CELJE, PETEK, 12. OKTOBRA LETO VII — ST. 41 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ureUuiK T«ne Maslo - Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje. Titov trg "5 Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo U-2~y, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 ^ri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din -— lihnja vsak petek — Poštnina plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA Da nadoknadimo zamujeno Tmajno je, da so letošnji polletni pla- vi po podjetjih v večini primerov v za- ostanku. Kjer so proučevali vzroke te- ta zastoja, kažejo analize, da je bilo objektivnih razlogov za neizpolnitev polletnega plana (izpad električne ener- fije v začetku leta, zakasnitev družbe- mega plana in podobno), sorazmerno ■futnj kakor pa razlogov subjektivnega ■načaja. Vse kaže, da so ljudje v naših pod- jetjih precenjevali objektivne faktorje T proizvodnjt, podcenjevali pa vlogo •ubjektivnih sil, ki bi morale odigrati vidno vlogo pri izpolnjevanju plana, če bi Jih usmerjali v pozitivnem smislu. I« tega bi se daJo zaključiti, da nove «lLO da je treba napeti vse sile za rešitev tega problema. Ni si mogoče zamišljati uspešne borbe proti nazadnjaštvu, niti dobrega napredka pri izgradnji socia- lizma brez solidne izobrazbe vseh de- lovnih ljudi, predvsem pa mladine. Na zasedanju so odločno podprli tudi uved- bo šol za odrasle, kajti pri tako veli- kem napredku, je nivo znanja naših ljudi treba dvigniti na mnogo višjo stopnjo. Toda kako rešiti vse to. Vsega tega. kar smo iz gornjih vrstic lahko raz- brali, ne bomo mogli rešiti s prora- čunskimi sredstvi, pa če tudi bi bil naš proračun v bodoče manj stisnjen kot letos. Vsi ti problemi bodo zahtevali široko akcijo vseh delovnih ljudi na- šega okraja. V bitki za napredek, so se naši ljudje marsikje izkazali dobro. Posebno gorečnost je bilo opaziti pri želji za električno energijo, pri nape- Ijavanju vodovodov, graditvi krajevnih cest, zadružnnih dom.ov, mostov itd. Za to dejavnost so bili delovni ljudje iz mest in vasi živo zainteresirani, ker so od tega pričakovali materialne kori- sti. Toda ali ni šola enak, morda še važnejši problem? Mar ni izobrazba na vsakem koraku bolj kod kdaj koli nuj- no potrebna? Mar ne želimo našim potomcem boljšega življenja, ki pa brez boljše in temeljitejše izobrazbe ni mo- goča? V to smer bodo morali v bodoče zaorati ledino tudi šolski odbori, odbori SZDsL in ostale množične organizacije. Posebno bo to potrebno tam, kjer je šolstvo v materialnem in kadrovskem pogledu najbolj pri tleh. Ni mogoče ča- kati zgolj na dodelitev proračunskih sredstev, kajti potrebe so večje, kot smo jih zmožni z našimi rednimi do- hodki pokriti. Nobene in preveč funkcij Pred dnevi je v pogovaru z vo- dilnim uslužbencem nekega več- jega celjskega podjetja nanesla tudi beseda o izvenslužbenem de- lu — v množičnih organizacijah. Ta tovariš mi je ob tej priliki zaupal, da ima poleg odgovornega mesta v službi še 15 funkcij, od teh celo nekaj v Beogradu in v Ljubljani, Podobno sem zvedel od nekega upokojenca, ki je bil pred upokojitvijo na vodilnem mestu in znan celjski aktivist. Na nekem sestanku sem celo slišal, da ima v eni občini celjskega okraja ne- kdo kar 26 funkcij. Takih pri- merov pa je gotovo še mnogo. Toliko namesto uvoda. Da imajo nekateri sicer dobri in sposobni tovariši toliko funk- cij, mnogi naši predani ljudje pa nobene, prav gotovo ni prav in koristno. Človek, ki ima toliko funkcij, pa če je še tako sposoben in delaven, ne more vseh nalog opraviti zadovoljivo. Prej ali slej omaga, izgubi voljo do dela, na ljudi pa to vpliva negativno, saj vedno in povsod vidijo ene in iste ljudi. Najvažnejše pri tem je pa to, da tak način močno oži našo fronto, saj je dovolj pošte- nih in predanih ljudi, ki bi radi sodelovali kjerkoli v množičnih organizacijah, v raznih odborih in svetih. V Celju na primer je lepo šte- vilo komunistov, ki ne delajo skoraj nikjer aktivno, razen da pridejo enkrat mesečno na se- stanek svoje organizacije. Ce bi le-ti prevzeli vsaj po eno fimkci- jo kjerkoli, bi močno razbreme- nili tovariše, ki imajo preveč fimkcij. Takšna razporeditev bi bila bolj koristna, saj bi s tem v prvi vrsti vzgajali kadre, hkrati bi pa delo v organizacijah, svetih in društvih, kljub morda manjši sposobnositi teh tovarišev, bilo boljše od pomoči sicer sposobnih tovarišev, ki pa so preobremenje- ni z neštetimi funkcijami. Organizacije Zveze komunistoir bodo morale v tem pogledu iz- boljšati kadrovsko politiko. Od- straniti bo treba predvsem ozkost v tem pogledu in odpreti na ši- roko vrata v aktivno družbeno- politično delo vsem ljudem, ki so predani in delavni. Ta ozkost je prišla posebno do izraza pri vključevanju sicer delovnih ljudi v razne odbore, svete itd., češ, saj ta ni zadosti zaslužen za tako funkcijo. Večkrat pa je bilo slišati tudi ugovore, češ ta ni dovolj sposoben, morda zato, ker se več- krat ceni delo komomistov po tem, če redno prihaja na sestanke in če aktivno sodeluje v razpravi. Dejstvo pa je, da tudi ljudje, ki niso kdo ve kako živahni na se- stankih, zelo uspešno opravljajo kakšno funkcijo v množičnih or- ganizacijah. Predsodek, da ljudje niso dovolj sposobni, bi moral že enkrat v pozabo, saj je znano, da so mnogi predvojni in medvojni komunisti dosegli ogromne uspe- he, čeprav so delali v mnogo težjih pogojih kot danes, ko vo- dijo vsa pota v socializem. Ljudi bo treba bolj smelo vključevati v aktivno politično delo, saj se bodo le tako izpopolnjevali pri prak- tičnem delu, hkrati pa bomo tako razbremenili mnoge, ki imajo preveč funkcij in ki jih zaradi tega ne zmorejo. Podobno je pri vključevanju mladine v aktivno družbeno po- litično delo. Se vedno je čutiti ponekod ostanke stare miselnosti, ki vzbuja nezaupanje do mladih ljudi, čeprav so voljni dela. Še prepogosto se slišijo očitki, češ mladina je nesposobna za prak- tično delo v življenju, nima do- volj izkušenj, ali pa kaj mi bo tak »zelenec« solil pamet. Od tod tudi izvira odpor za sprejem mla- dih ljudi v organizacije ZK, če- prav imajo mnogi vse pogoje za sprejem. Mladino bo treba bolj smelo sprejemati v organizacije ter jo tam vzgajati in ji pomagati, da bo nekoč prevzela bremena starejših. S pravilno kadrovsko politiko bomo razbremenili ljudi, ki imajo preveč funkcij, ter vključili ▼ aktivno delo delavoljne državlja- ne, ki sedaj stoje ob strani. S tem bomo poglobili in razširili našo pestro družbeno dejavnost ter po- mladili organizacije in društva. Odprimo na široko vrata družbeni dejavnosti in razširimo našo fron- to tako, da bo vsak pošten držav- ljan lahko sodeloval in hkrati ču- til odgovornost za naše družbeno življenje. 2000 staršev je v Tednu otroka razpravljalo o vzgoji mladine Letos je Okrajni odbor organizacije SZDL s sodelovanjem množičnih orga- nizacij in Zveze prijateljev mladine Slovenije posvetil v Tednu otroka po- sebno skrb vzgoji mladine, pri čemer je dosegel prav lepe uspehe. Na vseh celjskih šolah so organizirali roditeljske sestanke, na katerih so starši in profe- sorji razpravljali o vzgojnih, zdrav- stvenih in socialnih vprašanjih. Teh predavanj in razprav so se udeležili tudi člani šolskih in upravnih odbo- rov. Na I. OSNOVNI ŠOLI, kjer se je ro- diteljskega sestanka udeležilo nad 600 staršev, so razpravljali med' drugim tudi o menjalnem pouku na celjskih osnovnih šolah, tovariš Ernest Zvar, predsednik šolskega odbora, pa je opo- zoril na pomen Tedna otroka. Vsi starši so bili mnenja, da bi bilo nujno pričeti z gradnjo šole na Hudinji. Predlagali so tudi, naj bi ustanovili v Celju okrepčevalnico, ki bi imela na razpolago mleko, sadne sokove itd. in ki bi lahko nudila mladini zdravo okrepčilo. Prostore zanjo bi lahko do- bili v enem izmed pasivnih gostinskih podjetij. Na II. OSNOVNI ŠOLI se je roditelj- skega sestanka, ki so ga razdelili v dva dni, udeležilo 600 staršev. Poslušali so predavanje dr. Gajškove, ki je poljudno obravnavala temo o nalezljivih bolez- nih, znakih obolenj ter njihov potek in posledice. Na I. GIMNAZIJI so organizirali ro- diteljske sestanke po razredih. Obrav- navali so pereča vzgojna in šolska vprašanja ter se razgovarjali o ukrepih za uspešnejše delo pri vzgoji mladine. Roditeljski sestanek II. GIMNAZIJE je bil v dvorani Narodnega doma. Prof. Fran j o Jakhel je med drugim seznanil starše o načrtih za izobraževanje od- raslih. Na II. gimnaziji bodo v kratkem uvedli tečaje za starše, kar je v Celju novost. V teh tečajih bodo obravnavali pedagogi in zdravniki vprašanja o vzgo- ji mladine, o spolni in moralni vzgoji, o vzgoji družine, o vplivu okolja in družbe na mladega človeka itd. Prof. Jakhel je opozoril tudi na usta- navljanje šol za odrasle ter o škodlji- vem pojavu v gimnaziji, da zapuščajo dijaki šolo preden dovršijo nižjo gim- nazijo. Tako ne sprejmejo zadovoljive izobrazbe, kar jim je kasneje v živ- ljenju precejšnja ovira. Nato je dr. Gajškova predavala o na- lezljivih boleznih, predstavnik zava-, rovalnega zavoda je opozoril na ne- zgodno zavarovanje šolske mladine. Ro- diteljski sestanek na II. gimnaziji se je zaključil z razpravo o delu vzgojne in pravne posvetovalnice Društva prija- teljev mladine. VIKTOR AVBELJ MED SVOJIMI VOLIVCI Pred kratkim se je tovariš Viktor Avbelj, zvezni ljudski poslanec in pod- predsednik Izvršnega sveta LRS, mudil med svojimi volivci v mozirski občini. Zborovanja v Gornjem gradu, kjer je tovariš Avbelj govoril o nekaterih važnejših političnih vprašanjih, se je udeležilo preko 300 volivcev. Zboro- vanju je prisostvoval tudi Tone Bole, član Izvršnega sveta LRS. . V Šentjurju bodo odkrili spomenik padlim borcem v Šetjurju pri Celju bodo odkrili 21. oktobra spomenik padlim borcem in žrtvam fišističnega nasilja. V soboto, 20. oktobra, bo v veliki dvorani za- družnega doma slovesna akademija z govorom, recitacijami in pevskimi toč- kami. Na predvečer odkritja spomenika, v soboto, bodo zagoreli po bližnjih hri- bih okoli Šentjurja kresovi, v nedeljo bo ob šestih zjutraj zaigrala godba budnico, ob deseti uri dopoldne pa bo slovesni del, odkritje spomenika. Na ta najpomembnejši dogodek Šent- jurja v zadnjih letih se pripravljajo vsi prebivalci. Uredili in prepleskali bodo hiše, asfaltirali cesto v trgu, ure- dili kanalizacijo itd. Na odkritje spomenika vabijo vse svojce in znance padlih borcev ter žrtev fašističnega terorja, borce in aktiviste NOV, koroške borce ter ostalo prebi-r valstvo. ^ MILA TOZBA, BOŠ LI USLIŠANA? Prosim vas tovariši! Ves obložen sem — podprt. Kaj morem vam koristiti? Še en tovor — bo moja smnt. 12. OKTOBRA 1956 — Stev. 41 STRAN ODPRTO PISMO CELJSKE TURISTIČNE PODZVEZE: Telefon, bencinsko čppolko in redni avtobus za Logarsito dolino KAJ BODO NA ODPRTO PISMO ODGOVORILA PODJETJA: PTT LJUBLJANA (CELJE), »PETROL« IN AVTOBUSNI PROMET CELJE? Pred kratkim ustanovljena Turistična podzveza v Celju je te dni odposlala odprto pismo trem podjetjem, od ka- terih odločitve je odvisen znaten na- predek v gospodarskem razvoju Zgornje Savinjske in Logarske doline. V tem pismu so izražene tri želje široke jav- nosti in Turistična podzveza v Celju se čuti poklicano, da se za te prošnje javno zavzame. Pismo je naslovljeno na podjetja: PTT, »Petrol« in Avtobusni promet v Celju. TELEFON DO PLANINSKEGA DOMA V LOGARSKI DOLINI? Potreba in želja po telefonski zvezi z eno najlepših alpskih dolin je že do- kaj stara. Važnost te žične zveze s sve- tom je izredno pomembna. Logarska dolina ni samo ena izmed najbolj po- membnih turističnih postojank, ampak tudi važno izhodišče za ostale planin- ske ture po Savinjskih alpah. Plezalni šport, s katerim naša domovina slavi daleč čez naše meje, je seveda lahko tudi zelo nevaren. Strme stene, ki ob- krožajo Logarsko dolino, so terjale že marsikatero žrtev in nesrečo, zato bi telefon predstavljal hitrejšo interven- cijo gorske reševalne službe. Poleg te- ga bi bil telefon potreben podjetju, ki regulira Logarsko dolino in seveda tudi obmejni službi. Pismo naslavlja proš-» njo za napeljavo telefona podjetju za PTT promet. BENCINSKA ČRPALKA NA LJUBNEM, V RADMIRJU ALI V MOZIRJU? Vsa Gornja Savinjska dolina nima bencinske črpalke, zato morajo vsi po- trošniki goriva kupovati bencin, nafto, olje in podobno v Šempetru. Izraču- najmo, koliko kilometrov gre v izgu- bo pri tem. Ni treba misliti, da predel gornje Savinjske doline nima motornih vozil. Tudi tu je promet razmeroma zelo močan, zlasti če računamo na močno lesno industrijo, na kmetijstvo in končno na vedno večji turistični promet. Dnevno v sezoni pelje po tej cesti najmanj 50 motornih koles, avto- mobilov, poleg tega pa še številni avto- busi. Podjetje »Petrol« je bilo v pismu naprošeno, da zgradi bencinsko črpal- ko bodisi v Mozirju, Radmirju ali pa na Ljubnem. REDNA AVTOBUSNA ZVEZA CELJE—LOGARSKA DOLINA To avtobusno zvezo je imela Logar- ska dolina že pred vojno in to dvakrat na dan v obe smeri. Sedaj se potniki cijazijo ponavadi 4 do 5 ur od Celja do Logarske doline in to kombiniramo z vlakom in avtobusom. Prebivalci teh predelov, enako pa vsi ljubitelji planin in naravnih lepot želijo, da bi prihod- nje leto Avtobusni promet Celje uve- del redno avtobusno progo direktno v Logarsko dolino in to v obe smeri. Pobuda celjske Turistične podzveze je zelo pomembna, zato s precejšnjim zanimanjem pričakujemo odgovore pod- jetij, katerim je odprto pismo bilo po- slano. Mladina usmerja promet Med žrtvami naraščajočega prometa in premajhnega poznavanja prometnih predpisov je tudi veliko število otrok. Zategadelj smatra odsek za promet pri Tajništvu za notranje zadeve za svojo izredno važno nalogo, vzgojo mladine. tudi v tem pogledu. V »Tednu otroka« je prometnni odsek Ljudske milice or- ganiziral po šolah posebna predavanja s predvajanjem filmov. Namen teh pre- davanj je jasen: Otroci naj se zgodaj naučijo prometnih predpisov. Ta preda- vanja so člani prometne milice izvedli skoraj po vseh šolah v okraju in v Celju. Poleg tega so organizirali zelo koristno in uspešno praktično vajo v Celju, kjer prometna disciplina zaradi velikega prometa zelo šepa. V »Tednu otroka« so tri dni zaporedoma v opol- danskih urah postavili na važnejša celj- ska križišča pionirje, ki so bili pri pro- učevanju prometnih predpisov najboljši. Ti pionirji, v starosti desetih let, so po- polnoma samostojno usmerjali promet. Na teh križiščih se je nabralo veliko ljudi, ki so gledali ne samo presenetlji- vo znanje teh mladih usmerjevalcev prometa, temveč tudi pomanjkljivo po- znavanje prometnih predpisov pri ve- čini ljudi. VEČINA KOLESARJEV IN PEŠCEV NE POZNA PREDPISOV ... Izredno zanimiv, hkrati pa žalosten pogled je bil, ko