in več oseb je bilo ubitih. Nad 3000 vojakov je v mestu in upati je, da se razkačeno ljudstvo kmalu pomiri. Vplivni meščani delajo v zvezi z oboroženo silo in pogovarjajo narod.
Dopisi.
Iz logaškega okraja, 1. aprila. (Izvirni dop.) Oni kos državne ceste od Spodnjega Logatca do okrajne (skladne) ceste, ki pelje proti Idriji, trpi med Ljubljano in Trstom najbolj, ker se vozi po njem ves živež za idrijski okraj, ves premog za idrijsko jamo in vsi pridelki iz idrijskega rudokopa na logaško železniško postajo. Po njem se žene neizrečeno veliko konj črez Hrušico v Italijo in volov v Trst. A ta kos ceste ni vedno v dobrem stanu, po leti imamo po njem veliko prahu, po zimi pa veliko blata. Temu bi pomagalo, ako bi se gruša tam redno napravljala, kjer je nje pridelovanje predpisano. Naj se torej v bodoče to zgodi.
Med Vrhniko in Pivko se vedno cigani prikazujejo in prenočujejo enkrat pod milim nebom tik državne ceste in enkrat pa pod kakim stranskim kozolcem. — Rano v jutro dne 30. marcija t. 1. pelje se gospa Jelovšekova s tovaršico z Vrhnike v Logatec in pride do mesta, kjer so imeli cigani tik državne ceste svoje šotore, v katerih so kurili in vpili. Ko konja to zagledata in slišita krik, se splašita, potrgata in polomita vse in dirjata proti Logatcu. Gospa J. je močno poškodovana, še bolj pa hlapec. Njeni tovaršici se ni posebno slabega pripetilo. — čas bi bil uže, da se odpravi to cigansko potepanje, vsaj je vendar to kmetu na škodo in v sramoto.
Iz Cerknice, 1. aprila. (Izv. dop.) Cčrk-niška občina, katera šteje okoli 6000 prebivalcev, daje veliko opravila c. kr. logaškim uradom, kateri poslujejo od 8 —12 in od 2—6 ure. Ako hočejo stranke svoja opravila, posebno pri sodniji, še o pravem času dovršiti, morajo voziti se od Rakeka z mešanim vlakom do Logatca, kamor ob 3. uri zjutra pride, ali pa morajo zapustiti celo rano svoj dom in hoditi po 4—6 ur, ker le malo je posestnikov, kateri se morejo s svojim konjičkom v Logatec pripeljati. — Pri vsem tem so stranke še vesele, če morejo končati svoj posel dopoludne, da se morejo vrniti domov s poštnim vlakom popoludne, kateri vozi ob 2!!/4. uri proti Rakeku. Če se jim to ne posreči, čakati morajo na brzovlak, kateri gre proti Rakeku ob 7. uri zvečer ali pa se morajo vračati tudi proti domu peš.
To prouzročuje strankam veliko stroškov m zamude časa. Celo umestno bi bilo torej, da bi se uradne ure vsaj pri logaški sodniji določile od 8—3 popoludne. če se to zgodi, potein se bodo stranke iz cčrkniškega okraja posluževale zjutraj bi-zovlaka, kteri ob 93/4
V	Mga^ Pn(?.e in P0Poludne pa poštni vlak.
Na tak način bo močno ustreženo stran-
kam in mislim, da se bodo tudi g. uradniki te premembe obveselili. — Ta želja se Cerkničanom gotovo izpolni, ako vloži cerkniški občinski zastop dobro utemeljeno prošnjo pri višjih oblastnijah. Na delo torej!
Na Rakek pripeljejo vozniki iz kočevsko-ribniškega okraja in iz Prezid-loškega okraja vsak dan povprek najmanj 100 vozov lesa, kteri se pošilja v kraje, ležeče ob sredozemskem morji. — Gorjč vozniku in živini, ki vozi po tej udrti cesti, na kteri leži po leti na palce debel prah, po zimi pa na črevlje globoka luža.
