Inserati ne sprejemajo in velji Iristopna vrsta: i kr., č« se tiska lkrat, 1 11 u n n - »i 16 i, n n n m h*ri večkratnem tiskanji se flena primernu Kinanjsa. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma se ue sprejemajo Naro6nino prejema opravnistv > administracija) in ekspediciia ra Starem trgu h. št. 16 Pilititn list za narod. Po pošti preieman velia '.a eeio ,>-t,> .ii i.i. _ r.a poi i. ta ,. — ,, ietr- 50 V sdministrgciii velia /.a eeio ieto -S fi. 10 lir r.a pol iet* 4 -JU r.a retrt leta . i 1" V ! jnl.liani na mii h-i v.*lja bU Kr. v.-t .h jetl,. Vredništvo . na Bregu rn-ui»», <:ev. 190. Izhsiu ; » toreK ■ :rikrai na lent-n m me r .■irT.-k .n .obuto. Mestne volitve. Bližajo se volitve v mestni zbor, in zopet nnj Ljubljančani povedo, ali hočejo, da glavno mesto naše dežele še vedno ostane v rokah tujcev in uradnikov, ali naj se pošljejo v zbor domačini, kateri so bolj vneti za blagor svoje ožje domovine, nego za nemško slavo, ki je je že tako okoli in okoli preveč. Kranjska dežela je skoraj čisto slovenska, in čudno se mora zdeti vsakemu, kdor ne pozna slovenske mehkosti in popustljivosti, da v glavnem mestu vlada tuj element. Poznam dva volilca , obu rojena Slovenca in kolikor toliko tudi narodna, pa ne upata si voliti, ker je hišni gospodar Nemec, in se bojita, da bi jima stanovanja ne odpovedal. Kdo toraj pritiska V Oba pa živita večidel od slovezskih strank, pa tem se ne bojita zameriti, ker znata dobro, da je Slovenec potrpežljiva duša, in da ludi svojim sovražnikom zaslužek daje. Mnogo je trgovcev, obrtnikov, krčmarjev , kateri volijo z Nemci, ker jim ti groze, da jim hočejo izostati; Slovencev pa se nihče ne boji, da bi 11111 zaslužek prikrajšali, ker nemajo ne odločnosti in ne volje, ne drže, besede, če se prav groze; in če danes rečejo, mi ne pridemo več k tebi, pride jutri žejeden, pojutrajšnem zopet eden, in naposled vsi zopet nazaj prilezejo. Tako pride, da se nemškega groženja vsak boji, slovenskega pa nobeden. Kar je trgovcev in krčmarjev, pa tudi j obrtnikov večinoma ali v vi l ki meri žive od kmičkega ljudstva; pa kmet je m umen , si misli dotični nemškutar; kedar pride kmet k njemu, zna dobro slovenski, in ko se je do večera slovenskih grošev naleze), ide v krčmo čez Slovence zabavljat, ali v kazino čez nas J rentačit. So li to zdrave razmere? Bo li naš j narod večno svoje nasprotnike pital in kačo na svojih prsih redil? Berimo seje mestnega zbora; kdo se je potegoval za mcrtne koristi sploh, če ne slovenski odborniki? Nemški odborniki pa so vsikdar pripravljeni vstati, kedar se glasuje za reči, ki mestjanske mošnje koljejo. Celo obrtniki nasprotne stranke primo-raui so priznati, da se le slovenska stranka za nje poteguje. Kdor noče v vladni rog trobiti, razglasijo ga takoj za Rusa, za veleiz-dajalca; pa če že pravico ljubimo in poštenje, ali zamoremo mi Kranjci in Slovenci naš jezik tako zaničevati, da bi ga čisto iz šol iztrebili, kakor je nedavno „Tagblatf predlagal? Ali je kak narod na svetu, ki bi samega sebe tako zaničeval, kakor mi, če tem ljudem vso voljo pu-timo, naj delajo z nami , kar se jim poljubi? Narodnjaki, čas je, da se tudi vi postavite na noge, in našim nasprotnikom po-kažete, da ne bomo redili in podpirali med seboj ljudi, ki niso z nami, ki ne ljubijo naše ožje domovine. Storite svojo dolžnost, ki jo domovina od vas zahteva, ohrabrite strahopetne, in zavrnite hudobneže in obrekovalce naše stranke, in zmaga bo naša! Politični pregled. V Ljubljani, 12. marca. Avstrijske dežele. Ilr/nviii zlior bode od 25. t. m. do 19. aprila počival, med tem pa bodo od 4. do I,s. aprila zborovali deželni zbori. Ct- pomislimo, da deželni zbori navadno še v šestih tednih niso skoraj mogli mirno izvršiti svoje naloge, moramo nehote vprašati, kaj bodo storili v 14 dneh, ki še za mirno obravnavo deželnega računa in proračuna ne bodo zadostovali? — V seji 9. r. in. je zbornica poslancev obravnavala nektere premembe tiskovne postave. Odsek je namreč nasvetoval, da naj se konfiskacijska oblast gosposke policijske in objektivno ravnanje kolikor mogoče skrči, kavcija odpravi, in dovoli slobodno raz-širjevanje tiskovin. Večina je sprejela od odseka nasvetovane predloge vse, samo kavcija ostane kakor doslej. I\Ti» Českcin bodo imeli 7. in 9. aprila zopet volitve za deželni zbor. Vse ve, kako se bodo obnesle izvzemši vstavoverce, ki se-po tolikih zgubali še vedno nadejajo zmage. V/, /jii^relta se poroča, da dan za dnem vozijo strelivo, živež in nove topove proti meji turški in da je omenjenih reči že vse polno v