so »piščanci učili put- ke«. Pešci večinoma vedo, zakaj so na prometnih križiščih označeni prehodi. Večina hodi izven teh določenih pasov. Poleg tega pešci izredno radi prečkajo križišča v tisti smeri, kjer je promet odprt za vozila. Nič čudnega ni, da tako pogosto pride do nesreč. Pravcata »zgaga« za red na cestah pa Stoj! Če vidiš prometnika v lice ali hrbet, ni pardona. Mož na kolesu je verjetno sklenil, da prej ne gre več na kolo, dokler se ne nauči prometnih predpisov, da mu v bodoče ne bo treba več zardevati pred pionirjem na kri- žišču. jim pionirčki dopovedovali enostavnost« prometnih predpisov. Ce ljudje niti naj- osnovnejših stvari ne poznajo, kakšno naj bo potem poznavanje zapletenejših pravil, kot so ceste s prednostjo, razne prepovedi itd. Najbolj žalostno pa je to, da ljudje ne jemljejo resno teh predpisov, se jih ne učijo ter se izpo- stavljajo zaradi malomarnosti vsak dan veliki nevarnosti. KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA... Tajništvo za notranje zadeve ni or- ganiziralo te poučne demonstracije za- radi tega, da bi mladina učila starejše, kljub temu, da je tako izpadlo. Glavni namen tega je bil, da se mladi ljudje zgodaj naučijo reda na cestah. Pri tem pa so zbrali zelo posrečen prijem. Otro- ci so bili navdušeni, to pa pomeni, da si bodo dobro zapomnili vse te pred- pise tudi za poznejša leta, ko bodo sami šofirali, vozili kolesa, motorje itd. IZPIT TUDI ZA KOLESARJE... Ob tem dogodku smo med ljudmi, ki so potek demonstracije na križiščih opazovali, slišali tudi umestne predlo- ge. Nekdo je predlagal takole: Da kole- sarji in pešci ne poznajo predpisov, je očitno. Ce miličnik zaloti katerega iz- med njih, ki je prekršil predpise, ga kaznuje in mu razloži, kako bi moral ravnati prav. Bilo bi zelo umestno, da zapiše tudi njegovo ime in mu sporoči, da bo v kratkem času poklican na pro- metni odsek, kjer ga bodo izpraševali najvažnejše o prometu, kar bi moral znati vsak državljan, pa naj hodi peš ali pa se vozi. Morda bi kot kazen »prodali« prekršitelju reda na cesti ma- lo brošurico z najnovejšimi izvlečki iz splošnih prometnih predpisov. To bro- šurico bi moral krivec predelati in na »obisku« na prometnem odseku doka- zati, da se je iz brošurice tudi nekaj na- učil. Kolikokrat se zgodi, da kolesar, ki mu izpit po predpisih ni potreben, pov- zroči večjo nesrečo, ali pa večjo ma- terialno škodo. POUK OTROK O PROMETU NAJ NE BI BIL KAMPANJSKI... Koliko vrednost ima zanimivo in pri- vlačno poučevanje otrok o prometu in predpisih, je jasno. Bilo bi prav, če bi šole v učnih programih predvidevale tudi nekaj ur za ta pouk. To bi bilo tako potrebno, kot vsak drug predmet. Kot je pouk o higieni postal neizbežen, Problem tujskega prometa v laškem! Ko smo pred kratkim napravili pre- rez skozi našo letošnjo letoviško sezijo ter dali pod ^reflektor tujsko prometno sliko kakršna se je nudila opazovalcu posebno zadnjo julijsko nedeljo, smo lahko prišli do zaključka, da svet še vendarle ni povsem pozabil na naš kraj. To je razveseljivo dejstvo, ki da misli- ti: ali je kraj privlačen za zdraviliške goste le zaradi zdravilnih kopeli ali tudi zaradi lepote in krajevnih odlik, s kakršnimi je Laško v veliki meri ob- darjeno. Ali ni morda ugodno soodlo- čevala tudi okoliščina, da se nismo z gostinskimi in pensionskimi cenami za- leteli nekam na Eiffelov stolp? Gotovo je, da je bilo tudi to dejstvo stvari v prid, kar predstavlja tudi do- bro direktivo za v bodoče. Konec julija je bilo v Laškem 85 do 100 nezdravi- liških gostov, kar je sicer sila skromno število v primeri s tistim, ki je bilo včasih, ko je bilo med glavno sezijo v mestu tudi po več sto ljudi. Vendar pa je tudi to zadostovalo, da je dobil promet po ulicah in cestah .-^azgiban in nevsakdanji videz. To velja tudi za pestro zasedbo na restavracijskih vrto- vih. Človek je kar vesel, če sreča na vsak korak kak nov obraz — koj se ti zazdi, da je postal kraj nekako bolj živ. Toda če si sta." občan, te zaboli srce. če pomisliš na to, da Laško nima nuditi' česa tujcu za zabavo in razvedrilo. Go- stom manjka nekakšno osišče ali cen- ter družabnega utripa, kakor ga je nek- daj predstavljalo zdravilišče s svojimi prireditvami. Ali je v tem zdraviliškem kraju sploh kaj, kar bi reševalo to mize.^no situacijo? Edino kinopredstave. Vsaj za silo. Sploh je postal kino prebivalcem kulturno-orientacijski pojm. Mnogo jih je, ki kake druge baze kulturne hrane sploh ne pogrešajo. Tako je duhovni in duševni »standardni« pot':-ebi popol- noma zadoščeno. Upravnik Škorjanc je — lahko bi rekli — najmogočnejši in najbolj privlačen faktor v Laškem. Spreten mobilizator domačinov in tuj- cev. Le signal s plakatom — in že mu ljudske množice napolnijo avditorij do poslednjega stola. In to izrecno po ti- rih prostovoljnosti, brez dirigiranih migljajev in dregljajev, to je — kar samo od sebe in brez vsakršnega pri- tiska s strani kogarkoli. Srečen človek! No, priznati moramo, da je menda tudi on tisti, ki nudi zd.raviliškim gostom največ razvedrila. Ljudje, mislim letoviščarje, mrtvično posedajo čez dan ob gostilniških mi- zah in po klopeh ob »rivieri« Savinje. Človek, ki jih opazuje, jih lahko vidi kako tavajo okrog, kakor da bi iskali kraj, kjer so Laščani zakopali svojo »staro slavo«. Letoviščarji zdolgočaseno koračijo po ulicah in trgu, se spogledu- jejo kako je mogoče, da so le-ti v tako revnem, izpranem in izglodanem sta- nju. Le tu in tam je videti kak vrt, negovan z okrasno floro in cvetjem. Morda se sprašujejo kako da je v La- škem, poleg precejšniega števila restav- riranih stavb in novih hiš, kljub vsemu še cela serija fasad in hiš, ki se kažejo že v kričeče ponošeni in oguljeni obleki? Kaj naj jim odgovorimo na nji- hove pomisleke? Ali naj jim n. pr. povemo, da so mnogi hišni lastniki prav brez tistih dohodkov, ki jim jih je v preteklosti R-inašal tujski promet? Prav to daje odgovor na vprašanje, zakaj ni v La- škem nobenega večjega »Turist hotela«. Cisto naravno: saj so nekdaj tak hotel v mnogočem nadomestovale hiše pri- vatnikov. Maščuje se, ker niso indu- strijska podjetja zidala kakšnih stano- Sedmerica pred postajo Danes jih ni sedem. Nikakor ne. Saj sem jih vendar -prešteli Samo trije so. Taksiji namreč, parkirani na Titovem trgu pred celjsko železniško postajo. Precej zgodaj je še in hladno je in megle so se zgnetle med ozke asfaltirane ulice. Trije av- tomobili stoje drug za drugim: črn, spet črn in zelenkast. V tret- jem sedi za volanom šofer. Zebe ga. Prav gotovo. Ne vem ali kinka za krmilom ali gleda v megleno jutro proti postaji. Taksi! Halo, taksi! Ne, minili so tisti časi. Včasih vsaj v kakšnih filmskih detektiv- kah vidite, je vozil taksi po me- stu. Tu je naločil koga, tam koga pustil. Ljudje so žvižgali za njim. jih klicali na dom itd. Danes ni več tega. V tem mrzlem jutru ni ničesar. Taksi ne kroži po mestu. Kje ne- ki! Skoda goriva. Tudi če mora voznik parkirati avto nekaj me- trov naprej, da da prostor dru- gemu, ga bo raje potisnil, kot pa da bi ga pognal. Res, štediti se mora, štediti pri vsakem metru. Slabo gre, precej slabo. Tožbe, samo tožbe. Nič drugega ne vedo povedati. Voznik, maj- hen mož, mi pove medtem ko či- sti prah s koles: »Vožnje so red- ke. Podjetja imajo svoje avtomo- bile, drugih ljudi ni...« »Niti sedaj ne, ko postaja ne- znosno hladno?« »Niti sedaj ne. Ne, sedaj jih je še manj,« mi odvrne, sicer pa čutim, da ni ravno pri volji, da bi mi odgovarjal. ^In prevoz? Koga največ pre- važate?« »Včasih kakšno poroko, prevoz v bolnico, morda tudi kaj dru- gega ...« Počasi so se razlezle megle med ulicami in postalo je topleje. To- da ne toplo. Mož je sedel za vo- lan. Potem mi je pravil' o tem, da računa za vožnjo od kilometra 50 dinarjev, spet omenil, da se ne »izplača« vzdrževanje taksija. Ko sem rekel, da bi bilo pametneje, ko bi imeli tudi v Celju podjetje Taxi, kot je to v drugih mestih, je nekaj časa molčal kot da bi razmišljal, skomignil je z rameni in zmajal z glavo: »Meni... me- ni je ... vseeno! Kakor bodo na- redili. V te stvari se ne vmeša- vam. Ker...« Umolknil je. Mimo je pripeljal Fiat 1600 in zginil za ovinkom. Voznik je začel govoriti o Fiatu, in je pozabil na podjetje Taxi. Potem je prišel voznik črnega avtomobila in povedal, da je tu že štiri ure in da se sploh še ni premaknil z mesta. Izgleda, da je minila tista »zlata doba« za šoferje taksije. Vsaj takšnih, ki ne marajo čuti o kak- šnem skupnem podjetju. Nič več žvižganja in klicanja po cestah (kot v dobrih ali slabih detektiv- tivkah). Kdor se danes pelje s taksijem, najprej vpraša: »Prosim koliko bom plačal do ...« In ko z žalostjo ugotovi, da je cena za miniaturo njegovega žepa preve- lika, gre raje peš, ali pa sede na vlak in se odpelje. Taksi pa stoji na mestu ves dopoldan, ves dan do večera. Da, danes se ni še nihče pre- maknil z mesta. Za modrim pro- metnim znakom Pt stojijo trije ortomobili. Ne, sedem jih bi mo- ralo biti. Trije avtomobili čaka- jo ... Pa menda zaman? Cesta je odprta. Za mladim prometnikom zdrči promet gor in dol. so kolesarji. Zelo malo jih je, ki bi ve- deli vsaj najosnovnejše o redu na jav- nih cestah. Mali usmerjevalci prometa so imeli z njimi največ dela. Kolesarji so bili na križiščih zbegani, vozili so kar naprej čez križišče, čeprav so videli usmerjevalca v hrbet ali lice. Kadar pa se je mali »miličnik« obrnil in odprl njihovo smer, se niso več upali naprej. Na kolesih so bili starejši ljudje, ki so čisto po svoji krivdi zardevali, ko so na enako stopnjo važnosti stopa tudi promet, ki postaja vsak dan večji. Tega ne smemo podcenjevati. Ce je važno, da otroku dopovedujemo, da si pred jedjo umije roke, da ne dobi bolezni, potem je še bolj važno, da ga naučimo hoditi po prometnih krajih, da ne iz- gubi življenje pod kakim vozilom. Iniciativa, ki jo je prevzel prometni odsek v Celju, beleži prve uspehe. Tre- ba jo je še povečati in nadaljevati. V žalski občini" so uspešno zaključili ^Teden otroka^ v okviru »Tedna otroka« so organi- zirale vse šole žalske občine roditelj- ske sestanke z vzgojnimi in zdravstve- nimi predavanji. V Žalcu se je udeležilo predavanja šolskega inšpektorja Stre- hovca, o vzgoji, nad štiri sto staršev. Na letnem občnem zboru žalskega Društvo prijateljev mladine, ki sodi med najdelavnejše v okraju, so kritično pregledali svoje delo v preteklem letu. V perspektivi nadaljnjega dela name- ravajo izvesti vrsto akcij, ki bodo kori- stile vzgoji, zdravju in razvedrilu otrok. vanjskih blokov za delavce, kot so de- lali to drugod. Posledica tega je, da so stare hiše od kleti do podstrešij »namašene« z novim ^odom, ki pa je kljub vsemu nezadovoljen zaradi stanovanjske krize. Vse to so danes bridka dejstva, o ka- terih bomo morali prej ali slej resno razmišljati. V kratkem nameravajo ustanoviti Dru- štva prijateljev mladine še v Grižah, Preboldu, Taboru in Braslovčah. Društvo prijateljev mladine v Pol- zeli je priredilo v okviru »Tedna otro- ka« rajanje z zaobljubo pionirjev ter pester kulturni in zabavni spored. »Teden otroka v žalski občini so za- ključili z občinsko konferenco, katere so se udeležili poleg predstavnikov kra- jevnih odborov, organizacije SZDL, tudi prosvetni, zdravstveni in socialni de- lavci. Na konferenci so razpravljali o vsestranskem uspešnem varstvu otroka in matere. Med drugim so tudi sklenili, da bodo ustanovili več mlečnih kuhinj, da bodo uredili dijaško kuhinjo v Žalcu, uredili vprašanje preskrbe z vodo na šolah v Mariji Reki, Letušu in na Po- nikvi, ustanovili otroške vrtce v Libo- jah, Preboldu in Polzeli itd. V zdrav- stveni službi bodo posvetili največ po- zornosti in skrbi zdravstvenim pregle- dom šolske mladine. D. P. STRAN 12. OKTOBRA 195« — Stev. 41 Zimska prodajna cena mleku o problemih celjske mlekarne se je že mnogo pisalo. V kakšnem stanju je mlekarna, je danes znano našim potroš- nikom. O tem je razpravljal tudi okr. ljud- ski odbor s predstavniki Občinskega ljudskega odbora Celje, Okrajne zfa- družne zveze, Gospodarske poslovne zveze, katere obrat je postala celjska mlekarna, ter s predstavniki kolektiva mlekarne. Doseženo je bilo soglasje, da bo Okr. ljudski odbor prispeval znatna sredstva za izboljšanje naprav v mle- karni, Okr. zadružna zveza pa bo zbra- la potrebna sredstva za nakup novega pasterizatorja in separatorja. Devizna sredstva bo za to dala na razpolago Glavna zadružna zveza. Ta dva osnov- na stroja sta že naročena v Švedski ter bosta v nekaj mesecih dobavljena. S tem bo rešeno vprašanje kvalitete mle- ka zlasti v poletnih mesecih. Gospo- darska poslovna zveza v Celju in Obč. ljudski odbor Celje pa sta z garancij- skimi izjavami zagotovila kolektivu 100 odstotne plače. Okr. zadružna zveza bo prav tako dala na razpolago sredstva za gradnjo prepotrebnih garaž na me- stu, kjer je predvidena lokacija za gradnjo nove mlekarne. Vsa ta sredstva bodo pripomogla, da se bo postopoma stanje izboljševalo, zlasti še, ker bodo novo nabavljeni stroji kasneje prestav- ljeni v novozgrajeno mlekarno, katere gradnja naj bi se predvidoma pričela T prihodnjem letu, v kolikor bo možno do takrat zbrati potrebna denarna sred- stva. Kljub naštetim ukrepom pa je stanje y mlekarni trenutno kritično, ker je prodajna cena mleku nižja od polne lastne cene. Polna lastna cena je 36,14 din, prodajna cena pa je bila od ja- nuarja do maja letos 35 din, od maja dalje pa 32 din. Ker je z nastopajočo zimsko sezono računati z običajnim padcem mleka ter istočasnim poveča- njem stroškov, je podjetje primorano uvesti zimsko ceno mleku. Iz teh razlogov je upravni odbor pod- jetja sprejel sklep, da s 15. oktobrom dvigne ceno mleka v svojih prodajal- nah na din 36. Ista prodajna cena je tudi v Mari- boru, ker ima kolektiv slične proble- me. Izgubo nekaterih mlekarn v Slo- veniji pa krijejo pristojni oziroma obč. ljudski odbori. Tak ukrep je kolektiv celjske mlekarne moral sprejeti, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do še večje izgube. Prepričani smo, da bodo potrošniki, ki jih oskrbuje celjska mlekarna, pra- vilno razumeli ta ukrep. Res je, da so tako oblastveni kakor tudi zadružni forumi v veliki meri prispevali k iz- boljšanju stanja v podjetju, toda vpra- šanje ekonomske cene mleka, ki spada v izključno pristojnost kolektiva, je bilo treba rešiti. Poslovne izgube podjetje ne sme izkazovati, nihče pa mu je tudi ne more kriti. Kolektiv si bo še nadalje prizadeval, da do maksimale zmanjša stroške, zlasti zato. da tudi v zimskih mesecih ne bo manjkalo mleka in mleč- nih izdelkov v prodajalnah. Na Kozjanskem 90 7o goved metiljavih Veterinarska ambulanta v Kozjem opravlja važno nalogo, saj so v njej že dosti živine