Kmetu ni mogoče vzdržavati v dobrem stanu te v kupčijskem oziru važne ceste, zaradi tega nam dajte mitnico, ali kar bi nam še ljubše bilo, uvrstite to cesto med deželne ali celo med državne.
Iz Dolenjega Logatca, dne 1. aprila. [Izv. dop.] (Nesreča. — Roparski umor.)
V	ponedeljek bil je v bližnjih Rovtah velik živinski somenj. Jednega živinskega prekupca iz Vipavske doline, dobro znanega Lovra Simiča iz Vel. Poljan, je dirjajoči vol tako podrl, da je nesrečnež pri padcu na čelu se smrtno ranil, prišel ob zavest, in dvoji se, da okreva.
Običajno je, da se naši ljudje, vračaje se iz semnja, navadno med potjo še v kaki krčmi nekoliko, časih tudi precej dolgo zamudijo, posebno ako je kupčija ali prodaja dobro izpadla. Tudi ta dan ni bilo drugače. 281etni Franc Petkovšek, starejši sin premožnega kmeta „Naceljna“ iz Loga pri Zaplani, prodal je na rovtarskem semnji par očetovih volov. Ker je pa pozneje tudi oče njegov prišel na semenj, izročil mu je on uže tamkaj denar, ko-jega je za vole prejel, sam si pa le nekoliko goldinarjev obdržal. Domu grede ustavila sta se s sosedom mlinarjem Mat. Šinkovcem v „domači“ krčmi v Cestah.
Ker sta imela le še 1ji ure do doma, ostala sta tukaj do 2 ure črez polnoči, potem pa šla pogovarjaje se proti domu. Kakih 500 korakov imela sta še do doma, ko pridirja nek neznan lopov za njima in ko eden od teh dveh opazi: „No, temu se pa zlo mudi“, jima on zapreti: „Jaz vama bom že pokazal, kaj imata zdaj tukaj opraviti?" in sune Petkovšeka z nožem v vrat tako, da mu prereže na levi strani vrat, vratno žilo in dušnik. Ko ta zbeži, tako da ga lopov ni dohiteti mogel, se vrne in jo udriha za mlinarjem, kojega je na bližnjem bregu naglo dohitel, in ga z nožem v vrat in hrbet suvati začel. Revež je prosil za milost in zagotovljal mu, da mu da, kar ima, le življenje naj mu pusti. Na to mu odtrga žčp od suknje, v kojem je bila listnica z 18 gl., in zbeži. Mlinar pa je smrtno ranjen z vso močjo klical na pomoč.
Petkovšek je s svojo smrtno rano še do doma pritekel, sklical hlapca in mu velel, naj gre mlinarja iskat, sam pa šel v hišo in materi tožil, da ga je jedeu v vrat vstrelil. Komaj mati vsa preplašena skliče družino, da bi se koj pomagalo, prosi France še en malo vode in bil je mrtev. Mlinar pa, katerega so domov nesti morali, leži v smrtni nevarnosti.
Lopov, koji jih je napadel, je gotovo vedel, da sta živino prodala in mislil je na ta način priti do denarja. Zločincu še niso prišli na sled.	—r—.
Razne vesti.
— (Draga psa.) Marsikateremu domačemu „Sultanu" ali „Šeku“, ki vestno opravlja svoj važni posel na verigi pred hlevom, se gotovo niti ne sanja, kako drago plačuje denašnja potratnost
—	pasjo lepoto. Tako sta se na zadnji razstavi psov na Dunaji odlikovala dva velikana tega plemena: znani „Leo“, lastnina nekega pruskega stotnika, ki je stal 6000 gld., in angležki pes „Boots-wain“, ki je na prodaj za 3000 gld. In nerodni svet jadikuje o slabih časih!
