XI. zvezek, IV. letnik. Urejuje : Ivanka Anžič. SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. V TRSTU 1900. Izdaje in tiska Tiskarna „Edinost". Odg. urednica Ivanka Anžič por. Klemenčlč. Vsebina XI. zvezka. Zločestič : „Pesem o galebu"..................... .......stran 244 Danica : „V pojasnilo".........................,......... „ 244 Kristina : „Nageljni", pesem................................ „ 246 Zofka Kveder : „Ženske duše"............................... „ 246 Kristina : „Najraje...' pesem............................... ,. 246 Sanjar: „Na pomolu SV. Karla".............................. , 247 Sanjar: „Misija žene"............. ................. „ 249 Zofka Kveder: „Študentke", (zvršetek)........................... 252 Kristina : „Na grobeh" pesmi............................... „ 254 Bož. Tvorcov: „Feminizem v Rusiji".......................... „ 255 Bonifacij : „Boj proti prostituciji"............................., 256 Bonifacij : „Žensko društvo v Belgradu"............ 259 „Listek", Književnost in umetnost..............................., 260 „ Razno......................................., 261 Slika: Koppers T.: „Charitas" Oglasi. Oglas! se računajo po vrstah v petitu in sicer za eniSlovenke.< SLOVENKA Str. '2(ió slovenskih delavk si služi tako svoj borni kruhek, zato predpostavljam, da bodo ta razjasnila vsaki in- teligenti čitateljici našega lista dobrodošla. Vsega skupaj je zaposlenih v trideset c. kr. avstrijskih tobačnih tovarnah štiriintrideset tisoč žen in deklet. Delo traja v g—gur, včasih samo S^j.^, nikdar pa preko 10 ur na dan. Vendar dokazuje veliki od- stotek .ilucajev bolezni jasno, da bi bila država dolžna dobo dnevnega dela še bolj skrčiti. Zdravje mladih delavk peša naravnost frapantno. Starost delavk varira od 14—60 let. Po poročilih finančnega ministerstva je bilo razmerje starosti v letu i8g8. : od 14—20 let starih je bilo 7-g48 = 21.5 odstotkov » 21—35 » " » » 16.897 = 45.7 » » 36—60 » » » » 8.619 = 32.3 » preko 60 » » » » 427 = 1.1 » Večina delavk je v najboljši dobi ženski dobi, od 20—35 let. Kasneje brzo opešajo, mnogo jih iz- stopi iz tovarn, one, ki si ne morejo poiskati lajšega zaslužka, silijo se dalje. Plača je v 30 tobačnih tovarnah različna. Na- vadno se ozira na dnine, ki so v dotičnih krajih na- vadne. Po oficijelni statistiki finančnoiga ministerstva je srednji zaslužek v Ottakringu na Danaju 6 gld. 25 kr., v Galiciji, v Monasterzyski, pa — 2 gld.. 74 kr. Srednji zaslužek vseh tobačnih tovarn je bil v letu 1898 - - 4 gld. in 33 kr. na teden! Pomisliti pa treba, da so v tem srednjem zaslužku zapopadene tudi plače nadzornic, podjetnic itd. in da je pravi srednji zaslužek še mnogo nižji. Včasih pade plača v posameznih slučajih tudi do celih — i gld. 56 kr. na teden. Hrana delavk je v obče nezadostna. V nekaterih krajih obstoje delavske kuhinje, tako n. pr. v Otta- kringu na Dunaju. Delavke, ki ne dobivajo hrane doma v družini, ali ki jim je domov predaleč, dobe v kuhinji tovarne svoj obed, t. j. Y2 litra ukuhane juhe, II deka mesa s prikuho in 15 deka kruha, to za 11 kr. Seveda se za 11 kr. ne more zahtevati več in boljšega, ali če ta pičli obed zdravemu človeku, ki mora celi dan delati, tudi zadostuje, je drugo vpra- šanje. Ne sme se pozabiti, daje v tej tovarni zaslužek najbolji in da je to srednja plača ; drugod je zaslužek manjši, in obilo delavk služi tudi pod srednjo plačo ; a v vseh teh slučajih mora biti hrana še slabja in pičleja. Delavke ne izgledajo dobro, izvečine so blede in slabokrvne. Slučaji bolezni so jako pogosti: V letu obolelih slučajev bolezni doba bolezni 1889 12.457 15-^98 285.602 dni 1893 .12.895 17-295 348-035 • 1898 14.583 19-895 401.017 » V podatkih finančnega ministerstva se opozoruje na to, da so v tovarnah le nekatere osebe izoostav- Ijene večjemu menjavanju temperature in da so slu- čaji zato tako pogosti, ker stanujejo delavke mnogo- krat jako daleč in ker nimajo dovoljne