Leto Vin., št. 22 („Jutro" XVI., Št. i*7a) Ljubljana, ponedeljek J. junija 1935 Cena 2 Din w*u.«vuu>k.vu. l-juDijazuL, Knnfijeva ulica & — Telefon št. 8122, 8123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Belen-burgova UL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-partnerja. Ponedeljska izdaja UrecunStvo : LJubljana: Knanjeva ulica 6. Telet« št. 3122, 3123. 3124. 3125 In 8128. Ponedeljska L-daja »Jutra« Izbaj» vsav ponedeljeK rjutraJ. — N* roòa se posebej ln velja po pošt' prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telelo» št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifo. LEP USPEH NACIONALNE POLITIKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Malypetr je sestavil vladno koalicijo, ki bo imela v zbornici zanesljivo večino — Podpirala jo bosta po potrebi tudi Kramar in Hlinka — Sestava nove vlade Praga, 2. junija, d. Designirani minist raki predsednik Malypetr je že včeraj zaključil svoja pogajanja s strankami glede sestave nove vladne večine. Pogajanja so dovedla do uspeha tako glede delovnega programa, kakor tudi glede sestave vlade. Parlamentarna večina bo obstojala iz strank dosedanje koalicije in se razširila še s češkoslovaško obrtno stranko. V vladni koaliciji bodo torej češkoslovaški agrarci, češkoslovaški narodni socialisti, češkoslovaški in nemški socialni demokrati, češka ljudska stranka, češkoslovaška obrtna stranka ter nemška agrarna stranka. Po doseženem sporazumu bo nova vlada imela 16 članov, dočim sta jih zadnji dve vladi imeli le po 15. Agrarci bodo dobili 4, čsl. soc. demokrati 3, čsL narodni socialisti in klerikalci po 2, obrtniki ter nemški agrarci in soc. demokrati po 1 portfelj, docim bosta 2 ministra kot strokovnjaka vzeta izven strank. V tretjem Maly-petrovem kabinetu bodo samo 3 novi ministri. Vseh ostalih 13 bo vzetih iz dosedanje vlade. Deset med njimi jih bo ohranilo svoje portfelje, trije pa se bodo preselili v druge resore. Izpadla bosta dva dosedanja ministra. Danes dopoldne je ministrski predsednik Malypetr poročal predsedniku republike o svojih posvetovanjih in njihovem uspehu. Predložil mu je tudi listo svojega novega kabineta, ki je sestavljen takole: predsednik vlade: Jan Malypetr (čsl. agrarec), zunanje zadeve: dr. Edvard Beneš (čsl. narodni socialist), narodna obramba: Fran Machnik (čsl. agrarec), notranje zadeve: dr. Josip Cerny (čsl. agrarec), pravosodstvo : dr. Ivan Derer (čsl. socialni demokrat), unifikacija zakonov: dr. Jan šramek (ljudska stranka), prosveta: dr. Jan Krčmar (izven strank), poljedelstvo : dr. Milan Hodža (čsl. agrarec), trgovina in industrija: Josip Najman (čsl. obrtna stranka), javna dela: inž. Jan Dostalek (češka ljudska stranka), pošta in telegraf: dr. Emil Franke (čsl. narodni socialist), železnice: Rudolf Bechyne (čsl. soc. demokrat), socialno skrbstvo: Antonin Srba (čsl. socialni demokrat), narodno zdravje: dr. Ludvik Czech (nemški socialni demokrat), finance: dr. Kari Trapi (izven strank) minister brez partfelja: dr. Fran Spina (nemški agrarec). Na novo so vstopili v kabinet agrarec Machnik, ki je sedaj sploh prvič minister, vodja obrtne stranke Najman, ki jr bil svoječasno že minister, in socialni demokrat Srba, ki je tudi že bil minister. Izstopila sta iz vlade dr. Alfred Meissner, ki je po šestletni funkcijski dobi kot pravosodni minister in minister za socialno skrbstvo izrazil željo, da ga ne bi več sprejeli v vlado, in dosedanji minister za narodno obrambo Bohumil Bradač, ki je določen za predsednika poslanske zbornice. V svojih pogajanjih je Malypetr razpravljal tudi s