— (Grozodejstvo.) VKamenkina Ruskem oženil se je bil mlad kmet z deklico siroto. Tašča mlade žene pa je vse mogoče učinila, da bi siroto dražila in mučila. V neki noči stopila je k postelji svojo sinaho in jo jola na vse pretrge pretepati. Uboga mlada žena je vpila in priletela sta
njen mož in tast — a ker je tašča izjavila, da je sinaha čarovnica, jeli so vsi trije vnovič vdri-hati po ubogi žrtvi. — Od samih bolečin zmešana, obstala je revica, da je res čarovnica — češ, potem bodo nehali. Pa ravno narobe — popadli so jo in brez obleke, kakor je bila, vlekli jo pod streho. Tu so jo za lase obesili. Tašča pa je razbelila železo in ga pritiskala na razne dele telesa svoji sinahi. Mož in tast pa sta s šilom raz-rezavala ji obraz .. . Slučajno je stopil tujec v hišo in rešil ubogo mučenico. Sodnija je prijela nečloveške zločince in upati je, da jih bode v kratkem zadela zaslužena kazen. Sinaha pač ne bode več okrevala vsled strašnih muk, ki jih je prestala.
—	(Smrt vojvode albanyskega) provzro-čila je v Londonu veliko žalost in občno sočutje za nesrečno kraljevo mater. V obeh zbornicah sklenile so se adrese na kraljico in razne veselice so se odpovedale po mestu. Najmlajši sin kraljice bil je sploh jako priljubljen med prebivalci. Vsi listi so izišli s črnim robom. Kraljica je dobila tužno vest ob 2 popoludne in lahko si je misliti, da je bila čisto potrta. Takoj je poslala prince-sinjo Beatrico v Clermont, kjer je bivala vojvodina albanyska. Tam so bili že zvedeli žalostno novico; vdova je bila v nezavesti in dolgo je trajalo, predenj se je zopet zavedela. Še tisti dan je kraljico obiskala cesarica Evgenija, in ta obisk je mater jako potolažil. — Vojvoda albanyski je bil vedno slabega zdravja in bolehen na prsih; tudi božjasten je bil in zato je nagla smrt njegova nekoliko lažjo razumljiva. Pečal se je mnogo z znanstvom in podpiral je na vse strani razna učena društva. Tudi v glasbi je bil veščak in večkrat je javno nastopil ter žel burno pohvalo. Bil je obrist kraljeve vojske in predsednik kraljeve družbe za slovstvo.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Poljedelski minister je na podlagi zakona z 9. decembra 1883 o pogozdovanji pokuežene grofije goriške imenoval goriškega deželnega glavarja, gospoda Frana grofa Coronini-Cronberga, predsednikom pogozdo-valne komisije.
— (Kranjska hranilnica) je meseca marcija sprejela od 2067 strank 382 247 gld. in izplačala 2021 interesentom 252 566 gld. 30 kr. Hipotekarnih posojil je prosilo 53 oseb, koje so prosile vkupnega posojila 50 320 gld., a ustreglo se je samo 47 prosilcem in dalo posojila v skupni svoti 34120 gld.; 6 prošenj se je odbilo zaradi pomanjkljivega protipravilnega poroštva.
— (Za mestni vodovod) v Ljubljani izjavili so se na dotično razposlano povabilo mestnega magistrata hišni posestniki po mestnih delih tako-le: Iz šolskega mestnega dela je 16 hišnih posestnikov za brezpogojno vpeljavo vode v svoje hiše; 11 hišnih posestnikov jo želi pogojno, osem hišnih posestnikov pa je proti vpeljavi vodovoda; od sv. Jakoba se je izreklo 44 hišnih posestnikov za brezpogojno vpeljavo, 12 pa za pogojno in 4 so proti; iz dvornega mestnega dela glasovalo je 41 hišnih posestnikov za brezpogojno, 16 za pogojno vpeljavo, 20 pa proti; iz kolodvorskega dela se je izroklo 27 hišnih posestnikov za brezpogojno, 8 za pogojno vpeljavo in 9 proti nji. Vsega skupaj izjavilo se je 128 hišnih posestnikov za brezpogojno vpeljavo vodovoda, 47 za pogojno, 46 hišnih posestnikov pa se je izjavilo naravnost proti vpeljavi vodovoda v svoje hiše. Razen tega poslalo je mnogo hišnih posestnikov prazne polo nazaj, nekateri pa jih niti vrnili niso. V obče se mora reči, da konečni resultat za prostovoljno vpeljavo vodovoda v hiše ni ugoden.