obleke, ki bi jih čuvala prehlajenja. To zadnje ni pri tako sijajnem zaslužku nič čudnega ! C. kr. tobačne tovarne imajo svoje bolniške bla- gajne. Zavarovalna pristojbina je po zaslužku od 8 —14 kr. na teden za vsako delavko. Delavke dobe v slu- čaju bolezni 24—54 kr. na dan. 54 dobe pa le v obeh dunajskih tovarnah, v ostalih 28 tovnrnah dobe povsod manj. Zdravnik in zdravila so seveda brezplačna, vendar nimajo delavke niti v zdravnika, niti v zdra- vila osobitega zaupanja. Večkrat podtikajo zdravniki tudi resni slabosti in bolezni pretvaranje in simulacijo. Delavke imajo svoj lastni invalidni fond. Država skrbi, da ne treba njenim delavcem stradati v starih letih. Ali kako skrbi ! — Ako je kakšna tobačna de- lavka 15—20 let služila državi, dobi, ako postane ne- sposobna za delo, »penzijo«, — celih 20 kr. na dan ! Za dobo 20—30 let je »penzija« 24 kr., od 30—40 let 32 kr., za dolgih 40 let službe pa nagradi država pridno delavko z lepo penzijo od — 40 kr. avstrijske veljave na dan ! Delavke same vplačujejo v podporni fond po I — 6 kr. na teden. Država dobiva po produktivnem delu svojih 34.000 delavk 65 milijonov goldinarjev na leto!! Da i razmerje med uradništvom in delavkami ni povsod in vselej uzorno, je tudi jedna izmed mnogih mizerij, katerim so tobačne delavke v tako obilnej meri izpostavljene. O razmerah tobačnih delavk specijalno pri nas v Ljubljani govorila sem že jedenkrat v »Slovenki«. Takrat se je govorilo in pisalo tudi o nekaki veliki organizaciji slovenskega ženstva, v kateri bi se zdru- žili vsi stanovi in sloji. Ali stvar je utihnila, —¦ zakaj, to povem na drugem mestu. Zofka Kveder. Ženski lekarji v Rusiji. Nekoliko let je dovoljeno ženskam na Ruskem delo v lekarnah in polaganje skušenj za lekarske pomočnice in provizorke. Sedaj je v Rusiji 400 farmacevtk, ki so dovršile gimnazij ali institut ter farmacevtski tečaj in položile skušnje. Ker pa na Ruskem ni posebne apotekarske šole za ženske, sklenila je magisterka farmacije Ljenjevska, ki je v Petrogradu odprla prvo žensko lekarno, da otvori poleg apoteke tudi šolo za ženske ; to lekarniško šolo bo vzdr-ževala z dohodki svoje apoteke. »Trg. glasnik. Belgrad«. Za farmacevtke. Da se je avstrijska učna uprava začela prav resno pečati z ženskim vprašanjem, priča odlok ministerstva za uk in bogočastje z dne 9. oktobra 1900, št. 28.432, s kterim se ženstvu odpre nov poklic. Ta odlok se glasi v do- slovnem prevodu tako : »Odi. min. za uk in bogoč. z dne 9. oktobra 1900. št. 28432 na vse c. kr. deželne šolske urade — glede pripuščenja ženskih k izven rednim izpitom na gimnazijah in realkah za vstop v farmacevtične študije: Po § 3. odloka ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje zadeve kakor tudi ministra za uk in bogočastje z dne 3. septembra 1900. (min. odi. list št. 50) je za vsprejem v farmacevtični poklic ženskim glede njih izobrazbe potrebno sle dece : ali 1. dokazati, da je prosilka prvih šest razredov kake javne tuzemske gimnazije ali realke kot pri- vatistinja dovršila z vspehom ; pa tudi študijam, do vršenim na kakem sličnem inozemskem zavodu more minister za uk in bogoč. v dogovoru z mi- nistrom za notranje zadeve pripoznati veljavnost ; — ali 2. vspešno prestati izpit ¦ v obsegu zahtev za prvih šest razredov gimnazije ali realke, in sicer na javni luzemski gimnaziji, oziroma realki, ali inozemski. ;,lr. 266 SLOVENKA kteri prisodi minister za uk in bogočastje v dogovoru z ministrom za notranje zadeve veljavnost. Če se prinesejo v obeh teh slučajih spričevala iz realke, mora se izkazati tudi z vspehom prebita skušnja iz latinskega jezika v obsegu zahtev za prvih šest gimnazijskih razredov. — Glede takih izvenrednih skušenj veljaj v sorazmerju s pravili za možke oglasnike, in če glede realk deželni zakoni ne predpisujejo kaj drugega, sledeče: 1. kandidatinje, ki se za vstop v farmacevt, študije hočejo podvreči skušnji v obsegu zahtev za prvih šest razredov gimnazije ali realke, morajo i6. leto ali že imeti za seboj ali je končati v onem letu, v kterem delajo skušnjo, ter pro.siti pri ministerstvu za uk in bogoč. za pripustitev k na- vedeni skušnji in določitev gimnazije, oz. realke, v ta namen. V teh postavno kolekovanih proš- njah, ki se vpošljejo potom deželnega šolskega urada, se mora izkazati z ve- ljavnimi spričevali starost, verospo- znanje in bivališče prosilke, potem ime in stan očetov ali varuhov, in nadalje pojasniti, kako in v kterem času seje kandidatinja pripravila za ta izpit. 