tremi osebami iz opozicijskega tabora. Senator Hilgenreiner, predsednik nemških krščanskih social-cev, je sporočil ministrskemu predsedniku, da bo njegova stranka ostala v opoziciji. Malypetr se je pogajal tudi z zastopniki slovaške ljudske stranke poslancem dr. Tisom. Slovaška ljudska stranka bo sicer ostala v opoziciji, bo pa od slučaja do slučaja podpirala via- Meštroviceva razstava v Berlinu Berlin, 2. junija. AA. V prostorih državnega parlamenta v Berlinu je bila otvorje-na razstava jugoslovenskega kiparja Ivana Meštroviča. Razstava je pod pokroviteljstvom predsednika pruske vlade Göringa, ki ga je pri otvoritvi zastopal njegov posebni odposlanec. Organizacijo razstave sta prevzeli Nemška akademija iz Monakovega in Udruženje umetnikov v Berlinu. V častnem priredi-teljskem odboru so med drugimi jugoslovenski poslanik v Berlinu Balugdžič. propagandni minister dr. Goebbels, zunanji minister von Neurath, predsednik berlinske občine dr. Sahm in predsednik Nemške akademije Haushofer. »Völkischer Beobachter« posvečuje razstavi članek, v katerem poveličuje Meštro-vičevo umetnost in njegovo umetriško veljavo. do, ako bo to v državnem interesu potrebno. Splošno se računa, da bo Hlin-kova stranka jeseni tudi formalno vstopila v vlado. Največja senzacija pa je bil sestanek med Malypetrom in podpredsednikom narodnih demokratov prof. dr. Hoda-čem, ki sicer ni poslanec, vendar je eden najmerodajnejših oseb v narodni za-jednici dr. Kramara in Strybrnega. Ho-dač je sporočil predsedniku vlade, da bo njegova stranka ostala v opoziciji, podpirala pa bo vlado v gotovih gospodarskih in nacionalnih vprašanjih ter bo glasovala tudi za proračun. štirinajsta vlada Praga, 2. junija. AA. Nova Malypetrova vlada bo tretji kabinet pod njegovim predsedstvom in štirinajsta vlada od ustanovitve republike. Prvo češkoslovaško vlado je sestavil Krama?. To je bil splošni nacionalni kabinet od novembra 1918 do julija 1919. Drugo češkoslovaško vlado, takozvano rdečezeleno koalicijo od julija 1919 do maja 1920 je sestavil pokojni Tusar. Ta je sestavil tudi tretjo vlado, prav takšno rdeče-zeelno koalicijo, ki je vladala do septembra 1920. Nato je sledila prva delovna vlada Cer-nyja od septembra 1920 do septembra 1921. Peto vlado je sestavil Beneš z zastopniki strank in strokovnjaki. Šesto in sedmo vlado je sestavil Švehla na podkgi nacionalne koncentracije. Sledila je delovna vlada Cer-nvja do oktobra 1928. Deveto vlado je sestavil vnovič Švehla na podlagi koalicije meščanskih strank. Sledili sta dve vladi Udržala, prva iz meščanskih strank, druga, široka koalicija, iz češkoslovaških in nemških strank. Dvanajsto in trinajsto vlado je sestavil Malypetr iz zastopnikov češkoslovaških in nemških strank. V njegovi prvi vladi je bilo pet češkoslovaških in dve nemški stranki v drugi so izstopili nacionalni demokrati Prva Malypetrova vlada je trajala od oktobra 1932 do februarja 1984, druga pa do ostavke, ki jo je podal zadnje dni. Senzacionalen Italijanski napad na evropske vlade Mussolinijevo glasilo dolži nekatere evropske vlade, da podpihujejo, podpirajo in oborožujejo Abesinijo Rim, 2. junija. AA. Agencija Stefani poroča: Novi italijanski vojaški ukrepi za zaščito Eritreje in Somalije in stališče, ki so ga zavzele nekatere države, ki hočejo ovirati akcijo Italije, so predmet novih komentarjev italijanskih listov. Tako piše »Giornale d'Italia« med drugim, da so za Italijo nastali dve vprašanji, ki ju je treba čimprej urediti in ki se obe nanašata na spor z Abesinijo. Tu gre predvsem za vprašanje abesinske oborožitve in za