Branka Vi~ar UDK 821.163.6.09 [erf A. 

Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta 

PESNIK IN HOMILET ANTON [ERF KOT 
NOSILEC POZNIH RAZSVETLJENSKIH 
TOKOV V VZHODNO[TAJERSKEM 
KNJI@NOJEZIKOVNEM PROSTORU 

Prispevek ume{~a pesnika in homileta Antona [erfa med nosilce poznih razsvetljenskih tokov v vzhodno{tajerskem knji`nojezikovnem prostoru v prvi polovici 19. stol. Predstavlja duhovne pobude in slovstvene zglede za nastanek njegovega slovstvenega dela ter odzive nanj v slovenski literarni zgodovini. 
Obravnava tematiko [erfovih cerkvenih pridig in posvetnih pesmi ter raz~lenjuje pesni{ko obliko. 

1 Anton [erf se je v zgodovino slovenskega knji`nega jezika zapisal kot najzvestej{i in najdolgotrajnej{i privr`enec Petra Dajnka in njegove knji`nojezikovne 
norme. Dajnko je bil njegov vzornik, duhovni pobudnik in najbolj{i prijatelj ([kofijski arhiv Maribor: D 24/5), s svojim versko-moralisti~nim slovstvom pa tudi 
trden slovstveni zgled. 

1.1 [erfovo slovstveno delo ostaja vse do danes na samem robu zanimanja slovenskih literarnih raziskovalcev. Literarni zgodovinarji so mu skopo odmerjali prostor 
v svojih slovstvenih pregledih ali pa so ga celo popolnoma prezrli.1 
Prvi, ki je pisal o [erfu, je bil verjetno Matija ^op, ko je v rokopisnem gradivu slovenske slovstvene zgodovine, ki ga je po{iljal Josefu Pavlu [afaViku, omenil Pad no 
zdig ~loveka, edino do tedaj izdano [erfovo delo. [afaViku je posredoval tudi podatek, da je [erf drugi naslednik Dajnka v uporabi novega ~rkopisa, in kot prvega, 
o~itno po preverjenih informacijah, imenoval Vida Ri`nerja (Slodnjak, Kos 1986: 
231–233, 236–237). [afaVik se je v Zgodovini ju`noslovanskih knji`evnosti v celoti naslonil na ^opovo gradivo in ga uporabil nepredelanega in nedopolnjenega 
(1864: 46, 126). Julij Kleinmayr omenja [erfa le kot pisca cerkvenih pridig brez 
navedbe naslovov njegovih del (1881: 76), Ivan Macun pa je v Knji`evni zgodovini 
Slovenskega [tajerja [erfa, tako kot tudi ostale pisce Dajnkovega kroga, popolnoma spregledal (Macun 1883), in si s tem nakopal znane o~itke Davorina Trstenjaka 

1 Tudi v najnovej{ih slovenskih literarnih zgodovinah (Kos 1987; Poga~nik 1998) ne najdemo omembe 
njegovega imena. 

Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2 


28 Branka Vi~ar 

(1884: 57) ter Bo`idarja Flegeri~a (1899: 68).2 Josip Marn (1885: 26) je bil najbr` 
prvi, ki je objavil nekaj [erfovih biografskih podatkov, ni pa mu uspelo zbrati 
popolnega bibliografskega gradiva; neznana (verjetno ne nevredna omembe) mu je 
ostala pesni{ka zbirka Cvetenjak ali ro`njek. 

Vsa tri [erfova dela, vklju~no s Cvetenjakom, je prvi navedel Janez Ko{an v razpravi o slovenski abecedni vojni (Ko{an 1890: 7), za njim pa Karol Glaser v Zgodovini 
slovenskega slovstva (Glaser 1895: 181–182; 1898: 458).3 Glaser je ponudil tudi 
nekaj biografskega gradiva in omenil vpliv zgodovinarja in jezikoslovca Alojza 
Pergerja na [erfovo narodnoprebudno dejavnost. Grafenauerjeva Zgodovina 
novej{ega slovenskega slovstva (1909) ne vklju~uje [erfovih del, v Kratki zgodovini slovenskega slovstva pa je Grafenauer, verjetno na podlagi ostre Kidri~eve kritike (Kidri~ 1978: 173–181), raz{iril svoj pregled s Cvetenjakom, [erfa pa poleg 
Dajnka imenoval za najpomembnej{ega pisca v dajn~ici (Grafenauer 1920: 133). 
France Kidri~ v ~asovni okvir svoje slovstvene zgodovine, ki ga dolo~a z izidom 
Pohlinove slovnice (1768) ter s smrtjo @ige Zoisa in Valentina Vodnika (1819), ni 
umestil, vendar ga omenja na dveh mestih: v sestavku o delovanju mariborske gimnazije (Kidri~ 1938: 623) ter pri obravnavi Leopolda Volkmerja (Kidri~ 1938: 
688–689). Lino Legi{a je nekoliko ve~ pozornosti kot avtorji ostalih slovstvenih 
zgodovin namenil Cvetenjaku (Legi{a 1959: 152),4 [erfa pa omenil tudi kot pesnika Kmetijskih in rokodelskih novic (Legi{a 1959: 173).5 Jo`e Poga~nik je bil s 
podatki skromnej{i. [erfa je omenil le kot enega Dajnkovih privr`encev, ki je v letih 
1832–1839 objavljal knjige v dajn~ici (Poga~nik 1969: 129). Nazadnje je o [erfu in 
njegovem nabo`nem slovstvu pisal Vinko [kafar v razpravi Versko slovstvo v 
dajn~ici (1999: 501–525).6 [erfa obravnava v okviru vzhodno{tajerskih nabo`nih 
piscev prve polovice 19. stol. (P. Dajnka, A. Laha, V. Ri`nerja in M. Ver{i~a), katerih zvrstno izredno bogata verska besedila, primerljiva tudi z verskim slovstvom v 
prekmurskem in osrednjeslovenskem knji`nem jeziku, so med katoli{kimi Slovenci 
pokrila vse takratne potrebe za ljudsko in liturgi~no uporabo.7 