rešili pogube. Povprečno se zdravi v amublanti mesečno po 50 glav živine. S plemenskimi biki so do- bro preskrbljeni in jih stalno kontro- lirajo, da ne pride spet do spolnih okužb, ki so jih uspeli popolnoma za- treti. Stanje živine v tej občini je že pre- seglo predvojno število. Tudi kakovo- stno so živinorejo dvignili in imajo večinoma pomursko pasmo, ki se tu prav dobro obnese. Zal pa je v tem okolišu do 80 % goveje živine okužene z metiljem. Taka živina izgubi letno do 60 kg na teži, zniža pa se tudi mlečnost. Metiljavost je prečesto tudi vzrok jalovosti krav. Zato je borba proti tej kužni bolezni v kozjanskem predelu sila važna. Zal pa mnogi živinorejci polagajo vse pre- malo resnosti v to borbo. Saj imajo na razpolago učinkovito sredstvo »Pro- tumetilj«, ki ga regresira OLO Celje, tako da stane kapsula le 12 dinarjev in se dobi pri domačem veterinarju dr. Soku. Pri okuženi živali je potrebno tri- kratno zapovrstno zdravljenje v enem letu (takoj po paši, enkrat pozimi in pred pašo). Poleg tega je treba uniče- vati tudi polžke, ki prenašajo ličinke metilja in živijo v močvirju, v stalnih lužah in ob mrtvih jarkih. Ce onemo- gočimo razvoj polžkov, uničimo tudi metiljavost. Seveda bi bile za to po- trebne regulacije potokov in izsuševanje močvirij, vendar so to drage reči in zaenkrat ne moremo misliti nanje. Lahko pa poiščemo razmnoževališče teh polžkov in jih posipamo z živim apnom ali z raztopino modre g&lice. V tej borbi so v obsoteljski dolini že dosegli nekaj uspehov, saj je v nekaj letih odstotek obolelosti goveje živine padel od 86 na 55 %. F. C. iz ljubnega ob savinji Pred nedavnim sta organizirali KZ Ljubno in KZ Radmirje kmečki praz- nik. V soboto je bila kulturna prireditev, katero je pripravil aktiv mladih za- družnikov, nedeljske svečanosti pa se je poleg predstavnikov občine in OZZ Celje udeležil tudi Viktor Avbelj, pod- predsednik Izvršnega sveta LRS in Tone Bole, član IS LRS. Zadružniki so organizirali tudi kme- tijsko razstavo, kjer so prikazali vse panoge svoje dejavnosti. Najboljši raz- stavljalci so prejeli nagrade. Utos večje zanimanje n icmetijsko gospodarske šole S 1. novembrom se bo letos ponorn« pričel pouk na kmetijsko-gospodarskik šolah v celjskem okraju. Zato so pri- prave že v polnem teku ter so veliko bolj skrbne kot v preteklih letih. Vod- stva teh šol namreč pričakujejo večji obisk. Zato imajo ponekod nemalo skrbi. Računajo, da se bo povečalo letos število šol na kakih 40 od lanskih 28, učencev pa bo gotovo preko 1500, saj jih je že lani bilo preko 800. Porast števila učencev, pa tudi pri- četka pouka na novih šolah, je letos vsekakor pripisati dejstvu, da so se aktivi mladih zadružnikov izredno raz- mahnili. Ti so v teku letošnjega leta pri svojem praktičnem delu v aktivik pokazali tako lepe uspehe, da jim je nujno potrebno pomagati še s teore- tičnimi in splošnimi navodili. Mladina, to sama v pretežni meri čuti ter se b« zato v največjem številu vključevala t kmetijsko-gospodarske šole. Letošnji učni programi so dopolnjeai z nekaterimi novimi predavanji, za ka- terimi se je pokazala potreba že v pre- teklem letu. To so predvsem predavanja iz področja zadružništva, dela aktivov mladih zadružnikov in podobno. Tudi ostali premeti, kot so matematika, slo- venščina in drugo so prilagojeni kmeč- ki mladini tako, da jih bo lahko ko- ristno uporabljala pri delu na posestvu in v zadrugi. Pouk bo tako še bolj olajšan, ker bodo na razpolago primerne učne knjige, ki jih je založila založba »Kmečke knjige« ter jih bo mogoče kupiti. Ugotovimo lahko, da so kmetij sko- gospodarske šole do sedaj na področju izobraževanja kmečke mladine že mno- go napravile. Še bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da zanimanje zanje narašča iz leta v leto. Vsa napredna kmečka mladina se hoče izobraževati ter so zata kmetij sko-gospodarske šole kot nalaSt ustvarjene za njo. ^ vitanje brez zdravnika? V Vitanju so že dalj časa brez stal- nega zdravnika. Začasno so rešili pro- blem tako, da bo eden izmed konji- ških zdravnikov ordiniral dvakrat na teden tudi v Vitanju. Kljub temu, da so v Slovenskih Konjicah trije zdrav- niki, pa komaj zmorejo vse delo, ker vodijo še pomožno ambulanto v Ločah. Nujno bi bilo, da bi bil v konjiški ob- čini še en zobozdravnik, saj en sam nikakor ne zadostuje potrebam 18.000 prebivalcev. zgotovljena je cesta skozi mozirje Preteklo soboto so v Mozirju prosla- vili otvoritev nove asfaltirane ceste skozi trg. Slavnosti so se udeležili poleg zastopnikov krajevnih organizacij in. občine tudi predstavniki OLO Celje in Uprave za ceste. Prihodnje leto namerava mozirsko turistično društvo urediti še predele ob cesti, ki vodi skozi trg. Menijo, da bo prihodnje leto mnogo več turistov kot pa jih je bilo v preteklih letih. Težave in načrti podjetja Planina Kje pravzaprav ni težav in kje ni- majo načrtov. Toda dejavnost podjetja »Planina« je najbliže našim želodcem, zato smo se odločili njihove težave in načrte predočiti tudi vam. Podjetje »Planina«, ki je nastalo po reorgani- zaciji mestne klavnice, se že od za- četka sem bori z raznimi težavami, toda kljiib temu uspešno konkurira ostalim podjetjem iste stroke. Podjetje ima de- set prodajaln, od teh osem v Celju, po eno pa na Ostrožnem in v Trnovi j ah. »planina« nima predelOvalnice mesa Ko so na Šlandrovem trgu začeli gra- diti novo stanovanjsko stavbo, je pod- jetje »Planina« ostalo brez predeloval- nice mesa. Obstoječe naprave stojijo neizkoriščene. Manjšo predelovalnico imajo sedaj v Trnovljah, kar znatno podražuje proizvode zaradi dragega prevoza. Celjska občina in OZZ name- ravata dati podjetju okoli 18 milijonov dinarjev kredita za izgradnjo odgovar- jajoče predelovalnico na Teharski ce- sti. Poleg te predelovalnico bo tudi hla- dilnica, ki bo razbremenila hladilne naprave v klavnici, katera nudi uslu- ge celjskim podjetjem za promet z Slanina »hrvatarjev« je debela. Mar ne? mesom. Z izgradnjo predelovalnico bo podjetje znižalo cene, dasiravno so nji- hove cene tudi sedaj najnižje v Slo- veniji, saj prodajajo goveje in telečje meso po 200 din, daleč pod lastno ceno. Pripravljeni za prevoz v poslovalnice podjetja »Planina«. tudi uprava in skladišče v neprimernih prostorih Ko je podjetje'moralo opustiti pro- store na Šlandrovem trgu, so jim bili obljubljeni nekdanji prostori OZZ, kjer je sedaj Gostinska zbornica. Toda s tem ni bilo nič. Dobili so zasilne pro- store v bivši trgovini podjetja »Krista- lija«, ki pa so zanje neprimerni, pre- majhni in res samo začasni. Pisarna podjetja je mala sobica, kjer se tišči dnevno po pet ljudi, pa tudi skladišče ne odgovarja potrebam, niti predpisom. To vprašanje bo treba urediti. podjetje se zavzema za ribarnico V Celju doslej še nismo imeli sreče, da bi kdo redno prodajal morske in sladkovodne ribe. Rib željni Celjani le redko pridejo na svoj račun. Ta pro- blem je uvidelo podjetje »Planina« in pripravilo primerne načrte za izgrad- njo ribarnice s hladilnimi napravami na Trgu mučenikov. Ta prodajalna rib bi imela v posebnih bazenih in na ledu vedno dovolj rib za potrebe mesta. ljudem, ki jih moti sekanje mesa Ker je že dvakrat naš list prinesel kritiko bralcev, ki se razburjajo nad hrupom, ki ga v jutranjih urah na Tomšičevem trgu povzroča razsekava- nje mesa, so nam sporočili, da tega zaenkrat pač ne bo mogoče preurediti. Sekanje mesa v klavnici je prepove- dano, mesar pa mora imeti do 7. ure pripravljeno meso za stranke. Ce ne, potem bi se razburjale gospodinje. »planina« §iri svojo prodajno mrežo Kljub temu, da se podjetje bori z nekaterimi osnovnimi težavami, je že precej razširilo obseg svoje dejavnosti. Prvega novembra bodo v Preboldu od- prli klavnico in prodajalno. Ob istem času pa bo odprta prodajalna tudi v Šempetru. V Celju ima podjetje tri de- likatesne trgovine. Podjetje odkupuje živino po okraju, pa tudi po ostalih republikah. Goveda prihajajo predvsem iz širše celjske oko- lice, medtem ko prašiče dovažajo iz Hrvaške in drugod. Podjetje »Planina« se trudi, da nudi meso potrošnikom v Celju čim ceneje in da stalno skrbi za dovoljene koli- čine vseh vrst mesa. Kot vidimo ima podjetje zelo koristne načrte, ki bodo našim ljudem v pogledu prehrane samo v korist. IVefea} besed o IV. sestanku nevrologov in psihiatrov Jagoslavife na Bledu v dneh od 3. do 7. oktobra 1956 je bil na Bledu IV. znanstveni sestanek nevrologov in psihiatrov Jugoslavije. Ker je bila snov predavanj izbrana ta- ko, da je utegnila zanimati ne samo širšo strokovno javnost, so bili na ta.. sestanek povabljeni ne samo nevrologi in psihiatri, temveč tudi psihohigieniki, kriminologi, psihologi, defektologi, pe- dagogi itd. Zbralo se je okrog 150 ude- ležencev iz vse države. Druga glavna tema je bila namenje- na obravnavanju problema demielini- zacijskih obolenj živčnega sistema. Tretja glavna tema je skušala zajeti problematiko preventive in- terapije v psihiatriji. Višek IV. znanstvenega se- stanka nevrologov in psihiatrov FLRJ je bilo brez dvoma skoraj dve uri dolgo predavanje prof. dr. J. Kanonija iz Polja »Preventivne mere v psihiatriji«. Predavatelj je prikazal dinamiko in dialektike v problemih psihiatrije, al- koholizma in duševne higiene ter za- ključil, da si brez širokega sodelovanja javnosti na teh področjih ne moremo zamisliti posebnih uspehov. Zadnji dan je bil namenjen za svo- bodne teme in se je pred poslušalci zvrstilo okrog 15 krajših aktualnih re- feratov. V času tega sestanka je bila na Bledu odprta tudi razstava pestrih predme- tov, posebno s področja umetne obrti, ki so jih izdelali bolniki iz naših bol- nišnic za duševne bolezni. Razstava je nudila sliko izdelkov bolnikov iz po- sameznih psihiatričnih zavodov, kot n. pr. iz bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana—Polje, iz Psihiatrične klinike Medicinske fakultete v Ljub- ljani, iz bolnišnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem, dalje iz Doma za duševno defektne otroke v Dornavi in Zavoda za odrasle duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru. A. P. i pobožen Človek je Krajnc izpod Huma pri LašIkeiM. Zjutraj je vsak dan v cerkvi, potem pft ves dan neusimiljeno trpinči par voIot. Naklada, jim pretežke tovore in jih ■ vihanjem repov ter pretepanjem a bi- čevnikom poganja »v galop« navkreber. MRZLO PRANJE Upravnica gospodinjske šole v Šent- jurju, tov. Mira Medvedova je na pro- šnjo zavoda »Sodobno gospodinjstvo« opisala nov, poenostavljen način pra- nja — tako imenovano mrzlo pranje — ki ga hočemo posredovati tudi našim gospodinjam. Belo perilo namočimo' kot običajno. Namočeno perilo v vodi izmencamo in ožmemo, nato pa ga za 12 do 16 ur namakamo v tej raztopini: v 50 1 mehke mrzle vode razmešamo posebej pri- pravljeno milnico iz 2 in pol kg mila, in nekoliko vode. K tej tekočini pri- lijemo še 2 žlici salmijaka in 4 žlice terpentina. V mešanico namočimo pe- rilo, kos za kosom. Perilo med nama- kanjem večkrat premešamo, da pridejo vrhnji kosi globlje v raztopino. Postopek namakanja pa lahko izvr- šimo še drugače. V enako pripravljeno, toda tolpo raztopino namočimo kar suho perilo. V topli raztopini naj se perilo namaka le 8 do 10 ur. Po preteku določenega časa perilo v raztopini dobro zmencamo in spi- ramo v topli vodi toliko časa, da je VQda popolnoma čista. Nazadnje pe- rilo preplaknemo še v mrzli vodi in pranje je gotovo. Za pisano perilo segrejemo raztopino, v kateri smo namakali belo perilo in v njej pisano perilo dobro zmencamo. Izpiramo ga prav tako kakor belega in sicer najprej v topli, nazadnje pa še v mrzli vodi. Izjema so le pisane tkanine, ki jih moramo tudi izpirati še v topli vodi. Važno pa je, da imamo za ta način pranja le mehko vodo. Kjer pa mehke vode ni, jo zmehčamo z dodatkom sode. Voda pa mora biti zmehčana še preden ji primešamo mil- nico in druge dodatke. Pri opisanem načinu pranja prihra- nimo v primerjavi s prejšnjim toplim, ko smo perilo prekuhavali, tri četrtine na času in človeški energiji in štiri petine na kurjavi. Izdatki za pralna sredstva ostanejo isti, ker je cena ter- pentinu precej visoka. Razen tega se pri tem pranju perilo ne poškoduje tako kakor pri kuhanju. Pri izpiranju vodo večkrat menjamo, perilo pa čim manj ožemamo. ELEKTRO TECAJ ZA GOSPODINJE Živimo v času štednje in tudi gospo- dinja mora skrbno paziti na vsak di- nar, kako ga bo obrnila, če hoče z me- sečno plačo izhajati, ne da bi delala dolgove. Zena lahko v gospodinjstvu marsikateri izdatek prihrani, če ima praktičnega moža, ki zna v hiši popra- viti to in ono. Dostikrat pa se mož bo- disi, da ne utegne, ali pa se sploh ne zanima za taka domača popravila — in če si žena sama ne zna pomagati, mora dostikrat izdati precejšnja sred- stva strokovnjaku. Pogosto se nam ra- di pokvarijo električni kuhalniki ali likalniki, pregori žarnica, kratek stik itd. — za vse take okvare mora klicaM tujo pomoč in marsikateri stotak gre po nepotrebnem iz hiše, ko bi takšne malenkosti gospodinja lahko sama po- pravila. Zato je na občnem zboru Društva za napredek gospodinjstva padel tudi predlog, da bi strokovnjaki iz LT še t» zimo organizirali tečaje, na katerih bi se žene naučile popravljati električne naprave, kuhalnike, likalnike in drugo. Tudi za to pobudo bodo žene članom LT zelo hvaležne in se bodo tečaja go- tovo udeležile v lepem številu. PROTOTIP PRALNEGA STROJA BI LAHKO NAPRAVILI DOMA Vsi vemo, da so izdatki za pralne stroje zelo veliki in jih imajo zato da- nes samo še večje ustanove, ki so jih nabavile iz proračunskih, odnosno in- vesticijskih sredstev. Nikdo pa še ni pomislil, da bi prototip pralnega stroja nemara lahko izdelala naša društva Ljudske tehnike, ki so se zlasti v zad- njih petih letih zelo razvila in neka- tera pokazala že naravnost presenetljive uspehe (LT Tovarne emajlirane poso- de). Zastopnik Sindikalnnega sveta, to- variš Rudi Peperko, je na letnem ob- čnem zboru Društva za napredek go- spodinjstva sprožil to vprašanje ia predlagal, da bi se Društvo za to po- zanimalo. Okrajni odbor LT je priprav- ljen nuditi vkakršno pomoč. Društvo za napredek gospodinjstva v Celju ba to hvalevredno vzpodbudo upoštevala in stopilo takoj v stik z društvi LT, da pametno zamisel uresničijo. 