— („Lj ubijanskega Zvona") izšel je včeraj 4. zvezek. Kakor njegovi predniki, odlikuje se tudi ta po bogati in spretno urejeni vsebini. Mod poezijami je nam omeniti v prvi vrsti balade „Judit", v kateri se zopet radujemo Gorazdovemu epičnemu talentu; zakaj se nadarjeni pesnik no loti vočjoga opičnega dela? Dr. Tavčar nadaljuje svoj roman „Mrtva srca"; žal, da temu pisatelju prirojeni talent kvari neka nenaravnost in afektiranost 1 Dr. Vošnjak je zopet objavil zanimivo črtico, in naš Trdina jo z nova segel v svoj nousahljivi žep in iz njega na dan spravi nalno „ Zagovornike", pisane z istim bujnim D‘
stvom fantazije in jezika, katerega smo vajeni pri tem odličnem pisatelju. V „Pismih iz Zagreba" se oglaša star in zaslužen sotrudnik „Zvonov“, naš rojak prof. St ar<3. Iz beneških Slovencev pripoveduje Iv. Trinko o »Divjih ženah ali krivjo-petah“, „ Besedo o žonstvu11 spregovoril je Fran Bobidovčev, in K. Štrekelj nadaljuje izb6rni essay o Turgenevu. Da je baš isti pisatelj, ki je čitateljem nLjub. Lista“ dobro znan kot odličen prelagatelj, najbolj kompetenten, soditi prevode iz sorodnega ruskega slovstva in grajati njih hibe in napake, o tem ni dvoma; njegova kritika je mirna, pozitivna in poučna. Ako še dostavimo, da je Gr. Jereb končal svoje životopisne črtice o Go-dini-Verdelskem, in da se „Slovenski glasnik" skrbno ozira na nove proizvode slovenske književnosti in drugih slovanskih slovstev ter omenja tudi nekatere zanimive nemške knjige, — povedali smo toliko, da bodejo naši čitatelji sigurno z veseljem segali po „Ljublj. Zvonu11, s katerim se v istini smo ponašati slovensko časnikarstvo.
— (Simon Gregorčičev) životopis in ro-cenzijo njegovih pesnij prinaša tudi „Hrvatska Vila11 v najnovejši (22.) številki. Spis je precej natančen in jako ljubezniv, želeti bi le bilo, da bi pisatelj — ki se pa ni podpisal — ne bil prezrl onih pesnij Gregorčičevih, katerih vsebina je filo-zofičnega zadržaja in katere imajo, vsaj za nas, največo ceno.
— (Ljubljanske požarne brambe službeno zborovanje) je sklenilo, da bode občni zbor društva mestu, kakor navadno, meseca maja, še le meseca junija; drugače bi se namreč mestni go spod župan ne mogel vdeležiti zborovanja, ker bode tedaj v državnom zboru. Tudi se je sklenila prošnja do mestnega magistrata, naj bi se prodajalcem premoga prepovedala raba jednakih trobentic, ka-keršnih rabi požarna bramba, kajti to utegne motiti službo požarnih brambovcev.
— (Tatvina.) Včeraj vkradla je neznana tatica delavcu v tovarni za bombaž Josipu Ravniharju in njegovi ženi iz stanovanja razne ženske in moške obleke in druzih stvarij v vrednosti petdeset gold. Okradena sta pol ure po izvršeni tat' vini naznanila zločin mestni policiji in kmalu so jo posrečilo mostnemu stražniku, zaslediti tatico v Depalovi vasi blizu Černovč; imela je pri sebi vse vlcradeno blago. Tatica Marija Angeli je iz okraja videmskega na Laškem doma. Sedaj sedi pri do želni sodniji in čaka obsodbe.