1.2 Vpra{anja umestitve Antona [erfa v literarno obdobje literarni zgodovinarji niso 
re{evali enotno. Tako sta npr. Ivan Grafenauer (1920: 133) in Lino Legi{a (1959: 
53, 152, 173) [erfa glede na obdobje, v katerem je bil dejaven, upo{tevala pri obravnavi romantike, Jo`e Poga~nik (1969: 129) pa ga je na podlagi stilnih oz. literarnih 
meril uvrstil v obdobje, ki ga je ozna~il z nazivom klasicizem in predromantika. 
Najnovej{a slovenska literarna zgodovina (Poga~nik 1998) je [erfa iz obravnave 
izpustila in s tem pustila vpra{anje odprto. 
2 Navedene razprave se je Flegeri~ lotil z namenom dopolniti Macunov literarnozgodovinski pregled 
s
podatki o Davorinu Ver{i~u, Antonu Lahu, Vidu Ri`nerju in Antonu [erfu. O slednjem je posredoval
nekaj osnovnih biografskih podatkov in poudaril vpliv Petra Dajnka na [erfovo odlo~itev za slovensko
pisanje.
3 Na navedeni strani navaja [erfovo pesni{ko zbirko z neto~nim naslovom Cvetnjak.
4 Tudi Legi{a je prevzel napako v naslovu in zapisal Cvetnjak.
5 [erf je v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil le eno pesem – Domorodcam. (Kmetijske in
rokodelske novice (1845) 10. 1.
)
6 Tudi [kafar je ponovil napako v naslovu [erfove pesni{ke zbirke (Cvetnjak)
.
7 [erfova dela vklju~uje tudi Simoni~eva bibliografija (1903: 503), v bibliografijo slovenskih tiskov na
avstrijskem [tajerskem pa sta jih uvrstila tudi Erik Prun~ in Ludvik Karni~ar (1987: 89–90)
.



Pesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokov ... 29 

Slovenska knji`evnost druge polovice 18. stol. s podalj{ki v prva desetletja 19. stol. 
je imela pred seboj sicer nekaj obetajo~ih literarnih nastavkov od baro~nih mimo 
klasicisti~nih do predromanti~nih (Paternu 1981: 8), ki pa zaradi slogovnega ustroja dobe, ki v ospredje ni postavljala umetni{kih funkcij, ampak prakti~ne slovstvene, jezikoslovne in izobrazbene potrebe (Paternu 1979: 51), na podlagi katerih je 
povezovala nazorsko razli~ne kroge od tradicionalnih katolikov mimo janzenistov 
do svobodoumnikov, niso dosegli polne stilne formacije in diferenciacije (Paternu 
1979: 41–43). Zato so sodobni raziskovalci v poimenovanju tega obdobja pristali na 
kulturnozgodovinsko oznako razsvetljenstvo, znotraj le-te pa na razporejanje v 
posamezne literarnostilne usmeritve ali tokove (Paternu 1979: 51). Hkrati so glede 
na estetske nazore, zlasti pa na idejne in oblikovalne spremembe uvedli delitev razsvetljenske dobe na etape, ki v zadnji oz. tretji fazi obsega tudi literarno dejavnost 
v obrobnih slovenskih pokrajinah (Koruza 1979: 7–23). V skladu z njihovimi 
opa`anji bi lahko v [erfu videli nosilca poznih razsvetljenskih (prete`no konzervativnih) tokov, ki so se iz kranjskega sredi{~a {irili po slovenskem etni~nem ozemlju 
{e vse do srede 19. stol. (Kos 1986: 62). 