vprašanje, komu je ta oborožitev namenjena. Glede prvega vprašanja opozarja list na to, da je abesinska vojska v zadnjih letih močno napredovala. Belgijska vojaška misija je bila agent neke belgijske tvornice orožja. Voditelji te misije so zastopali tudi neko češkoslovaško tvornico orožja. Vodja švedske vojaške misije pa je zastopnik znane švedske tvornice orožja. Vse te misije so pripravljale abesinsko vojsko na moderno vojno. Vrhu tega ima abesinska vojska med svojimi oficirji tudi ljudi, ki so se izučili v francoski vojaški akademiji v Saint Cyru. Abesinski piloti so se takisto izvežbali v Franciji. Nova abesinska vojska je postala nevar- na. Zadnja leta se je opremila z velikimi zalogami orožja. Postopna mobilizacija in sovražne manifestacije proti Italiji v zadnjem času so zelo jasna dejstva. Posebno važna je mobilizacija, ki ima vse lastnosti napada na Italijo. List se nato vprašuje, proti komu so naperjena ta abesinska oboroževanja, in odgovarja, da je bilo to oboroževanje potrebno abesinskemu cesarju zaradi njegovega notranjega prestiža. Cesar potrebuje močno vojsko, da bi okrepil svojo dinastijo, ki je prebivalstvo severne Abesinije še ni priznalo. Mirno zadržanje v italijanskih kolonijah ki so bile zadnja leta popolnoma razorože-ne, je abesinski cesar v zadnjem času izkoristil za svoje vojne podvige. V tem ga zdaj podpihujejo tudi nekatere vlade v Evropi, ki so s tem nagnale abesinsko vlado v sovražnosti proti Italiji. List opozarja nato na najnovejši abesinski napad na italijanskega kurirja in pravi, da se komisija za ureditev incidenta pri Ualualu še ni dobro sestala, ko se je položaj že zopet poostril, tako da ga razsodišč-na komisija sploh ne bo mogla urediti. Tudi nova francoska vlada zahteva izredna pooblastila Zakonski načrt bo predložila zbornici takoj po svoji deklaraciji — Sprejet bo v skrajšanem postopku Pariz, 2. junija. AA. V torek po vladni deklaraciji, ki bo kratka, bo predsednik nove francoske vlade Bouisson zahteval od poslanske zbornice, naj sprejme ves načrt zakona o izrednih pooblastilih vladi. Po mnenju predsednika poslanskega finančnega odbora Malvyja bo vlada lahko zahtevala nagli postopek, ki dovoljuje, da se vrši razprava o tem zakonskem načrtu že eno uro po predložitvi. Strah pred Caillauxosn Pariz, 2. junija. AA. V parlamentarnih krogih trde, da levičarji niso zadovoljni z imenovanjem Caillauxa za finančnega ministra, ker se boje, da bo pri omejevanju dr žavnih izdatkov preveč strog. Prav tako so a Caillauxom nezadovoljni pristaši devalvacije, ker se boje njegovih strogih ukrepov v korist franka. Caillaux je že izjavil, da bo brez usmiljenja zatrl špekulacijo proti franku in obdržal njegovo vrednost na zlati pariteti. Prijazen sprejem Buissono-ve vlade v javnosti Pariz, 2. junija. AA. Havas poroča: Današnji listi poudarjajo izredno ugodni sprejem, na katerega je naletela nova Bouis-sonova vlada v parlamentarnih krogih in v • celokupni javnosti. To zadržanje obeh zbornic in časopisja napram novi vladi dopušča prognofco, da bo Bou:sson v torek dobil v parlamentu ogromno večino. Slovenski vinogradniki so zborovali Ormož, 2. junija. Včeraj in danes sta bila tu občni zibor in kongres Vinarskega društva za dravsko banovino Po obširnih poročilih funkcijonarjev so bile včeraj volitve. Inž. Zupanič je predlagal izvolitev starega odbora v celoti. Prišlo je do gksovanja z listki. Največ glasov je dobil dosedanji odbor s predsednikom g. Lovrom Petovarjem na čelu. Na današnjem kongresu se je predsednik g. Lovro Petovar najprej spominjal pokojnega kralja, nato pa je po-zdravil