2. Ministerstvo za uk in bogočastje reši po za- slišanju deželnega šolskega urada prošnjo in določi zavod, na kterem se ima vršiti izpit. Brez posebnega naloga nima nobena gimnazija, oz. realka, pravice, imeti izpite te vrste. Izpiti, ki so se vršili brez posebnega pooblastila, ne veljajo in ne pomenijo nič. 3. O odločitvi se po dež.' šolsKem uradu obvesti dotična gimnazija, oz. realka, ter se pooblasti, da prosilki da glede izida izpita spričevalo, v kterem se mora navesti dotični odlok ministerstva za uk in bogoč. ter posebni namen izpita. 4. Za ta izpit se mora plačati naprej taksa 24 kron. Inozemska spričevala o prebitju takih izpitov se overijo le izjemno v posebno ozira vrednih slučajih. Glede na dopolnilni izpit i.', latinščine v obsegu zahtev za prvih šest gimnaz. razredov veljajo tu- uradne določbe za realčne učence z dne 31. maja 1890. št. 9524 tudi za navedene kandidatinje s pri- stavkom, da tudi spričevalo o vspešnem prebitju iz- venredne skušnje zgoraj navedene vrste utemeljuje*) pripustitev k tej popolnilni skušnji«. Priobčil I. T. Steznik v šoli. Naučno ministerstvo na Sakson- skem je učenkam javnih učnih zavodov prepovedalo nositi steznik (korzet) ter predpisalo taljo, podobno bluzi, v kateri se je moči gibati, ki pa ne ovira rasti. Doktorica filozofije. G.ca Cecilija Bandel je prošli mesec na Dunaju položila izpit za doktorja filozofije in tri dni pozneje strogi izpit za profesorja srednjih šol, iz matematike, fizike in nemščine. To je prvi tak slučaj v Avstriji. Elizabetin dom za deco odprli so prošli mesec v ogerski vasi Ersu pri Budimpešti, in sicer v spo- min tragične smrti naše cesarice-kraljice. Na pročelju doma je čitati cesaričine besede; »Vzgajaj otroka za delo, pa bo isti srečen in zdrav«. Častna doktorica filozofije. Dunajske filozofska fakulta je prošli mesec imenovala go. Marijo Ebner- Eschenbach za njene zasluge na književnem polju častno doktorico filozofije. Žensko društvo v Belgradu proslavilo je dne 11. t. m. 25-letnico svojega plodonosnega delovanja. Kratko zgodovino tega velepomembnega društva pri- našamo na drugem mestu. Bodi nam dovoljeno, da 'zražamo vrlim sestram Srbkinjam na tem mestu svoje najsrčnejše čestitke z željo, da bi njih veličastni vzgled blagodejno uplival tudi na Slovenke ! Na budimpeštanskem vseučilišču je letos upisa- nih 15 slušateljic na medicinskem oddelku, med njimi ena Srbkinja-Novosadčanka. Na filozofskem oddelku je upisanih okolo 30 slušateljic, med katerimi je zo- pet ena Srbkinja iz Vršca. Žensko učiteljišče v Belgradu. Pred tremi leti so odpravili učiteljski tečaj na »Višji ženski šoli« v Belgradu, ker se je bilo nabralo preveč učiteljic, ka- terih ni bilo mogoče namestiti. No, sedaj je začelo pomanjkati ženskih učiteljskih moči, in minister pro svete je odprl to jesen v Belgradu posebno »Žensko učiteljsko šolo-<. V prvi razred je vstopilo 30 učenk. Ženska na trgovskih šolah v Rusiji, V sami Moskvi je sedemnajst trgovskih šol, ki imajo skupaj okolo 6000 učencev in učenk. Letošnje v te šole vstopilo na novo 700 učencev in 300 učenk. Te šole trajajo po dve leti, a uči se v njih : algebro, geome- trijo, književnost, zemljepis, občno zgodovino, pozna- vanje blaga (blagoznanstvo), fiziko, kemijo, prirodopis, narodno gospodarstvo in trgovinske zakone. S šolami so združene pripravljalnice za take, ki nimajo dovolj šolske izobrazbe, da bi lahko kar vstopili na trgov, tečaje. Odprt