Karlovcu, Gradiški, Brodu, Oseku in Petrovaradinu.Tudi se je železnicam naznanilo, da bodo kmalo prevaževale večje oddelke vojaštva, zagrebški magistrat jut je dobil povelje pre- Krimska vojska (I8i)lt—1850 ) Spisal J. Stoki asa. (Konec). Diplomacija pa se je med tem trudila, da stori konec temu strašnemu boju. Zajiadne vlasti so predložile (22. julija 1854) Rusiji nove predloge za sklenitev miru, ali ruska vlada jih ni hotela sprejeti. Vsled tega je sklenila Avstrija z Englezko in Francosko (2. decembra) proti Rusiji vdarno in odbojno zvezo ter je pomnožila svojo vojsko v Krdelju in Galiciji. Rusija je zatoraj dolžila Avstrijo velike nehvaležnosti in Pruska, bolj previdna, ni hotela z Avstrijo potegniti, pa tudi ostale nemške državice so se ravnale po Prusiji. Avstrija je ostala tedaj sama pri tem podvzetju ter si je tako nakopala dve veliki neslogi za narode svoje, namreč nep'ijateljstvo velike države ruske in pa ogromne stroške, ki so že tako žalostno denarno stanje avstrijsko še bolj potrle. Tudi Sardinija ni mogla mirovati, nego je poslala 15.000 dobro oboroženih vojnikov v Krim zaveznikom na pomoč. Pravi boj se je še le zdaj vnel. Car Nikolaj je zapovedal, da se ima po celej Rusiji zbirati nova vojsko, pa tudi Englezka ^Francoska ste povečali svoje čete. Napoleon je poslal v Krim generala Niela, svojega naj-boljega inženera, ki jc zares v kratkem po kazal svojo veliko razumnost pri obsedanju trdnjav. On je sprevidel, da osvojeuje Seva-stopolja je edino zavisno od Malokovega turna, kteri se mora na vsak način najpoprej osvojiti. Med tem pa je prispela zapoved iz Petrogradu , da se imajo Turci napasti pri Evpa-toriji. General Ilrulev je to tudi storil, ali napad se je izjalovil, ker so Turci bili dobro vtaborjeni in jako oprezni, To se je zgodilo 17. februarja 1. 185"). Kmalu potem umre' pa tudi oholi car Nikolaj, ki je bil dolgo bolehen, a zli glasi iz Krima so ga popolnoma štrli (2. marca 1855.) Njegov naslednik, Aleksander 11. je bil mnogo miroljubneji nego njegov oče, ter bi bil rad čim prej mir sklenil, ker je bil že s početka proti vojski; ali zdaj je pa zahtevala čast Rusije, da se dalje vojskuje, čeravno je izgubila v teh bojih do zdaj 250.000 mož, veči de! vsled bolezni. Med tem je poklica! Aleksander II. oholega kneza Mcnčikova z bojišča ter izročil vrhovno zapovedništvo knezu Gorčakovu. Ravno tako kakor Rusija tudi zapadne vlasti niso mogle na mir misliti pred osvojenjem Sevastopolja, a naj matije Na-polen III., kajti on bi bil imel s svojimi Francozi muogo opraviti, ko bi bil kakov sramoten mir sklenil, ker njegov prestol ni bil še dovolj učvrščen. Pravo obsedanje se je tedaj še le zdaj začelo. Na Sevastopolj se je streljalo 14 dni neprenehoma iz 500 topov, ali Totleben je vsako škodo z neverjetno urnostjo popravljal ter nove topnice postavljal. Ker pa Can-robert ni imel sreče pri tem podvzetju za-! voljo jirepira z lordom Raglanom, zatoraj je imenoval Napoleon 111 za vrhovnega zapo-J vodnika generala Pelissier-a, ki je bil znan kot odvažen vojskovodja iz Algerije. Canrobert se je vdal ter je služil v vojski tudi pod svojim naslednikom. Pelissier se je z rovi vedno bliže trdnjavi približaval ter osvojil tako zvani zeleni Mamclon (turn), Podkopi so se kopali na obeh straneh, bojevali so se nad in pod zemljo. 18. junija so sklenili Francozi občni napad na trdnjavo; ali spoletelo jim je; ostalo jih je 5000 mrtvih. 28. junija je umrl general Raglan vsled kolere, njegovo mesto jo prevzel general Simpson. Rusi so izgubili 11. julija svojega admirala Nahimova, pobeditelja sinopskega, ki je čisto mirno z daljnogledom hodil okoli nastavljenih topnic. Oblegovalei so vsaki dan nekoliko napredovali; borilo -ie je cele dni po naj veče j vročini; zraven tega pa je besni!a med vojnici kolera. 10. avgusta je poskusil ruski general Itead, da odbije oble-govalcc. S početja je bil srečen, ker je gosta megla pokrivala bojišče; ko so se pa Francozi in Sardinci zedini li, bili so Rusi potolčeni. Ostalo je mrtvih na bojišču ,'1000: drugi so sc umaknili v trdnjavo. 