2. Odlo~ilni pomen za [erfov narodnozavedni in posledi~no slovstveni razvoj gre 
pripisati njegovemu prvemu sre~anju s Petrom Dajnkom. Leta 1816, ko je bilo 
[erfu 18 let, je pri{el Dajnko iz doma~e `upnije Sv. Peter (Gornja Radgona) 
slu`bovat v radgonsko `upnijo, v katero spada tudi [erfova rojstna vas Dedonci. 
Spoznal je jezikovne sposobnosti in prerodno vnemo mladega [erfa ter pomembno 
vplival na njegovo odlo~itev za vpis v mariborsko klasi~no gimnazijo (SBL 3, 606), 
ki je v 19. stol. veljala za kulturno `ari{~e severne Slovenije ([edivý 1966: 
113–133). V kulturnem in narodnostno osve{~enem okolju mlade mariborske inteligence je mogel [erf dobiti prve pozitivne vzgibe za svoje kasnej{e delovanje. Po 
kon~ani gimnaziji ga je pot vodila na licej in {tudij teologije v {kofijsko sredi{~e 
Gradec (Personalstand ... 1825–1828) in leta 1828 je bil posve~en v duhovnika 
([kofijski arhiv Maribor: Duhovniki [–@/4). Zavzeto in prizadevno du{nopastirsko 
delovanje, oplajano s {iroko teolo{ko izobrazbo, je botrovalo njegovi odlo~itvi za 
nabo`no pisanje. Pomembno duhovno oporo za svoje pridigarsko delo je na{el v 
avstrijski razli~ici katoli{kega razsvetljenstva, ki se je tako kot drugod po Avstrijskem tudi v slovenskih de`elah razvila iz povezave razsvetljenske miselnosti z 
ubla`enim janzenizmom (Kos 1986: 46–47). Janzenizem se je kot cerkvena reformna struja (Gruden 1916: 191), ki je priznavala le to, kar je bilo za versko in nravno 
vzgojo ljudstva potrebno (Gruden 1916: 193), in je hotela ~im prej preobraziti cerkveno `ivljenje, moral za svoje namene poslu`evati predvsem pri`nice in oznanjevanja bo`je besede (Gruden 1916: 183).8 Racionalizem jo`efinskih cerkvenih 
reform, ki je visoke ideale nadomestil z realno, prakticisti~no skrbjo za vsakdan, je 
mo~no odseval celo v cerkveni arhitekturi. Zanos baroka se je po~asi spustil na tla 
vsakdanjih `elja in potreb, eti~nih in vedenjskih norm ter utesnjenih moralnih nazorov, presti`ne ambicije cerkvenih naro~nikov, ki so kar tekmovali, kateri bo imenit
8 Poleg cerkvene oblasti je duhovnikom vsebino pridig dolo~evala tudi vlada. Izdanih je bilo mnogo 
odlokov, ki so zahtevali pridigati o cepljenju proti kozam, zatiranju hro{~ev, voja{kih naborih in drugih 
za dr`avo koristnih stvareh (Gruden 1916: 184). [erf si je kot vdan katehet za zasluge pri propagandi za 
cepljenje proti ~rnim kozam pridobil celo pohvalo od dr`avnih oblasti ([kofijski arhiv Maribor: D 21/9). 


30 Branka Vi~ar 

neje opremil svoje ali v oskrbo zaupane mu stavbe (Stopar 1998: 185), ter de`elne 
stavbne mojstre in akademsko {olane arhitekte pa je zamenjalo tehni~no {olano 
gradbeno uradni{tvo. Vpeto v {tevilne gradbene predpise, ki so slabili ustvarjalno 
domi{ljijo, je ustvarilo enoten videz arhitekture po vsej monarhiji (Prelov{ek 1998: 
245). Arhitektura se je podredila miselnosti cesarskih in`enirjev, ki so v skladu s 
~a{~enjem Boga »v duhu in resnici« pri gradnji cerkva odklanjali vsak zunanji bli{~ 
in sijaj ter skrbeli le za to, da so postavili primerno prostorno ladjo z velikim oltarjem, korom in pri`nico (Gruden 1916: 193–194). 

[erf se je mogel nasloniti tudi na `e obstoje~o pridigarsko tradicijo pokrajine med 
Muro in Dravo. Duhovnikom ptujsko-ormo{kega dela sekovske {kofije je bila 
br`kone znana zbirka Pabulum spirituale (Hrana duhovna), ki jo je v letih 
1718–1734 v petih zvezkih izdal kajkavski pisatelj [tefan Markovi~ ([kafar 1998: 
279). V drugi polovici 18. stol. je na vzhodnem [tajerskem odzvanjalo ime 
Leopolda Volkmerja, ki je s svojim pridigarskim delom9 raz{irjal pomemben vpliv 
med {tajerskimi rojaki in ga prena{al na svoje naslednike. V [erfovem ~asu so po 
Slovenskih goricah odmevale pridige Franca Cvetka, ki so bile tako slove~e, da so 
avtorju prinesle celo sloves slovenskega Cicerona (Slekovec 1906: 377),10 in Antona 
Krempla, ki je znal jedrnato in na poljuden na~in povezati cerkvene nauke z zgodovinskimi reminiscencami in domoljubno tendenco (Vrhovnik 1913: 51–62). 