12. OKTOBRA 1959 — Stev. 41 STRAN O ilirski naselbini na Rifniku pri Šentjurju Ob Tednu muzeiev od 6. do 14. oktobra (Nadaljevanje in konec) Za izkopavanje smo se že predhodno temeljito pripravili. V ta namen smo že lani v jeseni izmerili ves teren v merilu 1:500. Letos smo pa pričeli s sistematičnim izkopavanjem, ki je za- radi objektivnih težav trajalo samo 14 dni. Lopate smo zasadili prav na vrhu. In ne zaman. V 2 m širokem in 35 m dolgem jarku smo že prvi dan našli sledove stare kulture, ki smo jih pri- čakovali. Še več! Kar kmalu pod rušo smo našli rimski novec cesarja Gra- cijana (367 do 383) in več fragmentov rimske keramike s podobnimi okraski, kot se pojavljajo na rimski keramiki v Celju. Tudi fragment latenske kera- mike, ki je tako karakteristična po svoji izdelavi, smo odkrili v gornjih plasteh. Tem prvim najdbam pa so sle- dili številni ostanki keramike, orodja in nakita prvotnih prebivalcev — Ilirov — katere smo v glavnem pričakovali. Uteži za statve. Več smo jih našli! Ko- liko niti so držali ti mali glinasti pred- meti stožčaste ali bikonične oblike, ko so Ilirke tkale platno za sebe in za svoje može. Kosi železne žlindre pričajo o tem, da so že v teh časih topili rudo. Seveda ne v velikem obsegu, ker rude ni bilo veliko, razen tega je bil tudi proizvodni proces na relativno nizki stopnji. Del predmetov, posebno lepši okrasni pred- meti so bili pa verjetno že predmet trgovine, ki je v tem času močno cve- tela. Okrasnih predmetov smiO našli manj: 1 prstan, 1 iglo za spenjanje las, 1 fragment broške — fibule s stilizi- rano ptičjo glavo na vrhu in 1 fragment zapestnice. Revnosti tovrstnih najdb se niti ni čuditi. Okrasnih predmetov go- tovo ni bilo na pretek. Najbrž ni imela vsaka žena te sreče, da bi se ponašala z ovratnicami, prstani, raznimi fibulami in podobnimi predmeti. Kar so pa imele je pa običajno romalo z njimi v grob. Predmeti, ki smo jih tu našli, so z ne- kaj izjemami že delno poškodovani. To se pravi, da so bili že takrat ne- rabni in jih je lastnica zavrgla. Red- kejši so taki predmeti nakitnega zna- Colničasta fibula čaja, najdeni na naselbini, da so celi in nepoškodovani. Največ možnosti pa so imeli tedanji prebivalci pokazati svoj ukus in težnjo po umetniškem iz- ražanju pri oblikovanju in ornamenti- ranju keramičnih izdelkov. Glina ne zahteva posebno komplicirane in dolgo- trajne obdelave, zato so jo lahko po- ljubno oblikovali. Z raznimi vbodi, pla- stičnimi aplikacijami in podobnimi or- namenti so napravili svojo posodo, ki je bila med drugim povedano delana " še prostoročno, ne samo uporabno tem- več tudi dekorativno izredno učinko- vito. V glini so izdelovali tudi razne simbole božanstev (n. pr. boga sonca), ki je pri rifniških najdbah ohranjen na neki glinasti kožici, kakor tudi razna druga božanstva. Dunajski muzej hrani zelo preprosto izdelan idol iz tega na- hajališča. Zanimiva je tudi razlika med grobno in naselbinsko keramiko. Dočim je pri grobni keramiki ornament zelo redek pojav, je naselbinska keramika s tem zelo bogata. O načinu gradnje hiš, njihovi veli- kosti i. pd. žal letos nismo mogli do- biti ne vem kakšnih novih podatkov,, ker smo morali izkopavanja prej za- ključiti. Našli smo ostanke hišnega le- pa, s katerim so bili ometani ali pre- mazani gornji deli njihovih hiš, na- pravljenih iz lesa. Tla so pa bila iz Fibula očalarka sphane ilovice, ki je zaradi žganja po- stala rdeča in je danes pustila v zemlji tanko rdečo plast. Nujno se pojavi vprašanje; Kako dolgo je trajala naselbina na Rifniku? Samo na enem malem prostoru 2 x 2 m smo prišli do tako imenovane »mrtve zemlje«, to se pravi do globine, v kateri ni več kulturnih ostankov. Prav na dnu smo našli še fragmente ilirske kera- mike, poleg raznih živalskih kosti. Glo- bina jarka je na tem mestu znašala 1,55 m, dočim smo na ostalih mestih prekopali komaj do globine 60 do 80 cm in lahko pri nadaljnjih izkopava- njih še marsikaj pričakujemo. Izredno važno pa je, da smo v gornjih plasteh našli fragment latenske keramike in rimske novce. To dejstvo jasno daka- zuje, da je naselbina, ki so jo usta- novili tukaj Iliri, trajala neprekinjeno do 4. stol. p. n. štetju. Morda še dalj? Etnograiski oddelek v celiskem muzeju V Mestnem muzeju so marsikaj pre- uredili. Te dni so na novo odprli tudi etnografski oddelek. Dvorano, v kateri je stenska slika- rija iz druge pol. 17. stol. s prizori iz kmečkega življenja in kamin, so na- menili predmetom, ki prikazujejo v nasprotju z razkošnostjo in udobnostjo fevdalca in meščana preprostost naših deželanov. Tu ni mehkih naslonjačev ali naročenih biedermajerskih portre- tov, zdolgočasenih dam s pahljačo ... Povsod je sama skromnost in preraču- nanost na uporabnost ter korist. In ravno v tej enostavnosti je toliko le- pote in že odslužene vrednosti.. . Zanimiva je votivna slike, na kateri je upodobljen prizor, ko mora mlada žena po porodu umreti, otrok pa ostane živ. Votivne podobe so bile na Sloven- skem najbolj razširjene v 18. in 19. stol., ko so neštetokrat po prestani bo- lezni ali nesreči naročili ljudje doma- čemu slikarju naj čimbolj nazorno' uporabi njihovo zgodbo, nakar so sliko poklonili najbližji božjepotni cerkvi. Te podobe so etnografsko pomembne zato, ker je na njih prikazana tedanja noša, oprema in običaji. Celjsko votivno sliko lahko uvrstimo med dela boljšega ljudskega slikarja. Kljub pomanjkanju znanja o perspektivi in anatomiji je naslikal pravo ljudsko umetnino. Razstavljenih je več slik na steklu religioznega značaja. Ta način slikanja je dosegel pri nas svoj razcvet v času od 2. polovice 18. do zač. 19. stol. Po importiranih vzorcih so jih izdelovali zlasti v bližini steklarn (Zagorje ob Sa- vi, Javornik pri Cerknici in drugje). Prodajali so jih navadno popotni pro- dajalci ali pa na sejmih. Slikane so izredno enostavno, brez senčenja, le v konturah in strogo lokalnih barvah. Panjske končnice, ki so razstavljene, predstavljajo že dokaj znane motive: Job na gnojišču. Medved zobozdravnik in še nekatere. Panjske končnice so se pojavile sredi 18. stol., ko so zamenjali kladaste in pletene panje s, kranjiči. V splošnem so motivi lahko pravljični, socialni, religiozni ali pa komični. Tudi te so slikali preprosti ljudski slikarji. Keramični izdelki so predvsem upo- rabni in izhajajo iz lončarskih delavnic v Mozirju, Črni, Kokarjih in Podsredi. Naj navedem le nekatere: kotel za žganjekuho, torilo za mešanje kruha, klobasnice z mrežo, posebni pečat za perutnino, smetnik za smetano, mož- narji in drugi. Zanimiva je tudi lesena pinja za izdelavo surovega masla. V okolici Trojan in Vranskega so včasih nosili nošo podobno gorenjski. Zato so razstavljeni dve avbi, skle- panci in vezena bela peča. Klobuk iz rjave domače klobučevine bi povsem drugače učinkoval na glavi pastirja, ki je oblečen v ogrinjalo, sešito iz lipo- vih listov. V celjskem okraju je še danes dokaj razvito tkalstvo, zlasti v goratih prede- lih nad Mozirjem (Šmihel, Lepa njiva). V posebni vitrini so spravljeni izdelki tkalcev iz teh krajev. Sivo sukno (lo- den), barvana in bela raševina (lan im konoplja), riževina ali »koutrouna«, ki jo rabijo za izdelovanje prešitih odej, in laneno hodno platno. K tej domači obrti spadajo še predmeti: trlica, mo- tovilo, kolovrat in priprava za tkanje trakov. Od ostalega orodja lahko vidite lesen plug in leseno ralo iz Št. Vida nad Šo- štanjem, stopo za phanje žita in žnmlje iz sredine 18. stol. Razstavljeni so nešteti najznačilnejši predmeti, marsikaj pa je moralo ostati v depoju, saj v enem samem prostoru ni bilo mogoče prikazati vsega. Upajmo pa, da bomo v primernem času že lahka videU T Celju opremljeno kmečko soba iz 18. stol. M. M. ..DEŽURNA SLUŽBA" TRETJA LETOŠNJA PREMIERA V CELJSKEM GLEDALIŠČU Po dolgem presledku, po nasilni pre- kinitvi kulturnih stikov z vzhodnoev- ropskimi deželami bomo zdaj na odru CG prvič spet videli sodobno slovansko dramo: Jerzija Lutowskega igro v treh dejanjih Dežurna služba v prevodu Uroša Kraigherja in v režiji Svete Jovanoviča. Ker obravnava delo v napeti in spretno zgrajeni obliki nad- vse pomembno človeško in politično vprašanje iz sodobnega dogajanja Polj- ske, smo lahko prepričani, da bo upri- zoritev izzvala dokajšnje zanimanje. Četudi -nam zgodovinsko ozadje dra- me ni splošno znano (razmerja med uporniškimi skupinami Armije krajore in Armije ludowe itd.), je vendar Lu- towski delo tako jasno napisal, da mo- ra pritegniti vsakogar. Sicer pa v b^- stvu niti ne gre za politično zgodoTin0 Nosilec glavne vloge Pavel Jeritn. iz polpreteklosti, temveč za docela pre- prosto vprašanje človeškega zaupanja in vere v moč zdravniške etike. Ak lahko bivšemu političnemu obsojencu, kirurgu dr. Osinskemu, zaupajo opera- cijo visokega poljskega državnega funkcionarja? Naključje je hotelo, da se je znašel v tej zakotni provincialni bolnici, v kateri ni drugega kirurga, in vrhu tega so tudi zveze z Varšavo pre- kinjene, tako da se morajo krajevni dejavniki sami odločati in ne morejo prepustiti odločitev »višjim«. Dramski vozel zunanjega dogajanja je torej nad- vse spretno in napeto, zanimivo zadrg- njen. Notranja dramatika pa dobiva posebno vrednost zategadelj, ker si sto- jita nasproti dva enako močna, enako preudarna poštena zagovornika dveh mišljenj. Oba imata enako prav, vsak s svojega stališča — zato je vse do konca odločitev nejasna. Tudi pisatelj sam prepušča razrešitev projjlema gle- dalcem — in gledalci so prisiljeni, da zavzamejo stališče. To pa je naposled smisel in smoter slehernega gledališke- ga prizadevanja: ne pridigati enosmerne rešitve problemov, temveč probleme razgrinjati in dramiti v gledalcih samo- stojno misel. Razdelitev vlog je naslednja: dr. Ta- deusz Osinski, kirurg okrajne bolnice — Pavle Jeršin; dr. Machcewicz, inter- nist in ravnatelj bolnice — Albin Pen- ko; Pjotr Dabek, okrajni sekretar Polj- ske delavske stranke — Janez Eržen; Wielgosz, načelnik notranje uprave okraja — Tone Terpin; Brosz, upravnik bolnice — Vlado Novak; Pierzchala, mlad delavec — Marijan Dolinar; dr. Korgut — Avgust .Sedej; Anna, Tade- uszeva zaročenka — Mara Cernetova; Zofia, medicinska sestra — Marija Gor- šičeva; sestra Janina — JVada Božičavo; Klysiowa — Zora Cervinkova. Režija in scena: Sveta Jovanovi6( premiera t soboto, 20. oktrobra. Inž. Jože Rihar: ^^Praktieno eebelarstvo^^ Naši čebelarji so že dolgo pogrešali nekako čebelarsko učno knjigo, to je delo, ki bi na poljuden, pregleden in razumljiv način vsebovala vse temeljno znanje, ki je potrebno praktičnemu če- belarju. Tudi izkušeni čebelarji potre- bujejo priročnik za izpopolnitev svo- jega znanja, saj pri nas kljub dolgi in slavni čebelarski tradiciji čebelarstvo ne napreduje tako, kakor-bi bilo želeti. V zadnjih letih se skoraj redno, zlasti v zimskih mesecih, pojavljajo hude iz- gube zlasti na čebeljih družinah, ki jih povzroča pomanjkljivo znanje. Da od- pomoremo temu nedostatku, je izdala ta dni založba »Kmečka knjiga« v Ljublja- ni priročnik inž. Jožeta Rihar j a PRAK- TIČNO ČEBELARJENJE. Na 310 stra- neh opisuje znani čebelarski strokov- njak vse, kar je potrebno vedeti prak- tičnemu čebelarju. Posamezna poglavja opisujejo kratko zgodovino čebelarstva, pomen čebelarstva za narodno gospo- dastvo, pomembnosti iz življenja če- beljih družin, čebelje paše, čebelarski inventar, oskrbovanje čebeljih družin, bolezni čebel; čebelne škodljivce, za- ščito rastlin ter zastrupitev čebel, če- belne proizvode, to in ono v pomoč začetniku in posebna poglavja iz čebe- larstva. Ob koncu so navedeni tudi viri. Zbrano gradivo pojasnjuje 138 slik in risb. Cena je 850 din za knjigo, vezano v polplatno. Knjiga Praktično čebe- larjenje bo vsem našim čebelarjem do- brodošel priročnik. Ob devetdesetletnici izida prvega slo- venskega romana, Jurčičevega DESE- TEGA BRATA, je izdala založba »Kme- čka knjiga« v Ljubljani izredno lepo opremljeno izdajo te med Slovenci tako priljubljene knjige. Delo je opremil akademski slikar Gvido Birolla, ki je prispeval k vsakemu od petindvajsetih poglavij naslovno sliko, celostransko ilustracijo in umetniško izdelano ini- nicialko, poleg tega pa še naslovno in zaključno celostransko sliko ter por- tret pisatelja Josipa Jurčiča. Vse te slike so izdelane v dvobarvnem tisku. Oprema je torej res jubilejna. Prav tako je založba poskrbela, da je knjiga tiskana z velikimi črkami, da bodo mogli po njej segati tudi starejši ljudje, ki jim vid že peša. Številne ilustracije omogočajo, da bralec vidi osebe, o ka- terih bere, pred seboj tudi naslikane. Na to prikupno izdajo opozarjamo vse naše bralce, ki naj knjigo čimprej naročijo in tako obudijo spomine na Martina Spaka — Desetega brata, Kr- j avl j a, Manico in vse druge, našemu človeku tako žive osebe iz tega ro- mana. Cena knjigi, vezani v polplatno, na 330 straneh je din 850. Knjiga je zelo primerna za darilo. Naroča se pri za- ložbi in pa v vseh knjigarnah. Delo in v^arnosf štev^ilka Izšla je 6. številka strokovnega ča- sopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Po svoji aktualni, pestri vsebini in stro- kovni tehtnosti prispeva časopis brez dvoma pomemben delež k prizadevanju za pravilno, smotrno gospodarjenje in uvajanje sodobnih organizacijskih me- tod v našem gospodarstvu, zdravstveno tehnične vzgoje in zaščite pri delu in povečanje storilnosti dela. Nova številka prinaša naslednje se- stavke: Fran j o Aleš: »Čedalje bolj se uveljavlja ekonomski značaj dela«, Jože Navinšek: »Nagrajevanje na kme- tijskih posestvih«, Zdravko Neuman: »Izbira poklica in njen pomen za uspo- sabljanje strokovnih kadrov«, inž. Janko Švajger: »Varnost pri delu v luči sta- tistike — izguba narodnega dohodka«, inž. M. Battestin: »Barva kot zaščitno sredstvo« in »Novi tip plinske maske«, »Pc^dložek za naličnico respiratorja«, »Zaščitna obutev«. D. Belle: »Nov način pritrjevanja obvez pri ranah«, inž. Loj- ze Zupančič: »Varnostna navodila za rudarje«, inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Na koncu objavlja časopis poleg drobnih poročil tudi seznam tujih strokovnih publikacij o problematiki organizacije dela. Na jesen zapade rjav In zlatorumen dež^ Čudno; park sameva. Na bele pešče- ne poti pada s kostanjev orumenelo listje. Morda še nekaj dni ali tednov, potem ne bo ničesar več. Veje kosta- njev bodo čisto gole in sonce bo red- keje posijalo mednje. Potem bo nasto- pila jesen. Dolga neprijetnna meglena jutra, dopoldnevi, polni sonca ob kate- rem se človek ne more ogreti, in spet hladnij?qppidneyi Pa res vse je začuda prazno. Še mi- zica, ob kateri preživijo »penzionisti« poleti toliko »prijetnih« ur z igranjem kart, sameva. Drugo leto na svidenje, so se poslovili od nje. Toda morda, vsak od njih je poln tega upanja,, bo še to jesen močneje posijalo sonce. No, potem pa se še vidijo ... V parku je mir. Le tu in tam pride kdo, odide čez brv preko Savinje in se zgubi med ulicami. Listje se siplje s kostanjev, počasi, čisto počasi, kot bi padal rjav, zlatorumen sneg... Povsod je mirno, le na gričih nad parkom kričijo otroci in se preganjajo za kostanjem. Včasih pobirajo divji ko- stanj tudi po parku. Toda