19. avgusta so začeli streljati naSevasto- skrbeti stanovanje za 8000 do 10000 mož. Tudi v Ljubljani so preiskovali, kje bi vkvar-tirali vojake, če bi bilo treba, in za prevaže-vanje vojaških reči izročili so že nekterim kmetom ljubljanske okolice vojaške vozove. To vse so dokaj jasna znamenja, kaj nam prihodnja spomlad obeta. "V Ogerskem zboru je 7. t. m. dr. Polit pravnega ministra vprašal, hoče li povedati, 1. zakaj da sodnijska preiskava proti Miletiču po 9 mesečnem obroku še ni dovršena; 2. zakaj da so imeli Csuroškega učitelja 6 mesecev zaprtega, ue da bi ga bili kedaj izpraševali ali tirali j>red soduijo, in 3. hoče li cesarju priporočiti, da se vstavijo vse dotičue sodnijske preiskave V Vnanje države. Itiisija se je neki obrnila do berolin-skih zakladavcev, da bi oni poskrbovali razne vojni ruski potrebne reči. Tudi sc govori, da general Ignatiev postane nas!ednik kneza Gor-čakova. V llcrcrsovini bodo vstajniki zopet zgrabili za orožje, kakor njihov vodja Musič naznanja dalmatinskemu .,Narodnemu Listu." €-rof Cliamhorri, je nedavno v Gorici sprejel deputacijo Marscljskih trgovcev, ki je prišla poklanjat se pretendentu za Francoski prestol. Rekel je tem gospodom, da protestuje proti zatožbi legitimističnih listov, da je postal nedelaven in da je prepustil Francijo njeni osodi, iu izrazil je trdno voljo, da bo storil svojo dolžnost, kakor hitro bo prišel za to primeren čas. Francoski listi se zarad tega silno hudujejo nad grofom Chambordotn, kar je najboljši dokaz, da se judovstvo. ki sedaj vlada Fraucozko, boji za svojo moč. Izvirni dopisi. Ik Škofje loko, 9. marc. (Kin ge-raassregeltes Gcmeindeamt.) Mestni vrad Škofja loka je 6. t. ni. oddal dve vradni pismi, eno na okr. glavarstvo, eno pa na mestni vrad Kranjski z opazko ,,Portofreie Dienst-saclie". Pisma s to opazko so dozdaj zmiraj polj z 800 topovi tako strašno, da s« vojnici in mestjani oglušiii. Zemlja se je zibala, zrak se je užaril in v treh dneh je bilo mrtvih 5000 Rusov. Kakor ognjen dež so se vsipale žareče kroglje iz največih topov v mesto in Totleben ni mogel nič več proti temu besni lu trdnjavi pomagati. 8. septembra o jioiudne se je imela trdnjava napasti. Ob 12. so prenehali streljati na vseh straneh, ali kar se zapode Francozi s krikom ,,/iviu car" na Ma.la.kov, Englezi pa na Redan (žago). Oddelek Mac Ma-lionov je hitro osvojil nasipe okoli turna , ali znotraj so se strašno borili, dokler niso Francozi zmagali in turna osvojili. Ali zdaj jim zapreti strašna nevarnost, mogli so vsi v zrak zleteti. Vendar se jim je posrečilo, da so našli drat, ki je bil od tukaj v mesto napeljan ; brž ga prelomijo ter okoli in okoli rov izkopljejo ter se tako rešijo strašne smrti. Tudi tako zvano ,,raalo žago" in osrednjo bastijo so osvojili Francozi; zgubili so pa tudi v nekolikih urah 7300 mož. Med tem so se spustili tudi Englezi v svojej navadnej hladnokrvnosti na veliki Redan, ali Rusi so jih s skritimi topnicami čakali ter tako lepo pozdravili, da so v dveh urah izgubili 2400 mož ter morali to mesto zapustiti. Vendar je Sevastopolj padel, kajti Malakov je bil v francoskih rokah. Gorčakov, ki je zgubil v teh bojih 13.000 mož, zapovedal je, odhajale in dohajale poštnine proste. Ta dan pa je moral v „Ambulanci L. V." biti neki uradnik, ki hoče dlako cepiti in se morda t natančnim znanjem poštne postave ponašati, kajti taksiral je te dve vradni pismi eno s 15 kr. eno pa z 10. kr. poštnine in globe. Na vprašanje tukajšnega poštnega vrada je Kranjski poštni vrad odgovoril, da se morajo zgoraj omenjeni zneski zato plačati, ker pri opazki „Portofreie Dienstsache" ni bilo še. prijavljeno „Im iibertragenen Wirkungskreise". Dobro. Nočem reči, da bi bil poštni uradnik zoper svojo dolžnost ali morda obstoječo poštno postavo ravnal. Srenjski vrad je plačal teh 25 kr., in reč je končana. „Lehrgeld zahlt man ja bekauutlich gar oft im Leben". Ali kar bi se mi pristojno zdelo, bi bilo, to da bi se take malenkosti prezirale in župani za obilne brezplačne opravila im iibertragenen Wirkungskreise ne še pripravljali v denarno škodo. župani na deželi — zlasti če so uarod-njaki — se ne morejo nikamor obrniti za potrebni poduk v svojem vradnem poslovanju, in mislim, če se je srenjam že toliko posla naklada „im iibertragenen Wirkungskreise" in se jim še doklada, bi bilo pravično, da bi se jim prizanašale saj take malenkosti, kakor zgorej omenjena. Mx Oija, 10. marca. Slovitega Brandstiitterja so pretekli četrtek po noči iz celjske ječe odpeljali v Karlovo v Gradcu. Vse se je tako natihoma zgodilo, da še danes v soboto malo ljudi zato po Celju ve. Znano je, kako si je Brandstiitter na vse kri pije prizadeval, da bi bi! v Celjski ječi ostal, kjer so mu boljše stregli, kakor se mu bo v graški jetnišnici godilo; toda vse ni nič pomagalo; vsaj te 3 in pol leta, kar mu je še sedeti, naj se mu godi, kakor je zaslužil. Malo pred odhodom Brandsliitterjevim so v celjsko ječo pripeljali župana škofije vosi v vojniški fari, Ignacija Premša, kterega dolžijo mnogih krivic in goljufij. Kam bomo