sturane udeležence. Po treh temeljitih strokovnih referatih je sledila obširna debata in je bila sprejeta obsežna reeolucia z zahtevami naših vinogradnikov. Z občnega zibora in kongresa sta bili ooslani vdanost ni breo'av-ki kralju Petru II.. pozdravne pa ministrskemu predsedniku g. Jevtiču. ministru za kmetijstvo dr Jankoviču ;n banu g. dr. Pueu. Kongresa se je udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Avgust Lukačič. Priprave za sokolski izlet v Bolgarijo Sofija, 2. junija, p. Včeraj je prispela v Sofijo deputacija jugoslovenskega Sokola, na čelu s podstareèino Djuro Paunkoviéem. Delegacija je prišla v bolgarsko prestolnico, da izvrši tehnične priprave za prihod naših Sokolov na zlet bolgarskega Junaka, k! bo prihodnji mesec; računa se, da se bo zleta udeležilo več tisoč Sokolov iz Jugoslavije. Predstavniki jugoslovenskega Sokola so bili že na postaji spr. Ogenj na Gal j e vid Sinoči je na Galjevici začelo goreti v baraki zasebnice Marije Jordanove, ki je bila odsotna. Ogenj se je naglo širil in je bila nevarnost tudi za druge hiše. K sreči so bili poklicni gasilci naglo na mestu in so ogenj pravočasno zajezili. Zgorelo je nekaj oprave in obleke. Kako je ogenj nastal, rri znano, govore pa. da je bil podtaknjen. Gasilne vaje v Ljubljani Danes popoldne je ponovno zbudil pozornost Ljubljančanov gasilski rog, ki je odmeval po ulicah. To pot pa ni bik) nevarnosti, nego so imeli prostovoljni gasilci običajne letne vaje in so se zbirali pred Delavskim domom, kjer je navidezno nastal požar. Tja so prihitele prostovoljne gasilske edinice iz Ljubljane, z Barja, iz Most, Šiške in bližnje okolice. Pri gašenja in reševalni akciji se je videlo, da imata Ljubljana in njena okolica spretne čuvarje domov. živahna velesejmska nedelja Velik uspeh gasilske razstave in modne revije Ljubljana, 2. junija. Kakor je bilo pričakovati, je velesejem takoj prve dni privabil izredno veliko število posetnikov. Navzlic nagajivemu vremenu z malimi plohami je bilo zlasti danes na velesejmu nenavadno živahno vrvenje. Po ugotovitvah velesejmske uprave je bil danes poset neprimerno boljši nego lani na prvo sejmsko nedeljo. Letošnji velesejem pa za svojo petnajstletnico ni ostal samo zvest tradiciji, da združi v sebi vso mlado moč našega gospodarstva, temveč se je potrudil, da nudi za to petnajstletnico še prav posebne privlačnosti. Posebno omembo zasluži izredno bogata in nazorna gasilska razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji in je prirejena v prav velikem obsegu. Z nazornimi razstavnimi predmeti nam prikazuje zgodovino gasilstva in njegov razvoj v zadnjih 50 letih, prikazuje nam najmodernejše gasilsko orodje in obrambna sredstva proti požarom ter napadom iz zraka, ves gasilski materija! in vso obsežno organizacijo gasilstva v Sloveniji. Za naš ženski svet pa je brez dvoma najbolj privlačna razstava »žena in obrt« vsakodnevno modno revijo, ki je že v prvih dneh postala prava senzacija vele-sejma. Prirediteljem te modne revije moramo priznati, da jim je uspelo pripraviti to prireditev naravnost velemestno in obenem decentno, tako da noben obiskovalec ne sme zamuditi prilike, da bi si jo ne ogledal. Modna revija se dnevno predvaja popoldne ob 4. in zvečer ob 8. Tako včeraj kakor tudi danes je bila umetniško opremljena dvorana za modno revijo v paviljonu »K« nabito polna in je občinstvo z živahnim aplavdiranjem izrazilo svoje priznanje vzornim kreacijam, ki so jih predvajali ljubljanski modni saloni: Bazanella, Grošelj, Hity Lukež, Kancler, Mihaliček, Mo-lan, Možina, Nives, Raška, Ravnihar, Renčelj, Sark