pridnih rok in »nenasitnih« vreč je toliko, da ga kmalu ni več. Posebno otroci ga radi nabirajo v prostem času, saj dobe po 5 dinarjev od kilograma, ko ga prodajo. Toda kmalu tudi kostanja ne bo več. Potem bo park čisto osamel. Nikogar ne bo več, niti otrok ne. Niti otrok do druge pomladi... Jesenski motiv zadnjega tedna Deževni dnevi preteklega tedna so nas pripeljali v hladen jesenski čas. Parki so postali prazni, ljudje se oskrbujejo s kurivom in ozimnico. Le redke S0( postave, ki se gibljejo pod krošnjami kostanjev in med odpadlim rumenkasto-> rdečim listjem iščejo debele plodove divjega kostanja. Čeravno je te dni spe*^ sončno, verjetno ne bomo več slekli površnikov. ' Mladi harmonifcarji tz Strmca so gosfof^ali Mladi harmonikarji iz Strmca so go- stovali preteklo nedeljo v Smartnem v Rožni dolini. Zanimanje za koncert je bilo zelo veliko. Spored je bil pester in dobro izvajan, saj so odhajali po- slušalci zadovoljni s predstave. Ta koncert dokazuje, da je glasbena vzgoja mogoča tudi v malem kraju, seveda če se najdejo ljudje, ki znajo s potrpljenjem delati z najmlajšimi. Gostovanje prosvetnega društva „ivan Goran Kovačič" v Cgjju v soboto, 13. oktobra bo gostovala v našem mestu pevska in folklorna sek- cija kulturno-prosvetnega društva »I. Goran Kovačič« iz Mraclina pri Za- grebu. Naši dragi gosti bodo izvajali dva koncerta; v soboto popoldne ob 15. uri koncert za mladino, ob 20. uri ve- černi koncert, oba v Narodnem domu v Celju. Izvajali bodo umetne in na- rodne pesmi ter folklorne plese iz Turo- polja, ravnine poleg Zagreba, od koder prihajajo naši gosti. Ostali del pro- grama izpolnjujejo kompozicije hrva- ških skladateljev: Zajca, Zganca, Kr- nica, Odaka, Matza, Matetiča-Ronjgova in ostalih. Pevska in folklorna skupina KPD »Ivan Goran Kovačič« ima že lepo tra- dicijo v negovanju narodne in umetna glasbene kulture. Društvo je bilo usta- novljeno v prvih dneh po osvoboditvi. Doslej 30 razne sekcije tega dništva imele veliko število zelo uspelih na- stopov. Na vseh letnih občinskih in okrajnih tekmovanjih so osvojila prva mesta med pevskimi in folklornimi grupami. Leta 1954 je pevska sekcija zavzela prvo mesto v regionalnem tek- movanju kulturnih in prosvetnih dru- štev LR Hrvaške. Pevski zbor KPD »Ivan Goran Ko- vačič« šteje 45 članov. Zbor vodi Fra- njo Cvetnič. Po njegovi zaslugi je zbor dosegal tako velike uspehe. Zaželena bi bilo, da bi Celjani v čim večjem številu obiskali prireditve tega zbora, ki sta ga hrvaška in srbska kfitika vedno pozitivno ocenjevala. STRAN mlB 12. OKTOBRA 1956 — Štev. 41 Potujoča razstava mladinskega tiska v Celju RAZSTAVA BO ODPRTA V DVORANI DIT OD 18. DO 21. OKTOBRA Ljubljanska Pionirska knjižnica je v Tednu otroka počastila to prireditev z razstavo mladinskega tiska jugoslovan- skih narodov. Ker je to prva razstava te vrste in ker je mladinski tisk po vsej Sloveniji zelo razširjen, je bil sprejet umesten predlog, naj bi si jo ogledalo naše ljud- stvo vsaj v večjih središčih Slovenije. V program celjskega Tedna otroka je bila sprejeta tudi ta potujoča razstava čeprav bo prišla v Celje dober teden kasneje. Na njej bomo videli poleg slo- venskega tiska tudi mladinski tisk osta- lih bratskih narodov. Zanimivo je vi- deti, kako se je naš mladinski tisk raz- vijal pred vojno in na kakšni stopnji je danes, enajst let po osvoboditvi. Šele na razstavi bomo spoznali, kaj pomeni za nas lepa otroška in mladin- ska knjiga. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepajih veljajo za privatni sektor) Krompir 12—14 (16), čebula 90 (120), česen 100 (120—200), fižol, lušč. 50—75 (50—75), fižol, stročji — (40—60), špi- nača — (100), solata 25—30 (40—60), cve- tača 90 (100), zelje, glave 18—26 (20—30), zelje, kislo — (50), peteršilj 30—50 (50 do 80), koren j ček 35—50 (30—60), pesa 20—25 (20—35), buče — (15—30), kole- raba 25—35 (30^0), ohrovt 25 (25—30), paradižnik 25—30 (25^0), paprika 35 do 50 (30—50), redkev — (30—80), repa, sveža — (10—20), repa, kisla — (40), por 40 (60), kumare 20 (50), feferoni 100 (—), jagode — (280), hruške 30^6 (30 do 50), jabolka 28—30 (25—30), slive 44 (60—70), breskve 50 (40—60), grozdje 80—120 (50—60), sadjevec 30—40 (—), mleko — (32), skuta — (120—140), sme- tana — (200), maslo — (480—520), med — (400), kokoši — (350—550), piščanci — (180—320), zajci — (200—400) jajca 17 (18—20), limone 320 (—), rozine 400 (—), pšenica — (50), koruza — (50), oves — (45), ječmen — (45), kostanj — (40-^5), orehi, celi — (200), motovileč — (50), zelena 50 (50), hren — (100—120), gobe, razne — (50—150), orehi, luščeni — (800), malancani — (130). IZ CELJSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Pred dnevi je petčlanski senat okrož- nega sodišča, ki ga je vodil predsednik tov. Pogačnik, razpravljal o obtožbi jav- nega tožilstva proti poslovodji Ludviku Skazi iz Šoštanja. Obtoženi si je kot poslovodja prilastil v Knjigarni in pa- pirnici Šoštanj zneske preko milijon dinarjev in ponaredil uradne listine. Obsojen je bil na 5 let in 5 mesecev strogega zapora ter plačila stroškov sodnega postopka. Odškodninski zah- tevek za poneverjeni znesek je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. V torek se je pred tričlanskim sena- tom okrožnega sodišča, ki ga je vodil sodnik tov. Mikec pričela obravnava proti skupini iz Mehanične delavnice v Velenju. Na zatožni klopi so blagajni- čarka Fanika Tajnik in Skornega, na- bavni referent Franc Levičnik iz Gor- njih Goric pri Braslovčah, poslovodja mehanične delavnice Franc Jurič iz Ve- lenja, knjigovodja Antlej Mirko iz Ve- lenja in strojni tehnik Ivan Stroj iz Ruš. Obtožnica jih dolži kaznivih de- janj, poneverbe, ponarejanja uradnih listin, goljufije, podkupovanja in zlo- rabe uradnega položaja, prvoobtožena pa še nevestnega dela v službi. Obtoženci so med drugim tudi po- neverili precejšnje vsote denarja. Po obtožbi naj bi Tajnikova poneverila 235.000 dinarjev, Levičnik 358.000, Ju rič 58.000 in Stroj 85.000 dinarjev. Za- radi nemarnega poslovanja Tajnikovt pa je nastala v podjetju škoda za okoli 348.000 din. Med drugim očita obtož- nica skupini prikaz lažnega zaključ-,. nega računa za leto 1954, ko je bil pri-: krajšan proračun za 1,4 milijona din. Razglasitev sodbe bomo objavili v prihodnji številki našega lista. PISMO UREDNIŠTVU Ali se taiko rarvna s podnajemnikom? Že precej časa stanujem v Celju, Jenkov ulica 20, pri Jožetu Tabor. Ta ima komfortno stanovanje s tremi so- bami, od katerih je najmanjšo dal me- ni, kot podnajemniku. Hiša je sicer njegova last. Kljub temu da je sodišče odločilo, da ostanem v tej sobi še dalje Tabor j ev podnajemnik, ta z menoj nečloveško ravna in me hoče na vsak način spra- vit na cesto, v sobi mi je snel okna, odklopil razsvetljavo in pobral ključe od vrat. Sem vojni invalid in mislim, da bi lahko z mano lastnik hiše bolje ravnal. Že večkrat sem se potegoval za svoje pravice, toda zaman. Morda se bo našel kdo, ki bo stvar raziskal in tako nečloveško ravnanje preprečil. Belina, Celje ZAKAJ JOŽEFOV HRIB NIMA VODE? Gospodinje na Jožefovem hribu se zadnje čase zelo razburjajo, ker nimajo vode. Ves dan, ko je v gospodinjstvih največ dela (kuha, pranje), je voda za- prta in jo odpro šele pozno zvečer. To se ponavlja že vse poletje in del j in je razumljivo, da gospodinje izgubljajo potrpljenje. Baje so pokvarjene črpal- ke in bi jih bilo treba obnoviti. Pre- bivalci Jožefovega hriba so mnenja, da bi to po tolikih mesecih vendar že lahko storili. Ker je to za ta predel zelo pe- reč problem, je Društvo za napredek gospodinjstva obljubilo posredovati na pristojnih mestih, da to vprašanje čim- prej rešijo. Skoro isti problem imajo tudi pre- bivalci Miklavškega hriba in jim bo prav tako treba urediti vodovodne na- prave. V času od 25. 9. do 6. 10. 1956 je bilo rojenih 21 deklic in 18 dečltov. Poročili so se: Goričan Franc, pomožni ple- skar In Vogrin Marija, otroška negovalka, oba iz Celja, Jakob Mežnar. delavec iz Sp. Trnovelj in Zofija Jovan, poljedelka iz Lokovine. Anton Krajnc, krojaški mojster iz Celja in Ana Fran- čiška Kotnik, krojaška pomočnica iz Smarjete. Viljem Žohar, ključavničarski pomočnik in Ljudmila Zupan, kemična laborantka, oba iz Štor. Franc Mak, ključavničar in Vera Marija Šeruga, blagajničarka, oba iz Celja. Edvard Koželj, finomehanični pomočnik in Marija Zučko, natakarica, oba iz Celja. Štefan Grajžl, strugar iz Vrh in Adela Marija Vengust, trgov- ska pomočnica iz Slane. • Umrli so: Jožef Kotnik, otrok iz Selc, star 6 let. Franc Jagodic, kmetovalec iz Sp. Mestinja. star 55 let. Terezija Pučnik, rojena Kožuh, gospodinja iz Šmarjete. Hermina Mihalič, roj. Zabukošek, go- spodinja iz Celja. Marjana Krušič, novorojen- ček iz Celja. Anton Belej, upokojenec iz Stroj- nega. Dušan Božič, novorojenček Iz Celja. Franc Jecl. novorojenček iz Breze. Marjan Viz- jak. novorojenček iz Zadrž. Leopold Dežnikar, otrok iz Dobrovelj, star 3 leta. Stiskalnica je zgrabila za levo roko Zvonka Župnika iz Vojnika in mu jo težje poškodovala. S kolesa je padel Ivan Krajnc iz Rifnika pri Šentjurju. Težko se je po- škodoval na glavi. Petletna Ruža Perčič iz Celja se je polila z vrelim mlekom in dobila ope- kline na levi nogi. Ivan Soline iz Bodrišne vasi pri Gro- belnem je obiral sadje. Padel je 6 m globoko z drevesa. Prepeljali so neza- vestnega v bolnišnico. V Plinarni v Celju se je s plinom zastrupil Stanko Košir. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. V samomorilnem namenu si je z bri- tvijo prerezal žile na roki Ivan Erčul iz Bukovja pri Slivnici. Železo je padlo na nogo 12-letnemu Marijanu Repinu iz Žalca in mu jo poškodovalo. Delavec Boltažar Rihter je v papir- nici Višnja vas delal na cirkularki. Pri delu mu je zagnalo desko v trebuh. Dobil je težke notranje poškodbe. Pri padcu je utrpel notranje poškod- be Franc Usar iz Letuša. Ivano Grabner, delavko v Tekstilni tovarni v Šempetru je na cestnem kri- žišču pri Petrovčah povozil motorist. Poškodovana je bila na glavi in levi nogi. Pod voz je padel med vožnjo Ivan Krklec iz Lupinjaka pri Rogatcu. Utrpel je poškodbe po telesu in zlom noge. Pri padcu si je zlomil nogo Franc Mihevc, zaposlen pri Avtoobnovi v Celju. , 13-letni Ladislav Kajen iz Celja si je pri igranju razrezal nogo na steklu. Pri vožnji s kolesom je padla in si zlomila nogo Jelka Škorjanc iz Nazar- ja. Delavka Marija Šolman iz Stojnega sedla pri Rogatcu je obirala sadje. Padla je tri metre globoko z drevesa in obležala nezavestna z notranjimi po- škodbami. Zdravi se v celjski bolni- šnici. Pri delu se je s sekiro vsekal v ko- leno Aloiz Virk iz Kaple. Pri padcu po stopnicah si je poško- dovala tilnik Antonija Križanec iz Loga pri Rogatcu. Pri delu v Cinkarni je padlo železo na nopo delavcu Milanu Krušiču in mu jo poškodovalo. Pri delu se je po nesreči z nožem zabodel v stegno Ivan Škrubej, delavec pri Avtoobnovi. ŠPORTNE NAPRAVE V OKVIRU KOMUNALNE DEJAVNOSTI V predlogu proračuna za prihodnje leto sveta za komunalne zadeve in gradnje celjske občine je za prihodnje leto navedna nova postavka. Minimal- na sredstva so namreč predvidena za vzdrževanje športnih objektov in na- prav. Ker bodo izdatki verjetno večji kot pa bo predvideni znesek, bodo del stroškov vzdrževanja morala še vedno kriti društva in organizacije, ki se v Celju bavijo s- športno dejavnostjo. Pogovor Z našimi dopisniki Cas je, da se zopet nekoliko pogovorimo o našem delu. Ured- ništvo čuti potrebo po tem po- govoru posebno zaradi tega, ker ima premalo osebnih stikov z do- pisniiki in sodelavci, pomanjkanje časa pa ne dovoljuje, da bi se z njimi pomenili preko pisem. Zato smo se cdlO;čiJi za pome- nek na ta način. Predvsem je naša želja, da bi se pomenili o tem, kako naj pišete, da bi bili vi in mi zadovoljni ter da bi si prikratjšali nepotrebno delo. Stvar je namireč v tem, da zad- nje čase, ko je za nami obdobje »kisilih kuimar«, uredništvo spre- jema precej dcpisov iz najrazlič- nejših krajev in najrazličnejših področij družbenega dogajanja. Do tu prav in v redu. Vedno ima- mo raijši več prispevkov kot manj, vsaj nam ni treba biti v zadregi, kako bomo napolnili- časopisne stolpce. Ker pa v časopis ne gre več gradiva kot ga lahko sprej- me osem strani' in ker je vsaka stran namenjena posebni zvrsti prisipevkov, se pogosto zgodi, da ne moremo objaviti vsega. Zaradi obilice prispevkov iz naših kra- jev prav pogosto zmanjka pro- stora na sitrani, kjer sta rubriki »Iz Celja... In zaledja«. Zato našim dopismikom nekaj nasvetov, da bi jim prikrajšali in olajšali delo, kar bo tudi nam v pomoč pri popravljanju in skraj- ševanju teh dopisiov. Dopisnike predvsem prosimo, da pošiljajo za manj važne stvari, kot ?o registracije raznih manj pomembnih dogodkov v svojem kraju, čim krajše prispevke. Pri- spevki naj zajamejo le bistvo do- godka v strnjeni obliki brez ne- potrebnih uvodov in zaključkov. Morda se boste nekaj naučili iz objavljenih sestavkov, ki so šili pred objavo zaradi pomanjkanja prostora v »predelavo« ali so jih prestregle uredniške škarje. Do- pisi naj bodo čitljivi, pisani samo na eni strani papirja, po možnosti s pisalnim strojem ter presledkom med vrsticami. Na ta način si boste vi in mi olajšali delo in možnost objaive bo večja. Ob tej priliki še nekaj. Dopise nam pošiljajte čimprej, ipo mož- nosti že v ponedeljek in torek, kajti žal uredništvo mora pošiljati rokopise v tiskarno že v pone- deljek, zadnje pa v sredo do 12. ure. Zato ponavaidi dopisov, ki jih sprejmemo v sredo dopoldne, ne moremo uvrstiti v list tiste- ga tedna, razen če je sestavek aktualen ter če ga ni treba pre- več popravljati. Želeli bi več sestavkov s Koz- janskega, s področja laške, žalske invovfniške občine ter več gradiva za sestavljanje bodic. Naj nam naši dopLsnikt oproste, da vsem ne moremo odgovarjati pismeno na morebitne, njihove posebne želje, ki jih izražajo v pismih, ko nam pošiljajo pri-spev^- ke. Za to delo žal nimamo časa. Enako velja za tiste posameznike, ki siprašujejo, zakaj ni bil objav- ljen njihov prispevek. Na koncu naj poudarimo tudi to, da roko- pisiov ne vračamo. Uredništvo Več pozornosti borbi proti tuberiiulozi Na seji komisije za borbo proti tu- berkulozi pri Okrajnem odboru RK, ki je bila pred nekaj dnevi, je bilo poudar- jeno, da je tuberkuloza širši družbeni problem, pri reševanju katerga ni do- volj samo delo zdravstvenih organov, ampak je potrebno k temu delu pri- tegniti še množične organizacije in go- spodarska podjetja. Prav zato je ko- misija na to sejo povabila tudi zastop- nike množičnih organizacij, zdravstva, socialnega varstva, sindikata, Zavoda za socialno zavarovanje in tajništva za delo. Žal se vabilu nekateri