grob. Dne 18. t. m. je umrla v deželni bolnišnici v Ljubljani gospica Zink a G r u m, c. kr. poštna odpraviteljica. Pokojnica je bila zvesta naroč- nica »Slovenke« ter se je živo zanimala za ženski pokret. Žalostnega srca vsklikamo : Malo jih je ne- ustrašenih naših somišljenic, a še te nam prerano' jemlje kruta smrt! Bodi ji blag spomin! Priloga. Današnji številki smo priložili poziv za prispevke k božičnici, ki jo, kakor druga leta, priskrbi tudi letos ženska podružnica družbe sv. Cirila in Me- toda v Trstu svojim izvečine ubožnim gojencem, ki so našli zavetja v šolah in otroških vrtcih imenovane družbe v Trstu. Mi se svoje strani želimo temu po- zivu najlepših vspehov. Potrebe naše velekoristne družbe so zares nepremagljive. Slovenke, imejte usmiljenja z revno dečico slovenskih delavcev v Trstu ter pomagajte po svojih močeh, da jim priredimo vesele božične praznike! Druga priloga. Opozarjamo na poziv »Zavoda sv. Nikolaja v Trstu«, ki smo ga priložiU tej številki, z željo, da bi se, kdor le more, iste u odzval s primernim prispevkom. 25-letnico svojega službovanja je dne 11. t. m. praznoval v Kalugi na Ruskem naš štajerski rojak gospod profesor Štiftar (Božidar Tvorcov). Dovršil je pretrogradsko vseučilišče z odliko ter potem nastopil službo na višjih razredih drž. gimnazija v Kalugi kot profesor grškega in latinskega jezika. Gosp. profesor Štiftar se je oženil z rusko plemkinjo in njegovi trije otroci : dve hčerki in en sin so letos dovršili srednje šole. Prestali so skušnjo tako vrlo, da je bil vsak izmed njih od carja odlikovan z zlato svetinjo. Gosp. prof. Štiftar je, kakor znano slovenski pisatelj in so- trudnik tudi našega lista. Naše najiskrenejše čestitke ! *) V tem slučaju ni treba posebne prošnje. Op. poročevalca. šivalnih strojev tovarniška zaloga Ivana Jax-a v Ljubljani ar- Dunajska cesta Stv. 13. priporoča svoje pripoznano najboljše Šivalne stroje za domačo poralio in MmU uotrebe. Odlikovan fotografski D I p nI/-ir atelier . 11. dCl ivit V (JOlUCI Gosposka ulica št v. 7. '•B edini zalagatelj c. kr. drž. uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Xovi, velikomestno urejeni ateljer odgovarja vsem modernih zahtevam te stroke. Razglednice, lepSe iakor m dosedanje 20-25 gld. tisoč. Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj. Jaz Ana Csillag s svojimi 18.') centimetrov dolgimi Loreley-lasmi do- bila sem jih vsled 14-me- sečne uporabe svoje samo- iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri- znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istih, 1 poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgod- njim osivljenjem do naj- višje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. PoSUJam po poStl vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa 8 postnim po- vzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se poSl- Ijajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj i., SeJiergasse 5. ___3 garon Jvica 6--- Krasna povest ZEameiiitesa kiMm pisatelja A. ŠENOi se flolii y slo- veuskffl preyoflu pri iiašeiii uredništvu za 40 stotini, po pošti 46 stotini ooooo<:>ooooooo Zalojs;a in tovarna pohištva vsake vrste od AMsâflira Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario štif. 2. liolsko plopiel. Bogat izbor: tapelarij, zrcal in slik. Ilustriran cenik gratis In franko. JD^p^ Cono hro/, koiikiironoo. Blago postavi se ua brod iili železnico franko ^V^.^VL..9Wg SAUNIG & DEKLEVA^ &ORICA - ulica Municipio 1. - GORICA (Mehanična delavnica v Nunski ulici St. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei) ; nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih to- varn in sicer od KO gld. naprej. IB^F* Vsaka konkurenca noiuogoea ! 8e toplo priporočata z odličnim spotovanjem udana Saunig & Dekleva. „Čuvaj se senjske roke" krasna povest znaniciiitega hrvatskega DobI S6 pisatelja AviUSt .Šonoa, V slov. prevodu. , , , Cena" 35 kr., po pošti 5 kr. več. V üaseffi lireÉlStVD.