Mimi, Seljak in Vera. Da pa je revija še bolj privlačna, so med predvajanjem toalet razni umetniški vložki. Tako je v nedeljo popoldne nastopila plesna skupina ga. Delakove, zvečer pa operna in koncertna pevka ga. Oberwal-derjeva. Jutri v ponedeljek zvečer pa nastopita med modno revijo operna i>evka ga. Poličeva in g. Peček, dočim nastopi popoldne »Mladika«. Umetniški program na modni reviji bo vsak dan izpremenjen. Vse priznanje za uspelo prireditev razstave »žena in obrt« ter modne revije gre načelnici razstavnega odseka ge. Cilki Koršičevi ter predsednici Zveze gospodinj ge. Kraigherjevi ter ostalim neutrudnim sodelavkam. Posebnost na ljubljanskem velesejmu je letos tudi izredno obsežna razstava avtomobilov, ki smo jo že nekaj let pogrešali. Glede na znižanje taks za avtomobile se nadejajo trgovci z avtomobili prav živahnih kupčij. Značilno je, da se je letos v aprilu, ko so bile ukinjene državne takse na avtomobile, uvoz avtomobilov dvignil že na 6.1 milijona Din, dočim je lani v aprilu znašal komaj 2.7 milijona Din. V paviljonih »J« in »G« in deloma tudi na prostem je letos razstavljenih okrog 40 avtomobilov in veliko število motornih koles ter je zastopano nič manj nego 28 vodilnih znamk. Posebno pozornost vzbujajo nove elegantne oblike avtomobilov, ki jih vidimo tako pri najdražjih znamkah, kakor tudi pri najcenejših Pa tudi pri tovornih avtomobilih je opažati znaten napredek glede racionalnosti obratovanja ter zanimajo interesente predvsem razstavljeni tovorni avtomobili z Dieselovimi motorji, ki se kurijo s plinskim oljem in omogočajo prav znaten prihranek na kurivu. Kupujte domače blago! Stanovske zahteve srednješolskih profesorjev Zbor ljubljanske sekcije skega Ljubljana, 2. junija. V dvorani Trgovake^a doma se je danes dopoldne vršila letna o^upscma ljuoljanske sekcije Jugoslovenskega proiesoimega društva, na kateri so se zorali učitelji naše areunjeioiBüe mladine iz vse dravske banovine, da pretresejo deiovuo bilanco svoje stanovale reprezentance iti da ooeneui začrtajo naloge, ki se zastavljajo njmoveuiu ftiauu La aajDiizj-o bouoenooi. zborovanja se je udeležil tudi predseun.k glavne uprave pro!. iStxleijkio l>ivac iz üeograda, navzočni pa so t>iii se zastopnik prosvetnega oddeika DanraKe uprave proi. terjan, director 11. državne realne gimnazije l'aviié, direktor ucr tel jelke sole V alval in namestnik direkt arja 1. državne reakie gimnazije prof. Mašera. Zborovanje je s kratko pozidravno besedo otvoril predsednik prof. Jf ranjo Urafenauer, nato pa je bil v euinsiu pravil za predsednika skupščine soglasno izvoljen prof. dr. Pečovnik iz Maribora. Prva misel ziborovalcev je bila posvečena spominu velikega kralja in izrazom zvestobe mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru IL Med živahnim odobravanjem sta bili sprejeti vdaaostni brzojavki Nj. Vel. kralyu in kraljevemu naniestništvu, nato pa še pozdravne brzojavke ministrom prosvete, trgovine, socialne politike in banu dr. Pucu. Pred prehodom na dnevni red sta izrekla aborovanjiu najboljše želje še zastopnik ba-novinske upraive prof. Ferjan in predsednik glavne uprave Drvac. Sledilo je obsežno in izčrpno predsedniško poročilo, v katerem je proi. Grafenauer najiprej poudaril, da je krajeva smrt zadela profesorje iz dveh razlogov: ker so dobri državljani in ker so kot vzgojitelji poklicani, da vcepijo mladini ljubezen do kralja in domovine. V času žalovanja po marsejskem atentatu je sekcija ustanovila podporni sklad, ki se imenuje po viteškem kralju in ki je namenjen članom društva v primerih najnujnejše