prišli? Domače novice. V Ljubljani, 12. marca. (Narodne mestne volilce) meščanski volilni odbor vljudno vabi, da bi se danes, v torek 13. marca, ob 7. nri zvečer zbrali v čitalnični dvorani k dogovoru o prihodnjih mestnih volitvah. (Za petdesetletnico Škofov ari j a papeževega) sklenila je družba katoliška sv. Očetu poslati adreso okinčano z raznimi podobami mesta ljubljanskega in dežele kranjske, ter podpisano od katoličanov kranjskih, kterih podpisi se bodo nabirali po vsej kranjski deželi. Tudi bode povabila vse, kterim je mogoče, da se vdeleže romanja, ki se bode napravilo v Rim, ter pri tej priliki sv. Očetu izročč od vernih Slovencev darovane darove. Cerkveno slovesnost bode določilo prefcastito Skofijstvo. (Poziv slovenskim pisateljem.) Zanašaje se na podporo cenjenih naših pisateljev sem vkljub mnogostranskim drugim opravilom prevzel vredništvo Matičnega „Letopisa '. Zato sc v tem pozivu obračam do prijateljev nadepolnega tega narodnega zavoda z vljudno prošnjo, naj me blagovoljuo podpro v tem podvzetji, ki ga nikakor ne smatram za veliko težnjo, ako mi doide zaželena pomoč. „Vsaj bi rad pisal, da bi le vedel kaj?" — utegue mi ta ali uni naših rodoljubov na to odgovoriti. Pravila „Matice slovenske" v Jj. 1 razodevajo namen njen, ki je : „slovenskemu narodu pripomoči do pravo omike s tem, da primerne mu knjige na svitlo daje." — S temi besedami je zaznamovano, kaj pristaja spisom, Matici namenjenim. Matica po teh beseda nima biti visoko-znanstvena akademija, a tudi ne abecednica za priprosto ljudstvo. V nekaki sredi med tema dvema mejama naj se gibljejo spisi, in primerni bodo potem slovenskemu narodu. V tej meji niso izključene znanstvene razprave, pa tudi ne zabavni članki, da so le, kakor so Štajarski rodoljubi že leta 1863. v svojem »načrtu" namen Matičin opisali, kakor koli koristni. da se ima vsa podkopana trdnjava razpršiti in ostanek brodovlja potopiti. Odšel je na severno stran mesta , sjialil in porušil most na Jadijah ter se utaborii z večim delom svojej vojske na iztočnem pogorju. Tako je tedaj padel pouosni Sevastopolj po enajstmesečnem obleganju, ki je eno izmed najznamenitejih v povestnici, 10. septembra je stopil Pelissier v porušeno mesto, v pravo razvalino trr je občudoval to sicer r a/dja.no trdnjavo. Brodovlje zaveznikov ni moglo v iztočnem morju zemlji nič škodovati, vendar pa je pokončalo v teh predelih vso rusko trgovino. Vse je zaželelo miru. Rusiji v prilog je bilo: to, da je general Muravijev jiotolkel turškega! paša Wasifa ter ga prisilil, da mu je moral: predati po hudej borbi trdnjavo Kars v Malej[ Aziji (28. novembra 1855.) Mogla je tedaj častno govoriti o miru z drugimi sovražnimi državami. Grof Orlov je bil tedaj poslan na kongres v Pariš, kjer so sc sešli tudi zastopnici francoski, cnglezki, avstrijski pa turški: tudi Sardinija je jioslala prvikrat na kongres svoja dva zastopnika namreč grofa Cavoura in markez-a Villamarina. Koncčno so pripustili tudi Prusko h kongresu radi nekojih sprememb bečkih ugovorov, koje jc bila tudi fa država podpisala. 30. marca leta 185G so poslanci podpisali ugovore pariškega mira. V tem miru je Rusija odstopila ustje donavsko z malim delom zemlje na levem bregu zraven črnega morja, odrekla se pokroviteljstvu nad podonavskimi kneževinami in grškimi kristjani v Turškej ter prepustila trdnjavo Kars Turčiji; dobila pa je zato Sevastopolj in vsa druga zgubljena mesta. Dalje sc je morala Rusija zavezati, da ne bode nobene orožarnice na obali črnega morja postavila, niti več bojnih ladij imela nego Turčija. Vožnja po Donavi je bila proglašena za slobodno in celovitost Turške (razun od Rusije) potrjena; kristjani turški so bili proglašeni za enakopravne z moslimi ter sprejeti v varstvo vseh krščanskih velevlasti. Krimska vojska je bila za Rusijo hud vdarcc. Neizmerno mnogo je morala država trošiti za vzdržavanje svoje vojske, ki je morala biti velika, kajti bojevala se je skoraj s pol Evrope. Rusija je boj zgubila, ali častno. Ta ogromna država je sprevidela v tem boju svoje pomanjkljivosti. Rusija je imela takrat samo eno železnico od Petrograda do Moskve, zatoraj ni mogla tudi svoje vojske zbirati in z vsem potrebnim preskrbljevati; da je bilo črno morje zvezano s severjem , bila bi se vojska drugače končala. Zdaj je bilo treba začeti popravljati, kar se je poprej zanemarilo. In Rusija je svojo nalogo spolnila, ter bode gotova svoje podvzetje Častno izvršila, ako ga bode prevzela, kar je pa skoraj gotovo — namreč iztočno vprašanje v 1. 1877. Cilj in konec vseh Matičinih knjig pa naj je po §. 