2.1 [erfova prva zbirka pridig Pad no zdig ~loveka (Radgona 1832) vsebuje 7 govorov (za prvo, drugo, tretjo, ~etrto in peto postno nedeljo, cvetno nedeljo ter veliki 
petek), obsegajo~ih 8–16 strani. Izdaja ima cerkveno dovoljenje iz Gradca (Z’ dovolewom naj ViAevredneAega KnezoAkofoskega Sekovskega Naredostva. V’ Gradci 12. 
KolomanAeka 1831). Veliko ob{irnej{a je druga zbirka cerkvenih govorov Predge 
na vse Nedele no Svetke (Gradec 1835). Do zamisli o obse`nej{i in kompleksnej{i 
zbirki cerkvenih pridig je zelo verjetno pri{lo `e leta 1832, ko se je [erf kot velikonedeljski kaplan ponovno sre~al z Dajnkom ([kofijski arhiv Maribor: Duhovniki 
[–@/4; D 24/5), ki je leto poprej postal `upnik v Veliki Nedelji (SBL 1, 111). 
Dajnko je namre~ v za~etku tridesetih let 19. stol. v kr~evitih prizadevanjih za 
dokon~no legalizacijo pokrajinskega knji`nega jezika in svojega (nekoliko reformiranega) ~rkopisa (Rajh 1998: 13) zelo konkretno vplival na mno`enje vzhodno{tajerskega izdajateljskega opusa. 
Zbirka sestoji iz dveh delov. Prvi del vsebuje 28 pridig (od prve adventne nedelje 
do {este nedelje po veliki no~i), drugi del pa 25 (od binko{tne nedelje do zadnje 
nedelje po binko{tih). Pridige obsegajo 6–13, le ena 19 strani. Drugi zvezek se 
pri~enja z Dajnkovo uvodno mislijo, da so pridige »lepi cvetni zbori naj sveteAih 
navukov naAega Gospoda JezuAa KristuAa, blaxenih apostolov, ino cirkvenih oqakov, pune svetega Duha ino moqne qloveki na podvuqewe ino pokoro, na qasno no 
veqno sreqo« ([erf 1835: V). S tem delom so dobili vzhodno{tajerski duhovniki 
odli~en pridigarski priro~nik, ki je iz{el komaj sedem let po [erfovi duhovni{ki 
posvetitvi ([kafar 1999: 523). 

9 Volkmerjevo rokopisno zapu{~ino hrani Univerzitetna knji`nica Maribor.
10 @al se je po Cvetkovi smrti ve~ina njegovih rokopisov izgubila. Le nekaj pridig se je ohranilo 
v
zapu{~ini Cvetkovega ne~aka Jo`efa Kostanjevca.



Pesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokov ... 31 

Naslovi pridig poimenujejo prilo`nost, za katero je bila pridiga napisana (Na velki 
petek, Na cvetno nedelo, Na vyzemsko nedelo, Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi, Na 

2. nedelo po Vyzmi ...), in zelo verjetno je [erf zapisane pridige tudi redno uporabljal ob dolo~enih nedeljah in praznikih. Vsaka pridiga se pri~enja z navedkom iz 
evangelija, ki ponazarja nauk in miselno podlago pridige. Vsebina pridig je tradicionalna: povezuje razmi{ljanja o smrti in ve~nosti, o grehu in pokori, o bo`ji sodbi 
in usmiljenju, o ve~ni kazni in odpu{~anju, o pogubljenju in zveli~anju. Vernikom 
podaja temeljne kr{~anske nauke, ki ponujajo vodila za tostransko `ivljenje in najlep{e obljube za onostranstvo. Pridige povezuje spomin na Kristusovo trpljenje in 
smrt, ki je pojmovana kot temelj upanja na zveli~anje. [erf opominja vernike na 
osnovne dol`nosti vsakega kristjana, kot so bo`ja pokor{~ina, zakonska zvestoba, 
ljubezen do bli`njega, ubogljivost in poni`nost do nadrejenih, prijaznost in pravi~
nost do podrejenih. Opozarja na zmernost in treznost ter svari pred sku{njavo. Pravo 
veselje in mir srca utemeljuje z resnico in pravi~nostjo. Opozarja, da gre{no `ivljenje prina{a nemirno vest, nesre~no smrt in te`ko sodbo. Gre{nike spodbuja k spovedi in pokori ter poudarja, da je mogo~e s pobolj{anim `ivljenjem, pogosto molitvijo in pro{njo za odpu{~anje ponovno najti pot k Bogu. ^istost du{e in poni`no 
srce, ki zna odpu{~ati, ki ljubi Boga ~ez vse in mu zvesto slu`i, pojmuje kot jamstvo za tostransko in onostransko sre~o. Nenehno poudarja, da potrpe`ljivost v 
trpljenju in te`avah vodi do zveli~anja, ve~nega veselja, najpopolnej{ega po~itka 
med svetniki in angeli. 
Dober poznavalec slovenskega cerkvenega govorni{tva Anton Medved je o [erfu 
zapisal, da »je bil vrlo nadárjen duhovnik in odli~en cerkveni govornik« (1907: 65). 
Njegove pridige je pri{teval »med najbolj{e proizvode v slovenskem propovedni{tvu« in sodil o njih, da »so pravi biseri na{e homiletike« (1907: 66). 