stiske. Potrebe prosvete in profesorjev Zaradi globoke žalosti, zaradi volitev v narodno skupščino in zaradi menjave prosvetnih ministrov je nastal v reševanju prosvetnih problemov zastoj, ki ga je ugotovil tudi nedavno sedanji prosvetni minister. Prosveta čuti težo sedanjih časov najbolj," a da bi učitelj lahko s poletom in pol; no odgovornostjo vršil svoje delo, mora biti predvsem gmotno zavarovan, kar danes nikakor ni. Novela v zakonu o srednjih šolah, napiedovanje v skupino IH/2, tridesetletno službovanje, odprava čakanja po napredovanju na višje prejemke še zmerom čakajo rešitve. Sekeijöka in glavna uprava sta storili vse, kar je bilo v njunih močeh. Priznati je treba, da premestitev letos ni bilo in da so bile vse nastavitve izvršene v začetku šolskega leta. Tudi mera zaposlitve je bila zmanjšana po vseh srednjih šolah banovine. Sekcija je na odločilnih mestih zaprosila, naj se starejšim tovarišem z več ko 20 službenimi leti prihodnje leto zmanjša šteivilo učnih ur na 16, kar je banska uprava obljubila izpolniti. Ministrstvo je s svojim odlokom spet dovolilo profesorjem poučevanje dijakov, ukinilo je odlok, da profesorji ne smejo imeti dijakov na stanovanju in hrani, in spremenjen je bil tudi načrt tolmačenja repetentstva. Novo je, da se bo prihodnje leto pričela poučevati angleščina ter bo izbira. med nemščino in angleščino prepuščena dijakom. Vsa prizadevanja uradniških organizacij, da se ukine znana uredba z dne 14. aprila 1934, so ostala brezuspešna. Sedanji finančni minister je razrveljavi.1 le oni del uredbe, ki govori o redukciji draginj-ökih doklad tistim neporočencem, ki stanujejo pri starših, ker je spoznal slabe strani te uredbe. Zastopstvo vseh organizacij se e nekajkrat oglasilo pri ministru dr. Maru-iču in pri predsedniku vlade, ki je koncem aprila obiskal Ljubljano. Obljubil j"e tedaj, da se bo stvar vsaj delom« popravila. Za popolno gimnazijo v Murski Soboti, za pravilno razmestitev učencev Ustanovilo se je Društvo absolviranih filozofov, s katerim je sekcija v prav dobrih aktivnih stikih in mu skuša pomagati, kjer Jugoslovenskega profesor-društva le more. Predsednik je pri tej priliki izrazil upanje, da bo banska uprava ustregla njihovemu stremljenju in jim omogočila vzdrževanje počitniških tečajev za pripravljanje dijakov. Več siromašnih filozofov je ministrstvo postavilo z>a suplente-pripravnike in za učitelje na meščanskih šolah. Od leta 1932. reduciiranih suplentov čaka še 7 na reaktivacijo, ki se jim bo organizacija na vso moč potrudila še to leto izposlovati ponovno zaposlitev. Ob vsaki priliki je sekcij-• ska uparva poudarjala potrebo popolne gimnazije v Murski Soboti in še ene štirirazred-ne gimnazije v Mariboru. Za zidavo III. gimnazije v Ljubljani se izdelujejo načrti, a s tem problem šole v Ljubljani ne bo rešen, če ostane mestna občina pri sklepu, da se prihodnje leto zapre pi-vi razred liceja. Dokler ee vprašanje otvoritve teh šol ne reši, je sekcija predl-agala banski upravi drugačno razdelitev po gimnazijah v severnem delu banovine. Prekmurje gravitira bolj k Ptuju kakor Mariboru, zato naj bi se dijaki iz Prekmurja pošiljali na ptujsko gimnazijo. V Ptuju stoji že star internat, ki bi z manjšimi občinskimi, banovinskimi in državnimi podporami omogočil prekmurskim dijakom nadaljevanje šolanja v višjih razredih. Obenem je predsedn;k izrekel toplo zahvalo za iskreno sodelovanje odseku za šolske knjige, ki je s svojim sistematskim delom pokazal nekaj prav lepih uspe; hov. V začetku prihodnjega leta bomo imeli naijmanj deset novih šolskih knjig v banovini. Po