1. prava omika naroda našega, to je, ona omika, ki je leta 1863 veljala za omiko in še zdaj velja pri veliki večini ljudstev, a ue tista omika, ki dandanes z brezverstvom. lažiliberalizmom in „volkswirthschaftlichen auf-schwung-om" svoje orgije obhaja — na strah treznemu svetu. — Ker mi je bila čast, da sem na podlagi načrta Štajarskih rodoljubov z ranjcim dr. Tomanom in dr. Gosto izdelaval pravila Matici, ki so potrjena bila 4. svečana 1864, tedaj mi je tudi po polnem znan duh besedi, ki jih izrazuje 1. To se mi je potrebno zdelo omeniti zato, da zaznamovani stališče Jetopisa" in da jasuo postane vsem, ki nameravajo zanj v znanstvenem ali zabavnem razdelku spisati kak članek. Da posamezni članki v „letopisu" ne smejo preobširni biti, to razvidijo gospodje pisatelji sami iz tega, da ima vanj raznoterih spisov priti po principu „variatio deleetat". Da odbor Matičin nagrade daje sprejetim člankom — izvirnim in prevodom — ni mi treba še posebej omenjati, na to pa moram gospode pisatelje opozoriti, da se odboru mora dodelani rokopis izročiti, da ga more presoditi v celem obsegu. Če pa odbor ne more kar vseh rokopisov v svoje predalčke vtakniti, naj za tega del ne bode nihče hud, vsaj vsak pisatelj ve, da jc že sam marsikak spis na strau dejal, ki ga je namenil za javnost. Konečno še enkrat ponavljam vljudno proš' njo , ki sem jo temu pozivu na Čelo postavil. Dr. J. B1 e i we is, Matici slovenski prvosednik (Odbor duhovskega podpornega društva) je imel 7. februarja svojo prvo sejo v tekočem letu. Odbor je volil izmed sebe podpisanega poročevalca za tajnika iu blagajnika za pri hodnja tri leta. V tej seji je odbor dve prošnji za podporo uslišal, in eno prošnjo, da bi se obrok povrnitve posojenega denarja podaljšal, nekoliko spremenjeno rešil; dalje je sklenil, da se umrli vstanovniki kot posebni društveni dobrotniki vsako leto v imeniku tiskajo in v molitev priporočalo. — Proč. odbornik g. dr. Gogala je blagodušno prevzel, prihodnja tri leta vsak teden eno sv. mašo za žive in mrtve društvenike brezplačno opravljati. Preč. gosp. kan. P. Urh, dosmrtni k, je doplačal še SO gl. kot društven vstanovnik. — Tud preč. g. Janez Krivic, dekan v pokoji, je društvu poslal 50 gl. iu postal njegov dosmrtnik Ob enem potrjujem, da so poslale letno nabirko za 1877 leto naslednje čč. dekanijc Šmarija, Kamnik, Nov,> mesto, Cirknica, Litija, Kočevje, Stara Loka, in Moravče. Iz na biralnih pol je razvidno, da v teh dekanijah noben dozdajni ud ni izstopil, temveč da so nekteri novi pristopili. — Društvenikov je že fi umrlo. V Ljubljani 8. marca 1877. Dr. J. Sterbenc, tajnik. (f Ivan TuŠek) V soboto dopoldne jr v Ljubljani umrl go-p. profesor Ivan Tušek in bil v pondeljek popoldne slovesno pokopan pr sv. Krištofu, kjer počiva že stric njegov dr Mih. Tušek, umrl I. 1843, mestni zdravnik in znani pesnik v Kr. Cbidici. — Bil pa je rojen Ivan Tušek v Selški fari na Gorenjskem 1835, in je v Ljubljani gimnazijo dovršil 1855 po godni preskušnji, v kteri so mu bil vrstniki součenci na pr. grof Kari Choriusky profesorji Fr. Erjavec, Jos. Stritar, Val. Ker-mavner, Ant. Skubic; dr. Jos. Mader, dr. Val Zamik, ranjka Val. Mandelc in Siin. Jenko itd. Po dovršenih študijah vseučiliških bil je profesor na kr. viši realki v Zagrebu, od koder pride 1. 1871 na gimnazijo v Ljubljano za profesorja naravoslovja in matematike, kjer je lani obolel za hudo pljučnico, in letos vsled nje za sušico, da je sredi februarja, zgubivši skoro popolnoma glas, nagloma moral pustiti šolo, in je nenadoma hitro opešal ter dasi sicer močne telesne postave umtl 10. t. m. Ranjki se je bil še učenec marljivo poprijel slovenščine in realnih naukov, ter je v njih napredoval, le z njimi se trudil v njih postal pisatelj, in v tem oboril na slovenskem slovstvenem polji storil toliko, da ostane vedno slavno ime njegovo med dotičnimi pisatelji prve vrste. Kedar jc ranjki blagi A. Jauežič jel bil dajati na svetlo „Glasnik Slovenski" I. 1858, prihitel mu je z nekterimi součenci koj na pomoč tudi Ivan Tušek, in v njem se nahajajo prvi njegovi spisi na pr. Pripovedke z Marti-nivrha; Pajki; Vinska trta; Potovanje krog Triglava; Jazbec; O vodnem paru; Naša obleka; Očarovnih zeliščih. — Vzlasti se je peča! z rastlinstvom, in o njem 1. 