niso od- zvali, kar kaže, da se za to perečo pro- blematiko premalo zanimajo, razen Okrajnega sindikalnega sveta, katerega sodelovanje je pohvale vredno. Pri preprečevanju tuberkuloze ni do- volj, da dosežemo učinkovito in pravo- časno zdravljenje, kajti prav tako važno je tudi, da prebolelim preskrbimo pra- vilno zaposlitev ter take ljudi prekva- lificiramo za kakšno lažje delo. Neka- tere gospodarske organizacije kažejo v tem pogledu veliko nerazumevanje ter se branijo zaposliti prebolele tuberku- lozne bolnike kot »za delo manj spo- sobne ljudi«, največkrat pa pod krinko borbe za večjo delovno storilnost. Znano pa je, da nekatera podjetja zaposlujejo zdrave in telesno močne ljudi na de- lovnih mestih, kjer bi lahko delali pre- boleli tuberkulozni bolniki in invalidi. V takem primeru bi brez škode za de- lovno storilnost prav gotovo zaposlili fizično šibkejše ljudi. JR IZ GORNJEGA GRADA Pred nedavnim je bil v Gornjem gradu polletni občni zbor kmetijske zadruge, v katero je včlanjenih 130 čla- nov. Delo zadruge je bilo zelo uspešno, saj je imela pri prometu 50 milijonov dinarjev več kot 5 milijonov dobička. Delo v zadrugi se je razvijalo po pla- nu, ki so ga sprejeli na občnem zboru zadruge. Vso skrb so posvetili živino- reji, očistili pa so tudi 30 ha pašnikov, na katerih bodo pričeli s prvimi poiz- kusi gnojenja. Tudi v poljedeljstvu so dosegli izboljšanje semenskega krom- pirja, gojijo pa fudi jagodičevje in dru- ge kulture. Poskrbeli so tudi za škrop- ljenje krompirja ter sadnega drevja. Zelo aktivne so bile tudi žene zadruž- nice ter aktiv mladih zadružnikov, v katerega je vključenih 26 članov. Ta aktiv je eden najdelavnejših v mozirski občini. Zadružniki imajo tudi svoj hra- nilno-kreditni odsek, v katerem je oko- li 40 vlog v vrednosti preko 14 milijo- nov dinarjev. Člani kmetijske zadruge so organizirali tudi kmečko samopo- moč, v kateri je včlanjeno 281 članov. V ŠENTJURSKI OBČINI SPREJELI VEČ NOVIH ODLOKOV Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto odlokov. Od- lok o cenah za dimnikarske storitve je bil potreben, ker so do sedaj dimni- karji storitve zaračunavali zelo raz- lično. Nadalje so ljudski odborniki potrdili odlok o pokopališkem redu, kajti razen šentjurskega ni nobeno pokopališče urejeno. Prav tako so tudi tarife za po- kop bile zelo različne. Vsi krajevni od- bori bodo morali izvoliti pokopališke uprave. Soglasno je bil sprejet tudi odlok o občinsl<^em investicijskem skladu, ob- enem pa je bil izvoljen upravni odbor, ki bo razdeljeval kredit gospodarskim in družbenim organizacijam, obrtni- kom in kmetom. Kmetijske zadruge bodo potrebovale kredit za melioracije, za gradnjo silosov in drugo, občinski ljudski odbor pa za gradnjo nove pe- karne. Sprejeti odlok za vodarino ureja enotne cene za vse kraje šentjurske občine. Ker so do sedaj bili obdavčeni za alkoholne pijače le gostilničarji, trgov- ci pa so jih prosto prodajali in imeli vedno dovolj odjemalcev, so ljudski od- borniki sprejeli tudi odlok o promet- nem davku na alkoholne pijače v tr- govski prodaji. Končno so odborniki potrdili še odlok o hišnem redu. V MOZIRJU GRADIJO RES SAMO V SREDIŠČU OBČINE? V Mozirju se je občinski svet za gradnjo in komunalo povezal s turi- stičnim društvom, LIP ter nekaterimi drugimi podjetji, ki so precej poma- gala pri graditvi ceste skozi trg. Sedaj, ko so pričeli še z gradnjo stanovanj- skega bloka, jim v drugih občinah oči- tajo, da se gradi in obnavlja samo v središču občine in ne tudi v okoliških krajih, češ da bo šel ves denar od davkov za gradnjo, dejansko pa bodo plačevali le anuitete. IZ VOJNIKA Pred kratkim je svet za kmetijstvo v Vojniku imel sejo, na katero je po- vabil upravitelje in predavatelje kme- tijsko-gospodarskih šol. Sklenili so, da bodo ustanovili tudi kmetijsko šolo na Frankolovem. Š. S PRODAJO NE BO TEŽAV V Savinjski dolini so letos pridelali po približnih podatkih 8 do 9% več in kakovostno boljšega hmelja kot pre- teklo leto'. Pri zadružnem trgovskem podjetju »Hmezad« v Žalcu predvide- vajo, da bodo najkasneje v enem me- secu sklenili prodajne pogodbe za naj- j manj 90% v Savinjski dolini pridela- | nega hmelja. NOVI STROJI V TOVARNI USNJA V ŠOŠTANJU Šoštanjska tovarna usnja ni po osvo- boditvi dobila nobenih novih strojev ter je zato njen strojni park precej za- starel. Nekateri stroji so stari tudi po 50 in več let, kar ima brez dvoma od- raz na proizvodnji. Pred nedavnim pa se je stvar obrnila na boljše. Iz lastnih deviznih sredstev so nabavili prve tri nove stroje, kar bo precej izboljšalo stanje, čeprav ne po- polnoma. S preurejanjem so pričeli tudi v kotlovnici, kjer gradijo nove naprave. Stare so že dotrajale ter je uporabo kotlov prepovedala inšpekcija za parne kotle. KRATKE IZ LAŠKEGA Delovni kolektiv Pivovarne v Laškem je letos nabavil še en stroj za polnjenje steklenic in izboljšal kakovost piva od lanskih 10 na 12% alkohola. Zdaj na- merava tudi sam izdelovati zaboje za prevoz piva v steklenicah. Letos je de- lavski svet začel tudi odločno razprav- ljati o vseh slabostih v podjetju. Pri občinskem ljudskem odboru so pred kratkim na posvetovanju z upra- vitelji vseh šol s področja te občine razpravljali o nujnih popravilih šol in nabavi učil. V laški občini je 12 osnov- nih šol in nižjih gimnazij, za katere so prejšnje občine ipremalo skrbele. Ob- činski ljudski odbor je dal letos za popravilo šol že 1 milijon dinarjev, za nadaljnjo nujno ureditev šol in nabavo učil pa bo dodelil šolam še 1,700.000 di- narjev. Ob tej priložnosti so se tudi dogovo- rili, da bo Občinski ljudski odbor redno vsak mesec skliceval posvetovanja z upravitelji šol. Vsako posvetovanje bo odslej na eni izmed šol te obične, tako da bi se upravitelji seznanili s stanjem posameznih šol. * Kmetijska zadruga v Laškem si pri- zadeva, da bi njeni člani (pridelovali industrijski lan. Do letos so bile težave, ker za lan ni bilo kupcev. Letos je zadrugi uspelo, da so prodali nekaj va- gonov lanu, kar je povzročilo precej- šnje zanimanje za gojitev te rastline. Zdaj se zavzemata kmetijski zadrugi v Laškem in Rečici, da bi nabavili kako- vostno seme za svoje člane. F O to f€porter\eva ugunha česa manjka na tej sliki? Kje je ta motiv? Celjani bodo kaj hitro in prav lahko uganili. Kamnita klop v celjskem Mestnem parku. To je priljubljeni ko- tiček celjskih upokojencev, kjer v son- čnih dneh neumorno kvartajo. Zdaj je kamnita miza brez svojih »aboniranih« gostov. Hladno jesensko vreme jih je pregnalo v zapeček. VESTI IZ SLOVENSKIH KONJIC Izgleda, da se bo tudi elektrifikacija vasi Spitalič z bližnjo okolico premak- nila z mrtve točke. Izpopolnjenemu od- boru za elektrifikacijo je končno uspelo, da je nabavil potrebno žico za glavni vod. ^ Ljudski odbor konjiške občine je na svoji zadnji seji sprejel sklep o gradnji 16 stanovanjskega bloka iz sredstev sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. Predvidoma bodo z gradnjo pričeli pri- hodnjo pomlad. S to gradnjo se bo stanovanjska stiska v Konjicah precej omilila. * V Tovarni kovanega orodja v Zrečah pripravljajo posebne tečaje za kvalifi- cirane in visoko kvalificirane delavce v podjetju. Računajo, da bodo s tečaji pričeli že oktobra meseca. Konjiško gradbeno podjetje je v pre- teklem mesecu dogradilo zdravstveni dom iz pritlične v enonadstropno stav- bo. V dograjenem delu bo dobila večje prostore ambulanta, sem pa se bo pre- selila tudi podružnica Zavoda za social- no zavarovanje. Delavski svet v usnjarskem kombi- natu KONUS je imenoval posebno ko- misijo za analitično oceno delovnih mest v podjetju. IZ ŠTOR Pred dnevi je bila v Železarni Što- re seja odbora sindikalne podružnnice. Razpravljali so o pripravah za izvedbo. občnega zbora podružnice. Na sestanku so u5otovili, da so v sindikalno orga- nizacijo vključeni vsi, razen dveh de- lavcev. NAČRTI NA NOVI PODLAGI V celjskem okraju je zdaj 58 aktivov in 7 krožkov mladih zadružnikov z 2.240 člani. Na splošno se večina akti- vov dokaj dobro uveljavlja pri pospe- ševanju naprednega kmetijstva. V ce- loti so doslej izvedli nad 760 raznih poskusov na pridelkih, raznih preda- vanj in razstav. Za prihodnje leto bodo aktivi mladih zadružnikov skupno z zadrugami pregledali gospodarske na- loge v posameznih krajih in na pod- lagi ugotovitev sestavili svoje načrte za nadaljnje delo. 12. OKTOBRA 1956 — Stev. 41 flpA STRAN Neprijeten dokument ameriške „svobode^^ Zadnja in predzadnja številka ameriškega Uustriranega časopisa »Life« je pri- nesla obširno ilustrirano reportažo o tem, kako so prišli črni sužnji v Ameriko. Časopis ni nič kaj simpatično postregel rcJakom na jugu ameriških držav z mnogimi dokumenti, ki razglabljajo divjaštvo, surovost in nedemokratičnost pri rasnem razlikovanju. Med temi slikami smo našli tudi tole, ki prikazuje zadovoljne rasiste v preteklosti okoli sežganega trupla linčanega črnca. To »sveto opravilo« v imenu gorečega križa so ponoči opravili zakrinkani člani Clu cklus člana. Čeprav prepovedana, ta organizacija že spet podtalno rovari na ameriškem jugu. Duna ski lončar Franc Kukovec odkrl tisočletno skrivnost Izdelovanja rimske keramike i »Terra nigra«, rimski keramični iz- delki sodijo v svetu v vrsto umetnin, ki jih ni mogoče drugače vrednotiti kot zlato. Razumljivo, da so povsod že poizkušali odkriti skrivnosti o izdelo- vanju rimske keramike, vendar doslej to nikomur ni uspelo. Toda pred nedavnim so po vsem sve- tu prisluhnili novici, da je tisočletno skrivnost končno razvozlal dunajski lončar Slovenec Frano Kukovec. S 16. leti je Franc Kukovec prvič slišal za »Terra - nigro«. Ko je obisko- val lončarsko šolo v Ljutomeru, je uči- telj pokazal svojim učencem košček rimske Terra-nigra vaze. Takrat jim je tud-i govoril o čudovitih mojstrovinah rimske keramike. Ko je Kukovec pozneje z velikimi napori dosegel v Grazu mojstrski na- NA§LI SO TRETJI NAJVEČJI BISER NA SVETU Pred neda\mim je neka japonska ri- biška ladja odkrila v arafurskem mor- ju tretji največji biser na svetu. Redka dragocenost naravnega izvora ie ne- precenljive vrednosti. Ta biser ima v premeru približno 2 centimetra. slov keramika, se je s fanatično za- grizenostjo lotil naloge. Podnevi je de- lal izdelke za trg, ponoči pa se je nje- gova lončarska delavnica spremenila v laboratorij. Kcrak za korakom se je Kukovec bližal skrivnosti rimskih moj- strov, dokler končno ni prejel plačila za svoje vztrajno prizadevanje in ve- like napore. V rokah je držal vazo, na las podobno antičnim izdelkom. Tudi najibolj izšolano oko ne bi našlo raz- like. Ža to mojstrovino je prejel pis- meno priznanje dunajske Tehnične vi- soke šole. Rečeno je, da so njegovi iz- delki enakovredni pravim Terra-nigra in da je proces izdelovanja na isti osnovi. Kukovec skrbno čuva skrivnost. Nje- govo senzacionalno odkritje je povsem svetu vzbudilo precej zanimanja. V de- lavnico slovenskega lončarja kar de- žujejo vprašanja in naročila iz vsega sveta. Vendar Kukovec ne misli na vabljive ponudbe. Meni, da bo svojo umetnost posredoval le strokovnim krogom in proizvodnja modernih Terra- nigra izdelkov naj bi tekla izključno pod kontrolo. Lončar Franc Kukovec je kmečki sin, doma iz Stajersike. Star je 33 let. SALOMONSKA RESITEV Pravijo, da sem »živina«, ker povsod sem funkcionar. Rer sem društev imoviJia, odboroi7 raznih inventar. Ponekod sem hil odsoten, ko so izvolili me, zato vsak dan sem čisto poten, ko zveni za nove funkcije. Tu sem tajnik, tam predsednik. Drugje izbran sem spet v nadzor. Ves sem zmešan od dolžnosti, kot da bi jedel — Muhomor. — Zdaj odločil sem drugače: Kar zlagajte na mene vse! Dela naj kdorkoli hoče, dovolj, da nosimo funkcije! PRED OBČNIMI ZBORI Ko bodo taborniki zborovali, pokličejo naj k obračunski seji tiste, ki so pod šotori spali in niso nitke dali k skupni preji ter proračunsko v morju se kopali. V BITKI ZA KRUH V skrbeh; kako bi opravičil kruh, ki talijina miza mu ga nudi, naš celjski scenarist pač ni od muh, se lotil tokrat je režije tudi. OSNUTEK ZA NASLOVNO STRAN NOVE VERZIJE ROMANA To je nekoliko prirejen osnutek na- slovne strani romana »Sadovi jeze«. Pisatelj bi moral za junaka izbrati ge- nerala Hardinga, ki ustrahuje patriote na Cipru. Koliko je vredno »svobodo" ločenca Znani pisatelj Paul Gallico je na- pisal zanimiv prispevek v Reader's Digest. On sam je »ušel zakonskemu jarmu« in pripoveduje, kaj je s si- jajno »svobodo« pridobil. Našim bralcem v prevodu posredujemo večji del njegovega članka: Nedavno me je poklical prijatelj, ki že dolgo ni slišal ničesar o meni. De- jal je, da je slišal o moji ločitvi po šti- rinajstih letih zakona. »Sočustvujem, da se je zlomil vajin zslion,« je dejal in pristavil: »Toda v resnici ti zavidam. Ti si svoboden. Lah- ko živiš, kakor ti je všeč, prihajaš in greš kadar ti je volja. Ti sam ne veš kako si srečen. To mora biti sijajno.« Sijajno, biti svoboden! Prihajati do- mov po mili volji, jesti kar ti ugaja, nič ugovarjanj, potovanja kamor in kdaj hočeš, lahko imaš hišne živali, stresaš pepel po tleh ... Jaz sem že tri leta »svoboden« in lah- ko natančno poročam kako »sijajna« je ta prostost. Ona ni nič, pa tudi niti malenkost vredna. Kdor je poročen ne ve kako dobro mu je. Beg pred zakonskim jarmom, zlasti če je že pol življenja preteklo, prinaša več slabih kot dobrih posledic. Osamljenost in mrtvaška tihota učinkujeta kot mora kadar zarožlja vaš ključ v vratih in notri, v stanovanju ni nikogar, ki bi na to reagiral. To je trenutek, ko človek spozna, da lajanje psa, mjavkanje mač- ka ali cvrčanje ptice, ne more biti na- domestilo za človeka. Neka moja znan- ka, ki je tudi ušla zakonskemu jarmu pravi, da je njeno prvo delo, ko odpre stanovanje, da vključi radio še preden sname klobuk in sleče površnik. To samo zato, da bi morečo tihoto stano- vanja napolnila glasba ali glas človeka, ki ga ne pozna. Včasih pa stanovanje ni bilo taiko prazno in tihotno. Slišal sem glas, ki vprašuje: »Si ti, dragi?« Pa tudi morda samo: »Kje si že spet bil?« Ce si sam, nikogar ne briga, kaj te je doletelo. Človek je sicer svoboden, toda sam stoji v svetu. Časi, ko si bil v sre- dišču pozornosti nekega drugega člove- ka, so mimo. Se pctepen pes se ne zme- ni, če ste bolni ali zdravi, srečni ali obupani, živi ali mrtvi. Prijatelji ne morejo izpolniti vrzeli, ki jo je izpol- njeval zakonski drug. Neka igralka v Londonu mi je pri- povedovala, da se kljub vrhunskim uspehom v umetnosti počuti osamljena. Ona pravi: »Ce pridem iz gledališča domov in zaprem vrata za seboj, vem, da ni človeške duše, ki bi jo zanimalo kako mi gre, kaj delam, ki bi se veseli- la z mano mojih uspehov.