Za poduk in kratek čas. Sponiini iz jutrovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje) Poleg sliidenca je slavno Marijino drevo, kjer jp Marija rada počivala, meni pa ni bilo dano pokoja, kpr mnogo jo §e danes pregledati in dan se je že. nagnil. Drevo, sniokva svkomora, koje sadje na debki rastp, je prastaro in daleč na okolu se razpenja močno vejevje. Last je ceaarice Kugenije, soprogp Napolpona III., kojej ga ,je kedive Izniail o priliki odprtja sueškega kanala osobno v dar podelil, in je jako zaneinarjeno. Deblo in veje so polne z inieni tujcev v les vrezanimi. Ta neuninost nie je razkačila. Tako se mora drevo ugonobiti, če vsak  Na urnih oslicah na kolodvor se vračajoči ogle- damo si še tiče štruce — zadnja znamenitnost današnjega dneva — zavod za uinetno vzgojo štrueev. Vstopnina za osobjojedva šilinga (1 II. 20 kr.) in celi zavod last nekega angleškega bogataša. Srpdi velikega dvora jp nizko poslopje, kjer se v umetnih predalib valijo Strueinja jajea. Troba jim je 45 dnij pri 40° R. toplote in teme. Sicer se zvalijo tudi same v žgečeni pesku pužčavp. V polukrogu pa' se vrsti brpzstrešna šlalica za štalico, kjer so zaprti štruei razne starosti v nialib truniah do 15 let. Mladi tridnevni so veliki ko naše kokoši in jako prijetne živalice. Če pa odraslega štruca pogledaš na njegovih dolgib nogab, potem rad verjameš, da leti bitrejo, ko konj, ker je tolik, da bi mu največi inož komaj z brado na hrbet segnil, vrat do glave pa je še čez meler visok. Zival je divja in zelo močno s kljunom vdari, radi tega je treba dobro paziti, da te prek ograje ne dosegne. Gpravno se je s prva vstopnina vsein previsoka zdela, so konceni bili vendar vsi zadovoljni, da so si ogledali ta zaniniiv zavod sredi puščave. Solnee se bliža zatonu, tudi mene vlak nese nazaj v Kahiro k počitku. StraSno sem vpeban! To je pa tudi pot — z vrha piramid v libiški pušoavi čez Nilovo polje v Matarije arabske puščave! IX. Na Kahiranskem gradu v alabastrovi moskpji. Devpta ura istega večera se je že približala, čas zaželpnega počitka. Vročina dneva 45° R. v spomladi spremenila se je v prijeten hlad in lahki vetriči raznašali so čudovite vonjave južnih cvetov po vrtu botola »de Nil«. Znanci od Bajnp me najdpjo tu zamišljcnega in nie povabijo z njimi iti, na vozu je še ravno prostor za enega človeka. Kam ? Danes 28. marcija je dan smrti Mehmed Alija, ki je pokopan v nam že znani alabastrovi moskiji na gradu. Tam je noeoj velika slavnost. Take priložnosti zamuditi pač ni mogoče. Urno, le urno na grad! Bavno smo še prav prišli. Brez števila krasnih kočij je že na prostorji pred moskijo, neštete množice Ijudstva odhajajo in prihajajo. Sezuli smo obuvala in jih v rokah nosili. Z onim obuvalom, ki bodiš po eesti, ne smeš v moskijo nikjer. Ge si ne prineseš posebnih, hodi bos! Ravno sem stopil v veličastno lopo razsvetljeno veliko svetišče. Tam pred mihrab-om je stal kralj ali kedive. Veličastna tišina! Iman je stal na vzvišenem mestu in mu prebral stlro od vnebovzetja preroka. Potera poklekne kralj, poljubi tlak in odidp. Moskeja je polna ljudstva. Divji trušč nastane. Drviši se postavljajo v vrste k raolitvi. To je bilo strašno! Hudi duh sam le zamore človeka v take zraote zapeljati. Kako je cela mohamedanska vera posnernanje judovske in kristjanske, je tudi očividno, da so nastali drviši po vzgledu naših redovnikov, ali Bog varnj, da bi te bogoljubne duše v resnici primerjali z drviši. Tudi drviš se posti, veliko posti, biča in križa, živi navadno neoženjen, vse posvetno, tudi denar zaničuje, ali kako je to častenje Boga! Nekateri živijo samostansko sknpaj, drugi boračijo, tretji barantajo ali si služijo živež z rokodelstvom, oni zopet se poslanjajo kot coperniki po ulicah — otrokom v zasmeh. (^alje prih.) Smešnica »Kaj«, vpraša učitelj na skušnji učenca, »kaj si misliš pod niostom na verige?« »Vodo«, odvrne učenec naglo.