1862 zv. VIII sostavil: ,.Naj bolj potrebne stvari iz botaniške terminologije" str. 160—171, kjer na koncu, tedaj učitelj na viši realki v Zagrebu, pravi: Mislim, da je najbolji iu najkrajši pot, da dobimo veljavno iu stalno terminologijo bota-niško, ako se ta stvar pretresa po časopisih; zato pa prosim vsacega, kdor bo to od mene sostavljeno terminologijo bral, naj pošlje svoje oi>azke in popravke „Glasniku'', ali pa neposredno meni itd." Koliko in kaj je spisal ranjki Ivan Tušek Zagrebu tedaj, kedar so po ukazu narodne vlade po šolah koj morali podučevati v jeziku hrvaškem in v ta namen si vrediti potrebne knjige, tega ne vem, iu to naj kteri vrstnikov njegovih popiše nam Slovencem; to pa vem, da je v IV. šestki izvrstnega Janežičevega „Cvetja iz domačih in tujih logov" prišlo na svetlo: 1. Rastlinstvo. Prirodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokornv. Po-lovcnil Ivan Tušek. Celovec 1864 8. 123. — 2. Štirje letni časi. Po K. A. Rossmiisslerji predelal Ivan Tušek kr. više realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica Sloveti ska v Ljubljani. 1867. S. VI. 254. S 40 i tekst vtiskanimi jiodobščinami. — 3. Schoed ler. Knjiga prirode. 1. snojiič. Fizika. Pošlo venil Ivan Tušek. V Ljubljani. 186!) 8. 227 Z 216 podobami. — 4. Prirodopis rastlinstva. Za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. A. Fokottiv. Poslovenil Ivan Tušek. Drugo predelano m jiomnoženo izdanje s 350 podobami. Natisuj. v Pragi 1872. 8. V. 244. Izdala in založila Matica Slovenska. — 5. Niže merstvo. Po hrvaškem Vekoslava Koroskenija predelal Ivan Tušek. S 106 v tekst natisnjenimi podobami. V Ljubljani. Založil deželni odbor Kranjski 1872. 8. IV. 76. — G. Schoedler. Knjiga prirode. IV. snopič. Botanika. S 240 podobami. 1875. III. 161. Poslovenil Ivan Tušek. V Ljubljani izdala Matica Slovenska. — L. 1870 je jiostal ranjki še profesor v Zagrebu odbornik Matice Slovenske v Ljubljani, 1. 1873 po smrti Lesarjevi vsled lastne ponudbe nje tajnik, ter je spisoval v Letopisu poročila o delovanji in imenik družnikov Ma tiče Slovenske do lastne odpovedi 1. 1S76. — Kakor v njenih letnikih, tako ostane tudi v prirodopisnem slovstvu slovenskem sloveče ime Ivan Tušek, da v tem oziru sme sc o njem reči, kar je o slavnem Mat. Oopu pel nekdaj Fr. Prešern: Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak! ne pozabi, Doker tebi drago v Kranji slovonstvo živi! — I S t i II i Č. (/z seje dež. odbora 3. in 5. dne t. m.) Na poziv si. ministerstva kmetijstva je odbor sklenil, za I. 1878. prositi državne podpore za različne učne potrebščine. — Predlogoma pomnoženih dotičnih krajnih in šolskih svetov je deželni odbor pritrdil, da se učitelj Jožet Levičnik v 22letni jako pohvaljeni učiteljski službi ua ljudski šoli v Železnikih delinitivno potrdi, — učiteljska služba na ljudski šoli t Ilotederšici pa podeli sedanjemu farnemu administratorju na Gori, Ljudevitu Vodopivcu. — V podporo stradajočim Notranjcem Postojnskega, Scnožeškega in Bistriškega okraja za živež in semensko žito se je z zaupanjem, da revežem tudi iz državne blagajnice in še družili virov doide več pomoči, dovolilo lOOOgld. iz deželnega zaklada. Prošnja občine Rake zarad deželne podpore za živež iu semenska žita po povodnjih zadnjega leta zadetim prebivalcem nekterih vasi ob Krki se je izročila deželni vladi za natančneje poizvedbe o poškodovanih in o velikosti potrebne podpore. („Obrekljivi Tagblatt") v št. 56 laže, da je šolska sestra Saint-Leon iz detinske bratovščine neko učenko za kazen posadila na razbeljeno peč, kjer si je obe nogi na pol spekla. „Tagblatt" je to obrekovanje posnel iz „I)eutsche Ztg.", ne da bi bil vira omenjal, Reč pa je ta-le: Stari Ilaspail je nedavno v francoski skupščini neko nuno dolžil, da je mlado deklico pekla. Vlada je vsled tega nemudoma poslala nekaj žandarmov in policijskih nadzornikov v St. Leger-Vaubau, kjer se je boje omenjeno hudodelstvo zgodilo. Pa kaj je ta vradna preiskava spravila ua dan? Dve deklici ste se v tamošujem nunskem zavodu med seboj blizo razbeljene peči nekaj prepirale, pri kteri priliki se je ena izmed njiju nehote z nogo zadela ob razbeljeno peč, ter se nekoliko opekla. Ta malenkost dala je staremu rogoviležu Raspailu in raznim turškim listom priliko pisariti o spečenem otroku. Razne reči. — t C. g. Franc Urančič, v pokoju, je 11. t. m. pri svojih Moravčah za sušico umrl. R. I. P. — Nabiranje vojakov se Goriškem vršilo: V Ajdovščini 4. in v Cervinjanu 4. 5. in 6. aprila; v Gorici duhovnik starših v bode na T. aprila; za mesto 7. iu 9. aprila; v Tržiču 9. in 10. aprila; v Gorici za okolico 10., 11., 12., 13. in 14. in 17. aprila v Tolminu aprila; v Kanalu IG. 19., 20., 21,, 23. in 24. aprila; v Bovcu 26. in 27. aprila; v Sežani 30. aprila; in 1. maja; v Komnu 3. iu 4. maja; v Gradišči 7. in 8. maja; v Korminu 9., 11. iu 12, maja. — Za far o v Polzeli je prezentirau č. g. Andrej Urek, kaplan v Mozirji. — Ž i v i n o z d r a v n i š k a služba v L j u-tomern s 500 gld. letne plače je razpisana. Prosilci morajo biti zmožni slovenščine in imeti diplomo. — lvatol. tiskovno društvo Mariborsko objavlja v ,,Gosp." račun za 1. 