— (Roparski umor v Rovtah.) Poročilu svojega dopisnika iz Dolenjega Logatca o roparskem umoru dostavljamo, da je žandarmerija uže na sled prišla morilcu. Na sumu je malopridnež, doma iz Žir, ki je ravnokar prišel iz zapora. Tisto noč so ga ljudje videli blizu Rovt, ko se je potepal okolo Petkovškovega posestva. Žandarji ga povsod iščejo.
— (Požarna kronika.) V noči od 31. mar-cija na 1. aprila vnela se je koča Matevža Tratnika v Čekovniku (okraj logaški). V jedni uri je bila vpepeljena koča, hlev, mnogo slame, sena in orodja. Škode je kacih 500 gold., kar je tem bolj občutljivo za ponesrečenega, kor ni bil zavarovan. Ogenj je menda nastal vsled neprevidnosti žene M. Tratnika. Imela je pepel v veži spravljen; ker žrjavica ni bila še po polnem vgasnila, vnela se je bližnja šara in zanetila kočo.
— (Imamo jih) — „Griino Blatter!11 — Kamen, težek kamen se je odvalil strmečemu svetu raz nestrpljivo srce, in velečestiti časnikarski „pub-licus“ zopet ložje diha — kajti zagrinjalo je odpadlo skrivnostni anonsi. Kakor kažejo novi zeleni plakati so besede „Griine Blatter11 naslov novemu časniku, ki se bode pečal z denarnimi zadevami. Za navadno anonso bi se ne bil nihče pobrigal, vtonila bi bila mod drugimi tisočerimi — a sedaj je bil vsakdo radoveden in marsikak naročnik se bode našel, ki bi prej nikdar ne bil mislil na „ Griino Blatter!“ — Pa nekoliko so je podjetniku lo zmešal račun. Na Dunaji jo namreč zvit tičok porabil te večne „Griino Blatter11, pa je prodajal nov valček pod tem naslovom. Se ve, da so se Dunajčanje trgali zanj — in smeje se je dotični špekulant šopiril v gorkem tujem gnjezdu in naredil izvrstno kupčijo s pomočjo anonse, katero je drugi razširjal za drage denarje ....
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 2. aprila. „Wien. Zeitg.“ javlja, da je knez Nikolaj Wrede imenovan poslancem v Stuttgartu.
Dunaj, 2. aprila. V državni tiskarni je nastal ogenj in pokončal velike množice ko-lekov in papirja. Stoprav po jednournem naporu se je posrečilo gasilcem udušiti ogenj.
	Dan II	Čas opazovanja	Stanje barometra v nam	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	I 1. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-63 733'27 734-57	+ 5-8 +15-8 + 8-0	jz. sl. vzh. sl. »	js. obl. js.	o-oo
Bero lin, 1. aprila. Cesarjev adjutant je čestital Bismarcku za god v imenu vladarjevem. Prestolonaslednik in drugi princi, ministri in generali čestitali so osebno. Vsi za-vezni knezi so poslali voščila.
Madrid, 1. aprila. Kraljevi dekret razpušča kortese.
K a hira, 31. marcija. General Gordon poroča 23. marcija, da sta bila dva sudanska paši postavljena pred vojaško sodnijo zaradi izdaje pri bitki v Halfijah. Bila sta obsojena k smrti in sodba se je takoj izvršila. Od Belega Nila dohaja dovelj živeža, vstaši pri Halfijah pa so v velikem pomanjkanji, tako da jim pretf lakota. V Hartum sta došla dva poslanca Mahdijeva, ki sta prinesla izjavo njegovo, da ne sprejme imenovanja sultanom kordofanskim; Gordonu priporoča, da naj prestopi k muhamedanski veri. — Z evropejskimi vjetniki Mahdi lepo ravna in do sedaj jim ni nobene sile.
Telegrafično borzno poročilo
z dn£ 2. aprila.
gld.