kongresu v Nišu obiščejo profesorji bolgarske tovariše Letos se bo profesorski kongres vršil 8 in 9. septembra v Nišu, po kongresu pa bodo naši profesorji priredili kratek obisk tovarišem Bolgarom. Na koncu je predsednik izrekel še posebno zahvalo ministru za trgovino Vrbaniču, v čigar resoru ee je zadnji čas mnogo storilo za izpopolnitev strokovnega šolstva. Srednje tehnične šole so dobile učne načrte, minister je odobril hoino-riranje privatnih izpitov, objavljeni so pravilniki za nadaljevalne šole vseh vrst. Vprašanje javne in tajne ocene Skupščina je predsednikovo poročilo sprejela z iskrenim aplavzom, nato sta o podrobnem delu in denarnem gospodarstvu sekcije poročala še tajnik prof. Rupnik iz Kranja in blagajnik prof. dr. Novak. Delo sekcij za nacionalno vzgojo in manjšinsko vprašanje ter za šolske knjige sta na kratko prikazala prof. dr. Cermeìg in dr. Šolar, prof. Mašera pa je v imenu nadzorstva predlagal absolutorij upravi. V debati, ki je sledila, so posamezni zborovalci, med njimi prof. dr. Cepuder, Čopič, Sevnik iz Maribora in dr. Gogala opozorili na nekatere pereče probleme, ki se odpirajo v stanovskem življenju naših srednješolskih učiteljev, a prof. Grafenauer je oodal vsem govornikom izčrpna, in obširna pojasnila. Posebno je skupščina pri tej priliki nouda-fila važnost zahteve po javnem ocenjevanju, saj so mnogi profesorji na kakršenkoli način postaji žrtve tajne ocene. Predsednik glavne uprave prof. Divac je pri tej priliki sporočil, da ie v eni izmed uredb, ki jih vlada pripravlja k zakonoma o srednjih šolah in o državnih uradnikih, že vstavljeno določilo, da se mora vsaka negativna ocena prizadetemu državnemu uradniku takoj sporočiti, medtem ko se pozitivne klasifikacije ne objavljajo. Volitve Ko je bil nato predlog nadzornega odbora soglasno sprejet, so sledile nadomestne volitve na odbomiška mesta, ki se v smislu pravil letos izpraznijo. Soglasno je bil za podpredsednika izvoljen prof. dir. Pečovnik iz Maribora, za odbornike profesorji ir. Novak, dr. Savnik, dr. Gogala in Sivec, za namestnike dr. Perhavec, Kozinova, Miklavčič in direktor Vazaaz, za člane nadzornega odbora Mašera, André in Čemažar, za namestnika Čopič in Cigler. Nanovo konstituira-nemu odseku za nacionalno vzgojo predseduje prof. Koiar, a njega člaini so dr. Go- FEI ZÄPETJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grencice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. gala, dr. Lovrenci5, dr. Novak in Aplenc, manjšinskemu pa predseduje prof. Gorup, a njega člani so dr. Bohinjec, Kranjc, Perič, dr. Savnik in Vrankar. Za izboljšanje stanovskega položaja in šolstva Nato je bila na predlog prof. dr. Perhav-ca iz Maribora, ki je poročal v imenu skupščinskega delovnega odbora, soglasno in z živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, v kateri občni zbor predlaga glavni upravi, naj se na odločujočih mestih zavzame za uresničenje naslednjih zahtev: Čimprej naj se sprejme poseben rakon o srednješolskih profesorjih, ki bo neodvisno od zakona o državnih uslužbencih uredil službene in gmotne odnošaje srednješolskih učiteljev, to je stalnost in nerpremestljivost z zajamčenim avtomatskim napredovanjem in s 301etno službeno dabo. Ta zakon naj profesorjem zagotovi napredovanje v skupino III/2. Država naj povrne selitvene stroške tudi onimi profesorjem, ki so iz tehtnih, družinskih, zdravstvenih in podobnih vzrokov prisiljeni, prositi za premestitev. Ukine naj se čimprej tsijno ocenjevanje srednješolskih učiteljev. Kakor imajo železničarji za svoje družinske člane olajšave na