187G. Dohodkov je imelo 5339 gld. 22 kr., stroškov pa 474'J gld. 31 kr., tedaj ostane koncem leta gotovine 589 gld. 91 kr. V novem odboru so: Dr. Križanec predsednik, špiritual Ogradi podpredsednik, stolni kaplan Lacko tajnik; Košar, dr. Pajk, Stranjšak, Ilcrg, Šrol pa odborniki. Poziv k pristopu v ('cdlijino društvo v Ljubljani. Neizmerne zaklade umetnosti, ki jih cerkev katoliška v sebi hrani, imajo sposobni možje zopet na dan spraviti, jim k veljavi pomagati ter jih v prid obrniti, ako noče zver-žek prave umetnosti spodriniti, iu sv. cerkve v njenih svetih namenih odškodovati. Ako to velja o umetnosti sploh, velja še zlasti o glasbi cerkveni. Posvetno petje, svetovna glasba je zdavno že vrinila se v veže božje ter staro cerkveno glasbo iz njih potisnila. In vendar bi se noben oddelek cerkvene umetnosti ne imel bolj skrbno gojiti, kakor glasba cerkvena, kajti ona je s previsoko skrivnostjo sv. maše mnogo tesneje spojena, kakor ktera si bodi umetnost. Je li cerkev s podobami ali kipi okrašena ali ue, so te dostojne ali ne — velika ali slovesna maša sme se vršiti. Toda slovesna maša brez liturgičnega petja je naravnost nemogoča; služiti se mora Jtiha maša. Daritev je mogoča brez cerkvenega petja — toda slovesna maša ne. Podobe in kipi služijo ljudstvu v spodbudo; toda ta nima samo spodbujati, temuč ouasega v zunanje opravilo slovesne maše. Je pa glasba bistveno liturgičen živelj, potem je altar njen cilj. Odtod izhaja njen vzvišeni značaj — ona je v glase prestavljena molitev. Molitev upokoji človeku razburjeno srce, ona vlija blage, nebeške čute v dušo; molitev je občenje z Bogom, ravnanje misli in volje k Bogu. To isto ima biti in dosegati cerkvena glasba. A žalibog, da se jc cerkvena glasba pred blizo 100 leti pod pretvezo ljudske spodbude otresla cerkvenih določb in lovivši lažnjivo pohvalo občinstva, sama postala — laž; gnju-soba razdjanja na svetem kraju razširila se je tako močno, da danes glasba cerkvena vsakemu odkritosrčnemu kristijanu vzrok britke bolečine biti mora. Duhoviti in vneti možje spoznavši to revno stanje pričeli so se zbiranjem in predstavljanjem dolgo že v prahu pismoshramb ležečih in čisto pozabljenih cerkvenih glasbenih del, z novimi pristojnimi skladbami ter časnikarskim delovanjem dramiti občinstvo k enakemu spoznanju. Toda vsi ti napori so ostali več manj osamljeni, tedaj skoraj brezvspešni, dokler se ni ženijalnemu duhovnu Ilatisbonske škofije Francu Witt-u posrečilo 1. 1867 ustanoviti „občno nemško Cecilijino društvo" v povzdigo in pospeh katoliške cerkvene glasbe. Velikanskih vspehov Witt ovih prizadevanj ozir katoliške glasbene umetnosti ne mislimo danes na drobneje popisovati; naj zadostuje omeniti, da je za poslednjega Vatikanskega zbora v Rimu skupni nemški episkopat predložil sv. Očetu prenujno prošnjo: naj bi Cecilijino društvo posebej potrditi ter s svojo najvišjo naklonjenostjo počastiti blagovolili. Sv. Oče so tej prošnji s pismom: „Multos ad commeven-dos animos" ... od 16. grudna 1870 ne le preprijazno ustregli ter nemškemu Cecilijinemu društvu apostoljsko sankcijo in potrditev podelili, marveč tudi enega kardinalov društvu pokrovitelja imenovali, pa glavnemu predsedniku tega društva Francu Witt-u zarad zaslug njegovih za cerkveno glasbo s pismom od 2. sept. 1S73 naslov in stopnjo doktorja modro-slovja podelili. Ako mi tedaj z ene strani stanje cerkvene glasbe v naši skoti ji, ki se je sicer s svojim cerkvenim mišljenjem vedno odlikovala in zarad tega od sv. Očeta večkrat pohvaljena bila, pretehtamo, z druge strani pa v omenjenem papeževem pismu od 16. grudna 1S70 beremo, da so Njih Svetost pravila nemškega Cecilijinega društva s kardinali pridruženimi kongrcgaciji obredov natančno pretehtali in po nasvetu le-teh tako imenovani komisiji za cerkveno petje v presojitev jih izročili, po sprejeti sodbi te komisije pa za večne čase odobrili in potrdili, in vrh tega določili: da se ima papeževemu pismu brez omejitve in prikratbe spoštovanje in pokoršina skazovati, „mature rem communicavimus cum Cardinalibus Congregationis legitimis Ecclesiae liitibus co-gnoscendis praepositae, deque eorumdem V V. Fratrum sententia, memoratas Leges exami-nandas ponderandasque dedimus clarissimis viris e