2.2 Pridigarski nagovorni ton je zaznati tudi v [erfovi zbirki posvetnih pesmi 
Cvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen (Radgona 1839), ki izkazuje nadaljevanje {tajerske pesni{ke tradicije Leopolda Volkmerja in Petra Dajnka. [erf ne sledi 
ve~ Volkmerjevi v baro~no pesni{tvo zazrti idili~ni poeziji in »hvali kme~kega 
stanu«, ampak se naslanja na vzorce Volkmerjeve in Dajnkove11 razsvetljenskodidakti~ne, verskovzgojno naravnane in v moralni nauk usmerjene poezije.12 V ugotovitev, da je [erfovo poznavanje slovenske slovstvene ustvarjalnosti presegalo 
pokrajinske okvire, nas v svojih spisih vodi France Kidri~, ki v zbirki prepoznava 
vplive Krajnske ~belice (Kidri~ 1978: 181). 
[erf si je delo zamislil kot almanah, ki bi izhajal leto za letom, toda izdal je le 
»pervo gredico« (Gspan 1979: 440). Zbirka obsega 11 najverjetneje izvirnih (Ile{i~ 
1901: 357–358; [lebinger 1901: 120–125) in 4 iz nem{~ine prevedene pesmi. Ob 
nem{kih prevodih [erf ne navaja avtorja izvirnika, Janko Glazer (Glaser 1930: 
104–105) pa ugotavlja, da gre v treh (Sveti Martin, Lelje no roxe, Vodena roxa) za 
prevod nabo`novzgojnih pesmi bavarskega duhovnika in knji`evnika Kri{tofa 
Schmida. 

11 O [erfovem zgledovanju pri Dajnkovem pesni{tvu pi{e tudi Anton Slodnjak (Slodnjak 1968: 10). 
12 O zna~ilnostih Volkmerjevega in Dajnkovega pesni{tva prim. Potrata (1994, 1998: 297–305). 


32 Branka Vi~ar 

@e naslov zbirke (Cvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen) nakazuje, da so 
pesmi namenjene mlademu bralcu in vzgoji lep{e mladosti. Na za~etek je postavljen moto, v katerem je ujeta vsebinska poanta zbirke: »Lybezniva qerstva mladost! 
/ Roxe sejo tvoja radost; / Roxwek je gledalo kreposti, / Vse deviqje qiste leposti!« 

([erf 1839: 2). Pesmi svarijo pred sku{njavo in slabostmi, kot so prevzetnost, nehvale`nost, neposlu{nost, skopost, prevara. Sre~a je utemeljena s skrbnostjo in delavnostjo, prijateljstvo in prijaznost bogatita med~love{ke odnose. @ivljenje je trenutek minljivosti. S poni`nostjo, pobo`nostjo, zvestobo, ~istostjo in nedol`nostjo kot 
vrhom kreposti sledimo temeljnim kr{~anskim vrednotam, ki vodijo k bo`ji ljubezni, odre{itvi du{e in darovom onostranstva. 

Neposreden vpliv Volkmerjevih pesmi13 je `e na prvi pogled opazen v dvodelnosti 
naslovov, ki tako kot pri Volkmerju ozna~ujejo nosilca zgodbene prispodobe (npr. 
Sirotica – Qelica) in so dosledno uporabljeni v vseh [erfovih izvirnih pesmih, razen 
v Predcvetu (uvodni pesmi). 