« Moj prijatelj, ki je pred kratkim spet poročil svojo ločeno ženo pravi: »Strast ljubezni mine. Toda navada ostane. To so navade, ki so nastale med zakonom, ki so prijetne in pristne. Nova ljube- zen prinaša samo nastajanje novih na- vad. Jaz sem spoznal, da so stare še najboljše. Ločil sem se, ker sem menU, da so trenja v zakonu bila neizdržna. Toda spoznal sem, da je življenje brez njih še veliko bolj neznosno.« Jaz sam sem v treh letih napisal ro- man in scenarij, potoval sem in če ni- sem imel ničesar drugega, sem opletal s palci. Nihče mi ni ugovarjal, nihče svaril, nihče pohvalil, nihče se ni vese- lil z mano. Povem vam, da je tako živ- ljenje brez prepirov, pa tudi brez skup- nih ciljev neizdržno. Ne morete si pred- stavljati, kako do grla sit je človek lastnega početja, če lahko vedno dela to, kar sam hoče. To je življenje, po- dobno dolgočasni ravnini brez vrhov in jarkov. Ce potujete, se spominjate, da ste nekoč z nekom tako vroče razprav- ljali o takem potovanju. O tem poseben doživljaj mojega pri- jatelja. Zapustil je ženo in se z avtom odpeljal na oddih. Vozil je skozi na- rodni park. Naenkrat se pojavi pred njim rjavi medved. Postavil se je pred avto in moledoval za kakšno slaščico. Prijatelju je bilo tesno pri srcu, da bi odprl okno in mu ponudil sladkarijo. Premislil si je in spet pognal. Medved je bil presenečen. Videl ga je stati in zreti za avtom polnega dvoma v člove- kovo dobrodušnost. Tedaj je rekel: »Alica, ali ne vidiš, kako ta kosma- tinec maje z glavo, kot bi hotel reči: Ti presneti, nedosegljivi skopuh ti...« Tedaj se je šele zavedal, da je sam v vozilu. Ko je pripeljal v prvi kraj s telefonom, je poklical domačo številko in sporočil ženi, da prihaja nazaj. Takšna je torej prelestnost »svobode« človeka, ki se je odločil, da mu je za- konski jarem pretežak. Svoboda, ki jemlje voljo in veselje do življenja... V izvlečkih tega prevedenega članka bralec lahko ugane, da tu ne gre za lo- čitev tiste vrste, kjer je bila zakonska vez res le muka in trpljenje enega aU obeh. Tu gre predvsem za ločitve, kjer eden ali drugi zakonec brez posebnega vzroka zapušča zakon, za človeka, ki enostavno misli, da mu je zakon v bre- me in smatra, da bi sam živel bolj svo- bodno in večjih uspehov polno življe- nje. Tu gre samo za princip, ali je boljše živeti sam ali ne. Nikakor pa za vztrajanje v zakonu, pa naj si bo še tako nemogoč. Umetniškd uganka Na letošnjem biennalu v Benetkah je bilo razstavljeno tudi tole umetniško delo Lynna Chadvvicka, ki naj pred- stavlja »Notranje oko«. Delo je izra- zito kubistično in zahteva precej do- mišljije pri gledalcu, da najde sorod- nost med naslovom in delom samim. Kako nagrado bi dali tej umetnini vi? Kipar pa je na tej svetovni razstavi dobil prvo nagrado za kiparsko delo. Piše: Ivan Seničar Riše: Tonček Skok Ko se je Franček Frake! prebudil, ga je Coco tako stresel, da je skora.i snet izgubil /avest. MWa pred nvm je bila polna denaria. Frakel je pogoUnU sTino. ni upal vprašati. č'gavo .ie to. Coco pa .ie rekel: »-Oče, to je naš denar!<■( Takrat so nnstopili razni ljudje, ki so imeli čisto neumne obraze, in mu čestitali. Dvignil se je in za^el šteti denar. Slišal je, kako l.ludjp govore o njem. Neka ž«*nska je rekla, da je zelo len in si ne želi drue^a^netra moža. Pog^^^iai jo je. Imela je vel'ke boke. To«la premagal se je. Razdplil ie nekai t'«o'akov in zvedel od \vid\, da zgleda zelo mla- dostno, da ima bo7an=kega srna. da ga je škoda k«»r je vdov itd. Zato je še enkrat obdaroval vse in postal je še bolj mladosten. Nato pa^_sta zbežala s Cocom s polnimi rokami in se skrila v neko trgovino, kjer so ju prodajalke sumljivo gledale. Frakel je zagledal na polici velike rjave aktovke in pomignil je, naj mu dajo eno. Odprl je zavojček z denarjem rn čez 200 tisočakov se je vsulo po pultu. Prodajalka je zakričala. V trgo- vini je nastal preplah. Pritekel je miličnik in zakričal: »To je ukraden denar. Vidva vse življenje ne zaslužita toliko!-« Nabralo se je nekaj ljudi, med katerimi je bilo nekaj prič. Kupila sta aktovko in odšla na postajo. Tu je srečal Frakel starega prijatelja Tomaža, ki je bil mehanik in nekak mešetar. Ker so klepetali, sta zamudila vlak. V bližnji gostilni so se napili in tako sta zamudila tudi naslednjega. Takrat pa je rekel Tomaž: »-Vem za star avto. Kupita ga in v štirih urah bosta v Celju«. Frakel je kupil avto, kateremu so blatniki ropotali bolj od motorja. Ponoči sta prispela v Celje. Drugo jutro je Frakel najprej poslal telegram Dondu, da so dobili milijon. Vzel si ie dopust, brcnil v zadnjico svojega šefa in mu dal deset tisoč, da ga ni tožil, šef pa ga je potem prosil še za eno brco. Obiskal je Pavla v bolnišnici in mu plačal sod vina. Število njegovih prijateljev je naraslo. Coco je dobil dekle. Sosedova psica je tožila za Dondom. Frakel ni nikoli mislil, da ga imajo ljudje tako radi. Potem pa je zahrepenel po ženski. Toda Celjanke so se mu zdele preveč primitivne. Vrndar j«* »mf^I denar. Kupil je vse, kar je mislil. Samo stanovanja ni mogel dobiti drugega. Vsi so občudovali njegov avto. Ni vedel več, kako naj zapravi denar. Nato se je spomnil na cene v naših letoviščih. Da. ..^ S Cocovo vadnico je obnovil znanje svoje nemščine... Na morju bo ' [ Nemec, da se mu bodo bolj klanjali. Kar plazili se bodo pred njim! In ; I tam bo ujel kako tujko, lepo z lepimi nogami in dolgimi trepalnicami. ^ STRAN 12. OKTOBRA 1956 — StcT. 41 Velik uspah športnih tekmovanj med delovnimi kolektivi Cukarn« in Beton sta y zadnjih dneh or^a- ■izirala pestra tekmovanja, ki so pritegnila ■a športna igrišča in borilišča na stotine tek- moTalcev iz naših tovarn, podjetij in ustauor. Tekmovanja so bila odlično organizirana in so' ponovno služila zbližanju športa med našim delavstvom, medsebojnemu spoznavanju in to- varištvo. Ce k temu pripišemo, da slična tek- movanja T občinskem merilu ne zahtevajo ne- kih posebnih finančnih sredstev, potem smo lahko kar najbolj veseli takih prireditev in si Želimo, da bi postala tradicionalna-vsakoletnal Teden Cinkarne je bil bogat na športnih prireditvah. Na kegljišču Betona so se več dni zbirali kegljači iz vseh tovarniških aktivov. V mednarodnem slogu v borbeni partiji je tokrat zmaga pripadla Betonu s 194 podrtimi keglji, na ostalih mestih pa so: Tekstilna Prebold 363, TEP 330, Elektro Šempeter, Kovinotehna, In- validi itd. — V streljanju je zmaga pripadla Cinkarni I s 470 krogi, 2. Kovinar Štore 445, 3. Kovinotehna 574, 4. Tempo 344, 5. Cinkarna II 274, 6. Savinja 209 itd. V odbojki je nastopilo 12 moštev, ki so bila razdeljena v 3 skupine. V I. skupini so bili zmagovalci Beton, V II. Celjska tiskarna, v III. Kovinsko podjetje Ce- lje. V finalu je po izenačeni igri v petih selih padla odločitev med Betonom in Celjsko tiskarno v prid Betona, drugo mesto je pripadlo Celjski tiskarni, tretje pa Kovinskem podjetju. V predtekmovanju so presenetili mladi Kovi- narji iz Štor, ki so premagali TEP in Metko, le za las pa izgubili srečanje s Celjsko ti- skarno. V namiznem tenisu je nastopilo preko 15 moštev. V finale sta se prerinili ekipi TEP in Volna iz Laškega. Zmaga je pripadla ra- tiniranim igralcem TEP. V štafetnem teku po celjskih ulicah so zmagali mladi Jeseničani, drugi pa so bili dijaki II. gimnazije. Ce k tem prireditvam prištejemo še nadvse uspele kolesarske dirke na štadionu iJorisa Kidriča z udeležbo najboljših slovenskih kolesarjev in kvalitetno nogometno tekmo Dinamo (Zagreb) ; Kladivar, ki so prav tako spadali v okvir »Ted- na celjske Cinkarne«, potem lahko priredi- teljem le čestitamo, da so z uspešnimi prire- ditvami močno razgibali športno aktivnost in zanimanje med celjskim prebivalstvom. Tudi športni dan Betona, ki je postal že tradicionalna prireditev tega agilnega športnega društva, je zbral nad 100 delavcev — grad- bincev iz vseh gradbišč podjetja. Med seboj so se pomerili v kegljanju, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kajakaških tekmah ter šahu. V kegljanju je zmagala Direkcija 8 398 keglji pred centralnimi obrati 392 in gradbiščem Celje 295. V odbojki so nastopila 4 moštva, vrstni red pa je bil naslednji: 1. Centralni obrati, 2. Direkcija, 3. Mladinci, 4. Gradbišče Celje. V streljanju z zračno puško: 1. Mladinci 596, 2. Gradbišče Celje 579, 3. Centralni obrati 489 (nastopilo je skupno 7 moštev!). Med posamezniki je bil najboljši Arhamič s 134 krogi (od 150 možnih). V na- miznem tenisu so tekmovala 4 moštva, zmago- valci pa so bili iz Direkcije, med posamezniki pa Rehar Ivo. V balinanju je nastopilo 6 ekip, zmagovalci pa so bili uslužbenci DUR. Pri ka- jakaših je nastopilo 9 tekmovalcev, zmagovalec je bil Marinšek, takoj za njim pa Rehar. V šahu je nastopilo 6 moštev, zmaga pa je pri- padla Direkciji. — Gradbeno podjetje Beton je lahko po svoji športni aktivnosti in orga- nizatorskim sposobnostim za vzor vsem osta- lim celjskim podjetjem! ŠE BESEDA O REPREZENTANTIH Več celjskih športnikov je v nedeljo nasto- palo v vrstah reprezentance Slovenije. V No- vem Sadu so na mladinskem četveroboju at- letskih reprezentanc Srbije, Hrvatske, BIH in Slovenije nastopali Bzirski, Naraks, Jan, CvikI, Rečnik in Ban. Izmed vseh so se najboljše odrezali Bzirski z zmago v metu diska, Naraks DRUŠTVA PARTIZAN T SAVINJSKI DOLINI SO ZAKLJUČILA TELOVADNE NASTOPE Članstvo društev Partizan najbolje dokaže tvoje aspehe s telovadnimi nastopi, ki pokažejo •adove njihovega celoletnega dela. Vrsto le- tošnjih nastopov v Savinjski dolini sta zaklju- iili 16. septembra društvi v Polzeli in Petrov- čah. Na obeh nastopih smo videli vaje vseh oddelkov in dobre orodne telovadce. Polzela je imela celodnevni program s predhodnimi atletskimi tekmami, v Petrovčah pa je bil Utega dne tudi tradicionalni turnir v odbojki za >Savinjski pokal«. V Petrovčah so letos po- kazali odlično kvaliteto v odbojki, saj so na tem turnirju, kakor pozneje tudi na okrajnem prvenstvu Partizana, premagali doslej nepre- magljive Šempetrčane. Ce registriramo telo- vadne nastope še na Gomilskem, na Vranskem T Braslovčah, Preboldu in Gotovljah, lahko tndirao, da io pokazala društva v vsej Sa- vinjski dolini letos veliko aktivnost. Nvgemct: VESELE IN ŽALOSTNE TESTI. . . Zopet lahko napišemo bridko resnico — >2oga je okrogla!« ko smo v sredo gledali na Glaziji lepe poteze nogometašev Kladivarja rroti renomiranim igralcem Dinama % bleste- imi imeni — Horvat, Crnkovič, Conč, Kralj, Benko, Lipošinovič itd. — smo bili več kot prijetno presenečeni kako se lahko enajstorica Kladivarja bori proti velikim nasprotnikom. Poraz z 1:4 (0:1) je bil v tej igri nekoliko pre- ostro izražen, saj so zlasti v II. polčasu v si- jajnem finišn Celjani zaslužili ugodnejši re- zaltat. Po stari navadi tudi tokrat ni hotela žega v mrežo in je častni gol za Celjane do- segel le Rojnik v srečnem dvoboju s Kraljem. Za Dinamo je dvakrat bil uspešen Benko, po enkrat pa sta zadela mrežo še Prlčec in Lac- kovič. Okrog 2000 gledalcev je zadovoljnih od- hajalo iz Glazije in posrečeno je dejal nekdo izmed njih — »Celjani so danes odigrali tekmo Prizor • tekme Kladivar : Dinamo l«ta«. — In nato hladen tuš iz Varaždina v srečanju s Slobodo. kjer je šlo za točke. Kla- divar se je vrnil od tod praznih rok, s porazom 1:3 (1:3) in je s tem zdrknil že z drugim je- senskim porazom do nedelje na 5. mesto v tabeli. Od kod neuspeh? Marinček je ostal doma (zakaj — še ne vemo!). Piki je še poškodovan, Belcer pri vojakih . . . Kladivar je srečanje T Varaždinu izgubil v I. polčasu v pičlih 7 minutah, ko sta brata Ilajnl zapečatila usodo Celjanov. Sicer je Pere po vodstvu 1:0 za Slobodo rezultat izenačil, potem pa sta prišla še dva gola, ki sta domačinom prinesla zmago. Celjani so se v II. polčasu borili za izenačenje, žoga pa zopet ni hotela v mrežo. Rojnik je bil dvakrat v odlični situaciji pred vrati Slo- bode, žoga pa je poletela čez prečko, Perčev prosti strel iz nekih 20 m je zadel prečko in se je žoga odbila v nolie ild. Po toči zvoniti je prepozno! Do zaključka jesenskega dela je še ( kol, na razpolago 12 točk in treba bo gle- dati, da bo izkupiček boljši kot v prvi polovici prvenstva. 2SD Celje je doma pospravilo obe točki proti Rudarju (Velenje) s 4:2 (2:1). Rudar je imel več od igre, Celjani pa so v protinapadih izkoristili slabost njihove obrambe. V vodstvo je prišel Rudar po Ivenčniku v 2. minuti, dve minuti zatem pa je Ograjenšek s kazenskim strelom izenačil. Rezultat polčasa je v 20. mi- ■nti postavil Lesov, V II. delu je Hudarin, ki je bil najboljši na terenu, zopet izenačil, aato pa je Jošt dosegel z dvema goloma kon- čni rezultat in dragoceno zmago. Rudar je v jeseni doživel že peti zaporedni poraz in se brez točke čvrsto drži repa v lestvici. Storski Kovinar je doma premagal Nafto s 2:0 (0:0). Zmaga je bila plod boljše igre do- mačinov. Uspešna strelca sta bila v zadnjih 10 minutah tekme Kline in Ožek. S to zmago se se Štorjani utrdili na sredini lestvice. Nogometaši iz Rogatca so v Kisovcu prema- gali tamkajšnjo Svobodo z 1:7, Kladivar B je tekmo odpovedal, Olimp pa je vandral v Tr- bovlje zaman, ker zaradi nesporazuma ni bilo Sloge na igrišče. — V mladinski ligi je Olimp komaj premagal doma Kovinarja z 1:0, ZSD Celje pa je srečanje z Usnjarjem dobilo brez borbe s 3:0. Tudi liga moštvo Usnjarja je v Hrastnika proti Bratstva doživelo poraz % 1:3. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Ob 9.M na stadionu Borisa Kidriča OKRAJNO POEDINSKO ATLETSKO PRVENSTVO PARTIZANA Ob 1«,>I na Glaziji OLIMP : KLADIVAR B Ob 14,00 na Glaziji RUDAR (Trbovlje) : KLADIVAR (mladi>«> Ob 15,3i na Glaziji RUDAR (Trbovlje) : KLADIVAR (Ii.a> Ob 14,M v SoštaaJB USNJAR : OLIMP (mladiHa) Ob 15,3» v Šoštanju USNJAR : KOVINAR (Store) Ob 15,3« v Storah KOVUVAR (fitor«) : CSD CELJE (mladbi«} z zmago na 3.000 m in 2. mestom na 800 m ter Rečnikova z 2. mestom v skoku v daljino. Kokometaši Uršič, Bukovac, Veber, Ježovnik in Fijavž so nastopili v slovenski reprezentanci proti BIH v Mariboru. Celjski zastopniki so bili odlični, saj so Uršič, Ježovnik, Veber in Fijavž bili med najboljšimi. Polovico Igralcev je dalo Celje tudi v re- prezentanco Slovenije, ki je v nedeljo nastopila v Senovem proti Hrvatski v hokeju na travL To so bili Jelenko, Bremec, Nikolič, Kolenc in Založnik. Celjani so bili med najboljšimi igralci. KONJICAM ZOPET NAJBOLJŠI Letošnje ekipno prvenstvo partizanskih druš- tev v atletiki, ki se je vršilo decentralizirano po sektorjih, je pokazalo velik napredek v tej zdravi športni veji med vsemi pripadniki Par- tizana. Ze udeležba 16 društev s preko 600 tek- movalci nam pove, da je atletika poleg redne vadbe postala zelo priljubljena med aktivnim članstvom Partizana. Tekmovanja so se vršila po vsem celjskem okraju, marsikje tudi na primitivnih atletskih napravah, rezultati pa so bili povsod zelo zadovoljivi. Rezultati nasto- pajočih so se preračunavali po mnogobojskih tablicah, na podlagi katerih je bil določen tudi vrstni red najboljših društev. Agilni Konjičani, ki so letos premočno osvojili naslov okrajnega prvaka v plavanju, so dokazali, da so tudi izvrstni atleti. Tako je tudi druga važna tro- feja odšla v mestece v Dravinjski dolini. Ce upoštevamo, da sta plavanje in atletika po svoji zdravstveni vrednosti najbolj- pomembni za telesni razvoj slehernega aktivnega športni- ka in telovadca, potem Inhko le podčrtamo, da v Konjicah pravilno pojmujejo zdravo in na- predno telesno vadbo. ;>jiliovi uspehi so brez dvoma rezultat marljivega dela in načrtne vadbe. Močno presenečajo Smarčani z drugim mestom, saj smo o telovadcih iz tega predela malokdaj slišali. Letos so pokazali veC življenja ia ajihov aspek v atletiki jim lahko služi za Drobne iz naših krajev v konjiški OBCINI ni DRUSTEV prijateljev mladine Pred dnevi je bila seja občinskega odbora organizacije SZDL v Slovenskih Konjicah, katere so se poleg članov SZDL udeležili tudi predstavniki občine in drugih množičnih organizacij. Na seji so razpravljali o skrbi za otroka, mater in družino. Med drugim so ugotovili, da bi morali' šolski odbori skupno z vodstvom šol poskrbeti za ustanovitev mlečnih ku- hinj, saj ima takšno kuhinjo od 14 šol v občini le šola pri Jerneju in v Spi-; taliču. Nujno bi bilo, da bi uporabljali pri zdravstvenih pregledih otrok po- sebne kartoteke, da bi lahko z njihovo pomočjo nenehno zasledovali bolezni ter ugotavljali primere podhranjenosti otrok. Sklenili so, da bodo vaški odbori organizacije SZDL skupno z vodstvi šol še v tem mesecu razpravljali o po- večanju" skrbi za šolsko mladino. Prav bi tudi bilo, da bi ustanovili v posa- meznih večjih krajih občine društva prijateljev mladine, ki bi lahko v mno- gočem pomagala pri vzgoji otrok. Prav tako bo treba poživiti delo dru- štva prijateljev mladine v Slovenskih Konjicah, ki je zadnji čas popolnoma zamrlo. Precejšnje naloge čakajo tudi social- no skrbstvo in zdravstvo, ki bo orga- niziralo razna predavanja, moralo pa bo tudi skrbeti, da se bodo vključile obiskovalke v aktivno delo pri zdrav- stvenem pros veti je vanju na vasi. Na seji so tudi predlagali, da bi vključili zdravstvena predavanja tudi v kmetijsko nadaljevalne šole in v de- lovni načrt mladih zadružnikov. L. V. iz velenja Pretekli teden so v okviru »Tedna otroka« odprli šolo za starše, ki jo je organizirala izobraževalna sekcija ve- lenjske Svobode. Po uvodnem preda- vanju o razvoju in vzgoji otroka do 3. starostnega leta, bo v ciklusu še 12 predavanj, tako da bodo dobili starši zaokroženo in pravilno sliko o vzgoji otroka do zrelostne dobe. »Teden otroka« so zaključili v Vele- nju preteklo nedeljo s slavnostno aka- demijo, katere se je udeležilo večje število ljudi. Skvarkinovo tuje dete v šentjurju V soboto, 13. oktobra, bo gostovala igralska družina celjskega akademskega kluba ob 20. uri v Šentjurju pri Celju, v dvorani zadružnega doma bodo upri- porili Skvarkinovo veseloigro v petih dejanjih Tuje dete. iz planine pri šentjurju Preteklo nedeljo so kmetijske za- druge Planine, Dobja in Šentjurja or- ganizirale za člane aktivov mladih za- družnikov poučno ekskurzijo. Mladina si je ogledala kmetijsko posestvo v Mi- rozanu ter hmeljarsko šolo v Vrbju pri Žalcu. Z zanimanjem so si ogledali tudi ar- heološke izkopanine v Šempetru v Sa- vinski dolini ter malinov nasad v Bočni. Od tod so nadaljevali pot v Lo- garsko dolino. Vrnili so se zelo zado- voljni, da so toliko videli. Zahvalju- jejo se svojim kmetijskim zadrugam za pomoč, ki so jim jo nudile pri or- ganiziranju te ekskurzije. T. F. bogato poplačan trud in prizadevanje pri delu. Vrstni red društev v ekipnem tekmovanju je naslednji: 1. Konjice — 21.265, 2. Šmarje — 17.491, 3. Gomilsko - 16.873, 4. Laško - 16.295, 5. Celje-mesto 15.053, 6. Žalec - 14.041, 7. Mo- zirje — 12.669, 8. Braslovče — 11.865, 9. Šentjur - 9.455 in 10. Petrovče - 7.137 točk. Najboljšo člansko ekipo je imelo Gomilsko, članic Bra- slovče, mladinsko Žalec, mladink Celje-mesto, pionirsko Žalec In pionirk Konjice. SKUPŠČINA ŠTAJERSKE SMUČARSKE PODZVEZE Prvi sneg je pred dnevi že pobelil bližnje celjske griče. Za smučarske delavce je bil to znak, da je treba prijeti za delo in se pri- praviti na novo smučarsko sezono. Najprej se bodo zbrali za zeleno mizo na letnih skupšči- nah, kjer bodo utrdili program in nove organi- zacijske oblike. V četrtek 18. t. m. bodo ob 16.30 v stekleni dvorani hotela Evrope zasedali zastopniki osnovnih smučarskih orgonizacij iz vzhodne Slovenije, ki bodo pregledali svoje dosedanje delo in si začrtali smernice za bo- doče. Letošnja skupščina bo potekala v zna- menju decentralizacije, saj je smučanje v zad- njem letu napravilo takšen korak naprej, da je postala že prova nujnost ustanovitev okraj- nih smučarskih organov. Tudi celjski okraj bo V. tako dobil za svojih 18 osnovnih organizacij I in preko 3.100 smučarjev svoj vodstveni organ, i Slični okrajni odbori bodo organizirani tudi f v Trbovljah in Mariboru. Z ustanovitvijo okrajnih smučarskih odborov lahko pričaku- jemo v letošnjem letu še večji razmah tega športa med našo mladino. T dobrni dvorec marije terezije 2e večkrat se je zgodilo, da so zdra- viliški gostje povpraševali za dvorec Marije Terezije. Ker tega dvorca na Dobrni sploh ni (in ga tudi nikdar ni bilo), a tudi cesarica Terezija ni bila nikoli v Dobrni, bi bilo zaželeno, da bi nekateri brezvestni domačini, pa tudi tisti, ki ne vedo kaj prida o zgo- dovini Dobrne, raje molčali, kot pa da bi razširjali takšne vesti in se z njimi celo okoriščali. Gostje zdravilišča, ki se zanimajo za zgodovino, bodo prej ali slej ugoto- vili, da je vse skvipaj le legenda do- mačinov. iz laškega V »Tednu otroka« so organizirali v laški osnovni šoli in nižji gimnaziji roditeljske sestanke, na katerih so pre- davali razredniki staršem o perečih učno-vzgojnih vprašanjih. Pred kratkim so ustanovili tudi mleč- no kuhinjo, kjer dobiva brezplačno ma- lico preko 200 socialno šibkih otrok. V tem tednu je društvo prijateljev mladine organiziralo brezplačne kino predstave ter predavanje dr. Zdenka Mrmolje o preventivnih in kurativnih merah pri otroški ohromelosti. Za za- ključek tega tedna so priredili v La- škem akademijo. iz vitanja Pred kratkim so pričeli v Vitanju s pripravami za ureditev otroškega vrtca. Pri delu bo pomagala tudi kmetijska zadruga, nekaj sredstev pa bo prispe- vala tudi občina. Menijo, da bodo pri- prave za vrtec kmalu končane in da bo lahko v njem 30 do 40 otrok. V primeru, da bi bilo več prostora, na- meravajo sprejeti do 60 otrok tudi iz bližnje okolice. iz strmca Prosvetno društvo bo imelo svoj občni zbor 14. oktobra. Pregledali bodo svoje dosedanje delo ter načrte za bo- doče delo. V Strmcu nameravajo usta- noviti šolo za odrasle. Predavanja Ljudske univerze so zamrla zaradi po- manjkanja predavateljev. Prihodnje leto bodo morali poživeti tudi delo ljud- ske knjižnice, za katero je iried pre- bivalci premajhno zanimanje. V Strmcu je bil preteklo nedeljo te- čaj za vkuhavanje sadja in zelenjave, katerega so se udeležile tečajnice, ki so lani obiskovale KGS. Pri delu jim je pomagala tudi kmetijska zadruga, ki je omogočila, da so pripravile večje količine ozimnice. iz vojnika Pretekli teden so bili učitelji vojniške občine na dvodnevni ekskurziji v Prek- murju, kjer so si ogledali tovarne v Murski Soboti, napredna kmetijska go- spodarstva v Pomurju ter gospodarsko razstavo v Radgoni. Kulturno umetniško društvo »France Prešeren« namerava organizirati v zim- skem času izobraževalne tečaje za od- rasle. Tečaji, ki bodo dvakrat tedensko, bodo nudili odraslim z zanimivimi pre- davanji dopolnilno izobrazbo. RAZPIS Na podlagi M. člena uredbe o ustanavljanja podjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51-53) in 10. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okraj- nih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-55) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Vojnik MESTO UPRAVNIKA GOSPODARSKIH PODJETIJ »PESEK« IN »OBNOVA-CEMENTNLNE« FRANKOLOVO Pogoj: Gradbeni tehnik z najmanj 5 let de- lovne prakse ali srednješolske izobrazbe s 5- letno prakso v vodenju gospodarske organiza- cije ter da ni bil kaznovan in mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v računovodstvu gospodarskih podjetij. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opi- som strokovne izobrazbe pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Vojnik najkasneje do 20. oktobra 1956. Komisija za razpis mest direktorjev PUTNIK - SLOVENIJA, CELJE Vas vabi na šestdnevno potovanje v RIM— NAPOLI-POMPEJI v mesecu novembru 1956. Ta izlet bo zadovoljil vse, ki žele videti bo- gastvo italijanskih mest. predvsem pa FIRENC, RIMA. NAPOLIJA in POMPEJEV. Prijave sprejemamo do vključno 15. oktobra 1956. Splošna navodila in program zahtevajte v poslovalnici. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic za tu in inozemstvo pri PUTNIK, Celje. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbimo v najkrajšem času. Poslužujte se naših uslug, ker boste postre- ženi hitro in solidno. OBJAVA Izpitna komisija za pisarniško stroko pri Okrajnem ljudskem odboru Celje obvešča, da bodo izpiti za naziv pisarniškega referenta v jesenskem roku od 1. do 15. def-embra 1956. Za izpit prihajajo v poštev uslužbenci okraj- neea ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, njihovih finančno samostojnih zavodov ter proračunskih ustanov. Prijave za izpit je vložiti najpozneje do 15. oktobra 1956 v uradu tajnika Okrajnega Ijnd- skega odbora Celje. VABILO X. redni letni občni zbor Prosvetnega društva. >France Prešeren« Celje, bo v petek, dn» 19. oktobra ob 19,30 nri v dvorani OZZ, Can- karjeva ulica. Dnevni red: običajen. — Pozi- vamo vso članstvo k polnoštevilni udeležbi. Uprava TRGOVSKO PODJETJE »KRISTALIJA« V C e 1 i n proda namizni električni skobeljni stroj im '% namizni električni stroj za gladfenje (smirkanje) PRODAM levi zidani štedilnik. Informacije: Brce 15. PRODAM parcelo v izmeri 60 arov v bližiai glavne ceste. Kiiret Jožica, Ložnica, Žalec PIIODAM ugodno lepo kuhinjsko opremo (kom-, pletno). za din 22.'000.— Delea, Celje, Cret 85. PRODAM takoj posestvo (zaradi selitve) n* krasni sončni legi z vsem inventarjem blizv Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM klavir dunajske znamke, popolnoma novo spalnico iz inozemskega lesa (rožnati palisauder), kavč iz orehove korenine. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno peč za žagovino. Celje, Zavedna 13. i'RODAM lončeno peč za srednje veliko sob*' za din 4.000.— Kotnik Josip, Celje, Cret 75. PRODAM po zelo ugodni ceni motorno kol» znamke >Victoria<, 350 cbm v izredno dobren* stanju. Caujko Vinko, Slovenj Gradec. PRODAM ugodno parcelo približno 600 m*, 5 minut iz mesta. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno lokal, primeren za pisarno« ali za manjšega obrtnika. Naslov t upravi lista. Pi?ODAM ugodno klavir ali zamenjam za novo> harmoniko »SCANDALLl« (najmanj 10 regi- strov). Skočir Andrej, Celje Tovarniška 20. PRODAM dobro ohranjen kompleten otroški voziček s senčnikom ter opremo. Vprašati pri Vuk, Celje, Kocbekova 3/11, stopnišče IIL MALO POSESTVO v bližini Celja dam pod ugodnimi pogoji v najem. Vprašati Celje, Miklošičeva 9/1 — desno. ODDAM garažo in magazin, uporabno tudi z& obrt. Vprašati Gams, Celje, Mariborska 26. KUPIM enosobno stanovanje ali večjo sobo * Celju. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjeno otroško posteljo. Na- slov v upravi lista. KUPIM hmeljsko sušilnico. Ivan Pirnat, Star* vas Velenje. GOSPODINJSKO POMOČNICO za samostojn* vodenje gospodinjstva, pošteno, dobro kuha- rico sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra in čista gospodinja« SPREJMEMO mlajšo prodajalko v trgovino usnjene galanterije. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. RAČUNOV UUJA s prakso v industrijskem podjetju sprejme službo pod pogojem, d& dobi družinsko stanovanje. Vprašati na upra- vi lista. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 14. 10. 1956 dr. Ceriu Jože, Cankarjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure ' zjutraj. Nedelja, 14. oktobra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 lera veliki zabavni orkester Peter Vorke 11,45 Objave in reklame Ponedeljek, 15. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Slovenske narodne 17.30 Športni komentar 17,35 V plesnem ritmu 17,45 Igra tamburaški orkester »France Prešeren« p. v. Janka Hočevarja Torek, 16. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17,40 Igra trio Edvarda Goršiča Sreda, 17. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje Komorni moški zbor p. v. Egona Kuneja 17,30 Knlturni obzornik 17,35 Klavir igra Breda Rajhova 17,45 Zaba'vna gliisba 17,15 Izbrali ste ~ prisluhnite! 17.30 5 minut za naše gospodinje 17,35 Neznani talenti 17,45 Plesno glasbo izvajata Celjski plesni orkester pod vodstvom Veadija Videča Četrtek, 18. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame in trio Danila Pšeničnika Petek, 1». oktobra 17,M Domače novice, objave ia reklame 17,15 Poje pevski zbor učiteljišča p. v. Borisa Ferlinca 17.31 Gospodarske vesti 17,4» Promeaadni koncert Sobota, 2*. oktobra 17,M Domače novice, objave !■ reklame 17,15 Izbrali ste — prislahaitel 17,3« Za vsakegar aekaj CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13. oktobra ob 15,30 in 20 — Eliott _ OSEBNI TAJNIK - Gostovanje v Zagrebu . | Torek, 16. oktobra ob 15,30 — Cehov: STARE RUSKE ŠALE — 111. srednješolski abonma Sobota, 20. oktobra ob 20 — Jerzi Lutowski: DEŽURNA SLUŽBA - Premiera - premicr- ski abonma in izven KINO UNION, CELJE Od 15. do 17. 10. 1956: »San Aatonio«, ameriški barvni film Od 18. do 21. 10. 1956: »Upor aa ladji Kaine«, ameriški barvni film Matineja 14. 10. 1956: »Vojna gančev«, argentinski film KINO METROPOL, CELJE Od 15. do 19. 10. 1956: »Dekleta iz Sanfrediaaa«. italijanski film Od 20. do 24. 10. 1956: »Tarzaa brani džuaglo«. ameriški film Matineja. 21. 1«. lff56: »Sampijo* aveU«. ragki film ) Razpis Upravni odbor KMETIJSKEGA POSESTVA ZOVNEK t BrMloTČah RAZPISUJE MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: končana srednja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso n« vodilnem mestu v finančni stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje samsko, kakor tudi družinsko, preskrbljeno. — Z« ostala pojasnila se obrnite na gornji naslov.