Consilio, ijuod vocant cautus Gregori-ani . . . aceepto praefatorum virorum voto, Leges seu Statuta, auetoritate Nostra Aposto-lica, tenore praesentium approbamus, sancimus illistiuc jierpetuum approbationis et sanc-tionis robur adjicimus, decernentes insuper praesentes Nostras iitteras firmas, validas et etVicaces <\istere et fore . . ." -- če tedaj to pravdarimo in pretehtamo, kaj nam je storiti, kaj je naša dolžnostV — Ustanovitev cerkvenega glasbenega društva za našo Skotijo v smislu „neuiškega Cecilijinega društva", društva, čigar namen je povzdiga in pospeh katoliške cerkvene glasbe v duhu sv. cerkve na podlagi cerkvenih ukazov in določb. Že več časa, zlasti pa, od kar je preteklega poletja imelo Cecilijino društvo v Gradcu svoj zbor, jelo se je govoriti. kako potrebno bi enako društvo bilo tudi naši deželi. Zato se je osuo-val odbor, kteri si je postavil nalog, na podlagi pravil ,,splošnega nemškega Cecilijinega društva" potrjenih od apostolskega Sedeža načrtati enake tudi za našo skotijo, predložiti jih prev-zviš., gospodu knezu škofu v potrditev, poprositi jih, da sprejmo pokroviteljstvo društva in skrbeti, da tudi visoka c. k. deželna vlada pravila potrdi. — Vse to je že storjeno; in tako se s spričujočim pozivom, kteremu so priložena potrjena društvena pravila, obrača medčasni društveni odbor do vas, katolikov duhovskiga in svetnega stanu, z nujnim vab ljenjem iu prošnjo, da k „Cecilijinemu društvu v Ljubljani'' kot udje pristopite, i'i goji trdno nado, da bode pri vsesplošno cerkvenem mišljenju kranjskega prebivalstva pri njegovej odločni skrbi za dostojno obhajanje službe božje, v vseh krogih prebivalstva udeležba živa in mnogobrojna. Naš čas ne trpi polovičarstva; temuč tirja določuost v vsakem položaju življenja in še zlasti na polju cerkvenega življenja. Ne manjka se sicer katolikov, ki svoje osebno nagnjenje pri cerkvenih glasbenih prestavah i imajo za pravo cerkveno spodbudnost, .n v enakih rečeh celo od cerkve uikakoršnih do- ločil sprejeti ne marajo. A kakor je pravi katolik le oni, ki je pokoren otrok sv. cerkve, ki v rečeh zadevajočih vero ter cerkveno življenje ne sledi svojim osebnim mislim, marveč natanko cerkev uboga in se njenim zapovedim pokorno podvrže; tako je tudi jirava cerkvena glasba le ona, ki je pokorna služabnica katoliški cerkvi ; glasba, ki se ravna veduo po katoliškem bogočastju, in ne zahteva, da bi se bogočastje ravnalo po njej, ki poje to, kar cerkev hoče, in le tako, kakor cerkev zahteva; ki ne želi odlikovati ali skazovati se, temuč služiti višjim cerkvenim namenom. Tako cerkveno glasbo zahteva cerkev, za tako se poganja tudi naše novoustanovljeno Cecilijino društvo. Pokažimo tedaj, duhovni in neduhovui, z mnogoštevilnim pri.-topom društvu, z obilno duševno in gmotno podporo društva, da smo jiokorni otroci cerkve, ne le z jezikom, marveč v djanju in resnici. V Ljubljani dne 15. februarija 1877. Za medčasni društv. odbor: Dr. Anton J a r c, medu. predsednik. J a n e z G n j e z d a, nicdč. tajnik. N. 15. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj se oglasi pri g, Janezu Gnjezda, prefektu v Aloj-zniei. Kadar b»de primerno število udov oglaše-nib, bode inedč. odbor koj sklical občni zbor, s kterim se ima skleniti tudi cerkvena glasbina predstava. Zalivala. Za jako obilno vdeležbo pri pogrebu moje preljube žene vsim deležnikom v svojem in svojih sorodovincev imenu izrekam uajpri-rčnejš') zahvalo. V Ljubljani 12. marca 1877. Avgust Marsa kk. Loterijske številke 10. marca. V Trstu: 77, renta 1)2.05 Srebrna r-rta 63,— — /lata renta Ji 65. — lJt»»0|«ti:o državno pon-jilo 108 75 Ihunkiuo akcij* 82.1— Kreditneakciie 148.50 London 128.90 — Sr-lv 112 90.— Ces, kr cekini 5 85 — 20- — 9 94 9 — senice £ m(,rnik j 20 3 J 22 3 ; 7g 2 76 2 70 2 j 26 — ; — 3 5 2 76 „ v. (hektoliter 6 i 80 6 90 7 15 6 30 6 — 6 18 — — 7 90 8 80 1 ' (mernik 2.9 2 12 2 20 1 94 2 84 1 89 — ; — 2 42 2 9 . v (hektoliter 5 ,20 5 30 4 1 86 •"> 20 5 20 5 ! 70 — ! — 5 i 60 3 i 80 (mernik 1 60 1 63 1 49 1 60 1 60 1 1 75 — — 1 72 1 16 ... (hoktolitcr 5 85 5 90 0 50 5 10 5 20 4 I 88 — i _ f, ;jo 5 i 80 J ' ' (mernik 1 30 1 8.1 2 l 67 1 60 1 j 60 — i — 1 03 1 54 p . (hektoliter 6 36 5 80 4 80 6 20 5 20 7 1 80 — — 4 76 ti 30 rrosa • (mornik 1 ; 65 1 78 I 47 1 60 1 i 60 2 j 40 — j — 1 46 1 86 ' I ' ,., _ (hektoliter C ; 60 (i 70 6 , 60 5 20 5 30 4 j 80 — 4 86 5 1 10 lurstce £mernik 2 72 2 6 2: 3 1 60 1 60 1 41 --t 49 1 47 n (hektoliter 3 90 3 60 3 70 3 «0 3 40 2 I 92 — — 3 27 3 70 JVS!l 1 (mernik 1 19 1 8 1 ; 13 1 J 10 1 4 — j 90 — — 1 — 1 13