Izrazite so prispodobe iz `ivalsko-rastlinskega sveta, ki vodijo v izpeljavo verskovzgojnih naukov. Mravlje (Roxa prijatelstva – Mravliwek) in ~ebele (Sirotica – 
Qelica) so prispodobe pridnosti, marljivosti in discipliniranosti; mravlji{~e in panj 
sta podobi organizirane in smotrno urejene dru`be, ki se ravna po strogih pravilih. 
Neutrudna in skrbna ~ebela, podrejena volji ~loveka, kot je ~lovek podrejen volji 
Boga, se s svojimi krili dviguje visoko v nebo. Kot animatorka med nebom in zemljo simbolizira `ivljenjsko na~elo in materializira du{o (Chevalier, Gheerbrant 1995: 
81). Cvetni prah sublimira v med, ki je zaradi svoje zlato rumene barve povezan z 
nesmrtnostjo. Primerljiv je z bo`jimi nauki, ker o~i{~uje in ohranja (Chevalier, 
Gheerbrant 1995: 349). Kot prispodobe verskomoralnih vrednot vzcvitajo ro`e v 
cvetli~nem vrtu (Predcvet). Posebno mesto ima lilija kot simbol ~istosti, nedol`
nosti, devi{tva (Chevalier, Gheerbrant 1995: 316) (Predcvet, Lelja – Denica, Lelje 
no roxe). ^utnoestetska do`ivetja, porajajo~a se iz ~utne lepote cvetja, ponazarja 
lepotna primera ob ro`nih izhodi{~ih (»Si lepa, kak lelja, neduxna dekliq! / Si lepi, 
kak roxa, neduxen hlapqiq!«, Predcvet). Verskovzgojne vrednote ponazarjajo epiteti, ki poudarjajo kreposti mladega ~loveka (»neduxna devica«, »neduxen hlapqiq«, 
Predcvet; »verli ino maren Aolar«, Nepozabnica – Dobroten stol; »zvesta stvar«, 
Zvesta stvar), odsevajo pa tudi v simboliki barvne epitetoneze, ki je opazna zlasti v 
Predcvetu. Bela barva je barva prvobitne ~istosti (Chevalier, Gheerbrant 1995: 53) 
(»beliqka lelja te qistost vyqi«, Predcvet), nedol`nost belega dopolnjuje pravi~nost 
zelenega (Chevalier, Gheerbrant 1995: 695) (»Se skerbi da qisto na sveti xivia, / Da 
venec zeleni lepo obderxia«, Predcvet). Rde~a barva opozarja na obvladovanje senzualnosti (Chevalier, Gheerbrant 1995: 505) (»aipek ardeqi neduxnost guqi«, Predcvet). Rumena in zlata sta barvi vere, ve~nosti, nesmrtnosti (Chevalier, Gheerbrant 
1995: 520) (»Ponixnost vyqijo te xuti poklonci«, »Te mladost, oblaqijo v’ zlate 
okepe«, Predcvet). Skupina epitetov izvira iz svetopisemskega izhodi{~nega 
obmo~ja (»boxji dar«, »nebni dar«, Germ ma vyha – ProYec; »boxji qasti«, Sveti 
Martin). Pogosti so epiteti za izra`anje lepega (»Sirotica lepa«, »roxice lepe«, 

13 Kidri~ poro~a, da je [erf razpolagal s prepisi nekaterih Volkmerjevih pesmi in zanje zlagal tudi napeve (Kidri~ 1938: 688–689). 


Pesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokov ... 33 

Predcvet; »lepa lelja«, Lelja – Denica; »lepo Sestrico«, Roxa prijatelstva – 
Mravliwek; »lepi zeleni no roxnati pert«, Roxa dobrotnosti – Senca). Opazni so 
metafori~ni senzualni epiteti (»sladko obqytje«, »sladek hladitek«, Roxa dobrotnosti – Senca). 

Dokaj pogoste so v pesmih poosebitve (»Naj veter sovraxen ti rox nezapravi«, 
Predcvet; »Veter jo vterga«, Cvet preminoqnosti – Kapla no roxica; »Veselje mi v’ 
vyho aepeqe«, Roxa dobrotnosti – Senca). 

Med retori~nimi figurami so opazne anafora (»Natergaj si kitico roxic kreposti, / 
Natergaj si cvetja vse prave mudrosti«, Predcvet; »Majo vsel’ lepi svoj red; / Majo 
povsod lepo snaxnost, / Majo marlivost le vso«, Roxa prijatelstva – Mravliwek), 
apostrofa (»Denica zlata, / Svepeq xarnata; / Nam zgoda stajaa, / Od jytra shajaa!«, 
Lelja – Denica) in eksklamacija (»O mati lyblena!«, Roxa – Pasterinka; »O zlata no 
hladnasta senca!«, Roxa dobrotnosti – Senca). 

Od 6 do 116 verzov obsegajo~e pesmi so ~lenjene na kitice, med katerimi so najpogostej{e {tiri- in {estvrsti~nice. Pesniku lahko upravi~eno poo~itamo gostobesednost, saj ve~ kot dve tretjini pesmi presega 30 verzov. Prevladujejo {est- in osemzlo`ni verzi; {esterci so najpogosteje realizirani kot tristopi~ni trohejski ali dvostopi~ni amfibra{ki verzi, osmerci pa kot ~etverostopi~ni trohejski verzi. Praviloma ni 
kratkih in dolgih stopic v enem verzu, izjema je pesem Cvet preminoqnosti – Kapla 
no roxica s katalekti~nim daktilsko-trohejskim verzom. Rima je v {estih pesmih 
zaporedna (od tega v dveh nakopi~ena), v petih zapletena, v treh prestopna in v eni 
pretrgana. Ker se v kiticah menjujejo akatalekti~ni in katalekti~ni ali (redkeje) akatalekti~ni in hiperkatalekti~ni verzi, se v verznem izglasu menjujejo krepke in {ibke 
rime.14 Mo{ke rime so realizirane z glavnim, glavnim in stranskim ali zgolj s stranskim poudarkom (Merhar 1966: 218–225).15 