Jednotni drž.	dolg	v	bankovcih......................79	• 95
»	>	»	»	srebru........................81	• —
Zlata renta.........................................101'40
5°/o avstr, renta.........................................95-40
Delnice narodne banke................................. 844-	—
Kreditne delnice  .................................... 324	•	10
London 10 lir sterling..............................121'35
Srebro...................................................—	• —
20 frankovec........................................ 9 • 606
Cekini c. kr........................................ 5'68
100 drž. mark..........................................59	•	30
Uradni glasnik
z dnč 2. aprila.
Eks. javne dražbe: Posestvo Ant. Tomažina iz Straže, sodna cena 890 gold., v dan 30. aprila od 9. do 12. ure v Krškem. — Posestvo Jan. Rusa iz Bele Vode št. 83 v dan 22. aprila od 11. do 12. ure v Ribnici (3. narok). — Posestvo Ant. Kovača iz Raškega Vrha, sodna cena 70 gold., v dan 19. aprila in 17. maja od
9. do 12. ure v Krškem. — Posestvo Jos. Logarjevo v Cčrknici št. 133, sodna cena 745 gold., v dan 30. aprila,
29. maja in 3. julija ob 10. uri v Logatcu. — Posestvo Jurija Štritofa iz Ravnega, sodna cena 1320 gold., dnč 26. aprila, 28. maja in 28. junija od 9. do 12. ure v Ložu. — Posestvo Jur. Pavliča iz Seve, sodna cena 1360 gold., v dan 25. aprila, 27. maja in 27. junija dopoludne v Škof. Loci. — Posestvo Jan. Rihteršiča iz Sp. Luže, sodna cena 2459 gold., v dan 29. aprila,
30. maja in 1. julija dopul. od 11. do 12. ure v Škof. Loci. — Posestvo Fr. Melž-ta iz Cerknice, sodna cena 950 gold., v dan 30. aprila, 29. maja in 3. julija ob
10. uri v Logatcu.
Naprava novih zemljiških knjig: Za davkarsko občino Jurka Vas; poizvedbe v dan 10. aprila ob 9. uri v Novem Mestu.
Amortizacija: Na ime Marija Juh v Ljubljani glaseče potrdilo kranj. eskompt. banke o izgubljenem ogerskem premijnem lozu št. 5621/47 v znesku 100 gld. se sodno amortizuje.
Konkursi: Vincencij Watzak, trgovec v Litiji; konkurzni komisar je sod. svetnik dr. Vidic, upravnik dr. Papež. Terjatve do 20. maja ljub dež.sodniji; likvi-dačni narok je 9. junija ob 9. uri.
Meteorologično poročilo.
Pri
Ig.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v Ilij-u/blja-ni
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Miošio, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Hazlag J- R-i dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 ki.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTniiB
Tujci.
Dn6 31. marcija.
Pri Maliči: Albrecht, Fischer, Feldmann, Glas, Nusch in Hostnig, trgovci z Dunaja. — Gaspar, trgovec iz Zadra. — Rochberger, arhitekt iz Zagreba. — Globočnik, zasebnik iz Železnikov. — Melicis, fabri-kant iz Zadra.
Pri Slonu: Mandel, pevec s soprogo; Freund in Lo-with, trgovca z Dunaja. — Kraus, c. kr. nad-l.-avdi-tor iz Gradca. — Moise, trgovec iz Čresa. — Kaiser in Spitaler, trgovca iz Beljaka. — pl. Mraovič Olga, soproga stotnika s sinom, iz Varaždina. — Deutsch, lesni trgovec iz Zagreba. — Kumer, župnik z Brda.
Umrli so:
V bolnici:
Dnž 29. marcija: Edmund Polegeg, agent, 37 1., jetika.
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zam&n vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ževanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem VaS udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti httlečiaam v elavi in želnflcn!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zaprotja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(7) 12—5	Anton	Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnk6czy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
5111111111111111..........111111..................................................................
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.