[erf je v pesni{ko zbirko vklju~il tudi 20 epigramov (DobrodyYeqi klinci), po zgledu Dajnkove slovnice in njegovih Posvetnih pesmi (1827) pa ji je dodal {e 41 pregovorov (Modrice ostrogonate), 10 ugank (Bumbleki ali bati) in 50 rimanih pregovorov (Cvetje mudrosti). 

Na popolnoma novo tematsko podro~je je [erf posegel z domoljubno pesmijo 
Domorodcam, ki jo je objavil v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1845. Pesem 
ima narodnoprerodno tendenco, oblikovno pa je zgrajena iz dveh {tirivrsti~nic, v 
katerih se menjujejo jambski deseterci in deveterci. Menjajo~i se {ibki in krepki 
verzni izglasi oblikujejo prestopno rimo. 

Literarne zgodovinarje so pri presojanju vrednosti [erfove verzifikacije spremljali 
{tevilni pomisleki. Fran Ile{i~ je o edini [erfovi pesni{ki zbirki zapisal, da vsebuje 
»primeroma dosti doma~ega, a zato malo poeti~nega blaga« (1901: 357). Janko 
[lebinger je menil, da je bil [erf »za svojo dobo spreten verzifikator«, da pa »narod

14 Menjavanje krepkih in {ibkih rim na koncu verzov je zna~ilno tudi za Volkmerjevo verzifikacijo
(Potrata 1994)
.
15 Nepopolna mo{ka rima je pogost pojav tudi v Volkmerjevi (Potrata 1994) in Dajnkovi (Potrata 1998:
297–305) verzifikaciji.



34 Branka Vi~ar 

nega tona ni znal zadeti kakor Volkmer in celo Danjko« (1901: 125). Po mnenju 
Franceta Kidri~a je [erfova verzifikacija vredna omembe (1978: 181), vendar po 
estetski vrednosti neprimerljiva s Pre{ernovo (Kidri~ 1978: 283). Janko Glazer je 
prevzel [lebingerjevo sodbo, da je bil [erf dokaj spreten verzifikator, in jo nadgradil z ugotovitvami, da je imel smisel za pesni{ko obliko, zlasti za ritem, da pa mu 
je primanjkovalo »~uta za pravi pesni{ki izraz, vsled ~esar se njegova beseda glasi 
na mnogih mestih prozai~no« (Glaser 1930: 105). Lino Legi{a v [erfovih verskovzgojnih pesmih ni videl pesni{ke pridobitve (1959: 12), izrazito odklonilno 
stali{~e do [erfa pa je z oznakami, da [erf v »izvirnih didakti~nih in pripovednih 
verzih ni znal obuditi pesni{kega duha« in da mu tudi »prevodi iz nem{~ine /.../ niso 
uspeli«, zavzel Alfonz Gspan (1979: 55). 

Kljub takim odklonilnim pogledom literarnih zgodovinarjev je na [erfa vendarle 
potrebno gledati z o~mi, ki vidijo literarno in jezikovno izobra`enega, slovenstvu 
predanega duhovnika, ki je v prvi polovici 19. stol. v obrobni slovenski pokrajini z 
nem{kim de`elnim sredi{~em ter verigo nem{kih trgov in mest v pokrajinski jezikovni razli~ici, deloma pribli`ani osrednjeslovenski, zavestno nadaljeval posvetno 
verzifikacijo severovzhodne Slovenije, prizadevajo~ si dose~i knji`evni standard 
svojih vzornikov. 

Viri 

[erf, A., 1832: Pad no zdig ~loveka. Radgona.


[erf, A., 1835: Predge na vse Nedele no Svetke. Gradec.
[erf, A., 1839: Cvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen, perva gredica. Radgona.
[kofijski arhiv Maribor: Duhovniki [–@/4; D 24/5.


Literatura 

Chevalier, J., Gheerbrant, A., 1995: Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
^eh, J., 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Zora.


Flegeri~, B., 1899: Ivan Macun. Dom in svet. 68.


Glaser, J., 1930: Literarne predloge in paralele. ^asopis za zgodovino in narodopisje.
98–105.
Glaser, K., 1895: Zgodovina slovenskega slovstva. II. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.
Glaser, K., 1898: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.


Grafenauer, I., 1909: Zgodovina novej{ega slovenskega slovstva I. Ljubljana: Katoli{ka buk
varna.


Grafenauer, I., 1920: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Jugoslovanska knji
garna.


Gruden, J., 1916: Janzenizem v na{em kulturnem `ivljenju. ^as 10. 177–194.



Pesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokov ... 35 

Gspan, A., 1979: Cvetnik slovenskega umetnega pesni{tva do srede XIX. stoletja. II. knjiga.
Ljubljana: Slovenska matica.
Ile{i~, F., 1901: Po~etki na{e knji`evnosti za mladino. Popotnik. 357–358.
Kidri~, F., 1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica.
Kidri~, F., 1978: Izbrani spisi III. Ljubljana: SAZU.


Kleinmayr, J., 1881: Zgodovina slovenskega slovstva. Celovec.
Koruza, J., 1979: Konstituiranje posvetne knji`evnosti in njenih `anrov. Paternu, B. (ur.)
:
Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knji`evnosti in kulturi. Obdobja 1. Ljubljana:
Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 7–25.


Kos, J., 1986: Razsvetljenstvo. Ljubljana: DZS.


Kos, J., 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni in{titut
Filozofske fakultete.
Ko{an, J., 1890: Slovenischer ABC-Streit. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasium in


Marburg.
Legi{a, L., 1959: Zgodovina slovenskega slovstva 2. Ljubljana: Slovenska matica.
Macun, I., 1883: Knji`evna zgodovina Slovenskega [tajerja. Gradec.
Marn, J., 1885: Jezi~nik XXIII. Ljubljana.
Medved, A., 1907: Zgodovina slovenskega cerkvenega govorni{tva. Voditelj v bogoslovnih


vedah. 65–66.
Merhar, B., 1966: [e kaj o slovenski rimi. Jezik in slovstvo 7. 218–225.
Paternu, B., 1979: Problem literarnostilne diferenciacije v slovenski knji`evnosti razsvet


ljenstva. Paternu, B. (ur.): Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knji`evnosti in kultu

ri. Obdobja 1. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 37–56.
Paternu, B., 1981: Konstituiranje slovenske poezije. Paternu, B. (ur.): Obdobje romantike 
v
slovenskem jeziku, knji`evnosti in kulturi. Obdobja 2. Ljubljana: Znanstveni in{titut
Filozofske fakultete. 7–28.


Personalstand der Sekular und Regular Weistlichkeit des Bisthums Seckau in Steyermark
1825–1828.
Poga~nik, J., 1969: Zgodovina slovenskega slovstva 2. Maribor: Obzorja.
Poga~nik, J., 1998: Slovenska knji`evnost I. Ljubljana: DZS.
Potrata, M., 1994: Pesni{tvo Leopolda Volkmerja. Maribor: Kulturni forum.
Potrata, M., 1998: Dajnkove posvetne pesmi. Jesen{ek, M., Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbornik.


Maribor: Zora. 297–305.
Prelov{ek, D., 1998: Stavbarstvo 19. stoletja in iskanje narodne identitete. Umetnost na
Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. 245–261.


Prun~, E., Karni~ar, L., 1987: Materialen zur Geschichte der Slawistik in der Steiermark.
Gradec.
Rajh, B., 1998: Peter Dajnko kot predstavnik vzhodno{tajerskega razsvetljenstva. Jesen{ek, M.
,



36 Branka Vi~ar 

Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbornik. Maribor: Zora. 11–26.
SBL 1. Ljubljana: Zadru`na gospodarska banka. 111.


SBL 3. Ljubljana: Zadru`na gospodarska banka. 606.
Simoni~, F., 1903: Slovenska bibliografija. Ljubljana: Slovenska matica.
Slekovec, M., 1906: Ljutomerski du{ni pastirji. Voditelj v bogoslovnih vedah. 377.
Slodnjak, A., 1968: Slovstveni in narodnoprerodni tokovi v severovzhodni Sloveniji v 19.


stoletju. IV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 1–25. 

Slodnjak, A., Kos, J., 1986: Pisma Matija ^opa. Prva knjiga. Ljubljana: SAZU.


Stopar, I., 1998: Likovno snovanje v 19. stoletju. Umetnost na Slovenskem. Ljubljana:
Mladinska knjiga. 185–215.
[afaVik, P. J., 1864: Geschichte der südslawischen Literatur. Prag.
[edivý, J., 1966: Iz zgodovine mariborske klasi~ne gimnazije. ^ZN. 113–133.


[kafar, V., 1998: Nabo`no slovstvo Petra Dajnka. Jesen{ek, M., Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbor
nik. Maribor: Zora. 275–295.
[kafar, V., 1999: Versko slovstvo v dajn~ici. Bogoslovni vestnik. 501–525.
[lebinger, J., 1901: Knji`evni drobi` iz l. 1839. Zbornik Matice slovenske. 120–125.
Trstenjak, D., 1884: Alois Perger. Kres. 57.


Vrhovnik, I., 1913: Iz zapu{~ine Antona Krempla. Voditelj v bogoslovnih vedah. 51–62.