železnici, tako na} bodo tudi otroci profesorjev oproščeni plačevanja šolnine. Delo razrednikov naj se uračuna za 2 tedenski uri. Za vse izpite privatistov naj dobe člani kom;sije primerno nagrado, na učiteljskih šolah pa naj komisije pri praktičnih učiteljskih izpitih homorira država. Obvezne šolske ekskurzije izven službenega mesta naj se upoštevajo kot službena potovanja brez predhodnega ministr. odobrenja. Kontraktualnim profesorjem naj se uračuna v skupino in penzijo ves čas kontraktualne službe brez ozira na to, ai i so postali stalni pred ali po uveljavljenju uradniškega zakona iz leta 1931. Ministrstvo naj izposluje profesorjem vsaj eno brezplačno potovanje v glavnih počitnicah po državi v svrho medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Absolventom meščanskih šol naj se spet omogoči vstoo na učiteljišče. Izbira tem za pismene naloge v narodnem jeziku naj bo povsem prepuščena strokovnemu učitelju. Ministrstvo naj na Erošnjo raznih izvenšolskih organizacij večjemu priporoča snov, naj pa ne odreja naslova naloge. Uredbe o znižanju draginj-skih dokflad državnim uradnicam in upokojenkam, ki so poročene z državnimi uradniki. naj se ukinejo. Srednješolski učitelji s popolno fakultetno izobrazbo in profesorskim strokovnim izpitom naj se' po preteku pripravniške dobe razporejajo od 7. «kupine dalje, učitelji z višjim tečajnim in strokovnim imitom od 8. in oni z nižjim tečajnim in strokovnim iznitom od 9. Na predlog prof. Sevnika je bil sprejet še dostavek. ki določa, da se morajo vsi profesorji in direktorji po dovršenem 30. letu službe upokojiti. Profesorska samopomoč Na koncu je prof. dr. Pečovnik na kratko poročal še o organizaciji" profesorske samopomoči. ki prav lepo napreduje ter izplačuje pri sedanjem stanju članstva rodbini umrlesa Slana nad 12.000 Din posmrtni ne. nato pa je zaključil zborovanje, ki je vnovič nazorno izpričalo, da veje v strokovni organizaciji naših srednješolskih učiteljev duh resničnega stanovskega tovarištva in prave nacionalne zavesti. Razvitje prapora darila pokojnega kralfa Včeraj je ljubljansko pevsko društvo „Slavec" zaključilo proslavo svoje soletnice z razvitjem prapora, ki ga je bil društvu poklonil blagopokojni kralj Uedinitelj Ljubljana, 2. junija. Z današnjim dnem je pevsko društvo »Slavec« zaključilo proslavo 50 letnice svojega obstoja. Oficielna proslava je bila sicer že lani, a zadnja prireditev te proslave je bila danes, ko je društvo na slovesen način razvilo krasen prapor, ki mu ga je poklonil ob priliki jubileja blagopokojni veliki kralj Aleksander I. Uedinitelj. Uvod v to pomembno slavje je bil že v petek zvečer, ko so pevci »Slavca« priredili zastopniku kralja generalu g. Pekiču in banu g. dr. Pucu podoknici, snoči pa je bil v Unionu slavnosten koncert, ki je privabil mnogo občinstva. Koncerta so se udeležili tudi zastopnik kralja general g. Pekič, ban g. dr. Puc, župan g. dr. Ravnihar, prosvetni inšpektor g. Vrhovnik, častni predsednik »Slavca« g. Dražil in drugi. Koncert je imel še posebno obeležje, ker so ga prenašali tudi po radiu, obenem je bil pa to mednarodni prenos. Podrobna glasbena ocena o koncertu še sledi, kot kronisti pa samo ugotavljamo, da je koncert v celoti lepo uspel. Na Šentjakobskem trgu je bilo danes slovesno razvitje novega prapora »Slavca«. Mestna občina je tam postavila provizoren oder, ki ga je okrasila s trobojkami. K slav-nosti so prispeli najodličnejši predstavniki naše javnosti, tako župan g. dr. Ravnihar s podžupanom g. Jarcem, prosvetni inšpektor g. Vrhovnik kot zastopnik bana, profesor. g. dr. Murko za JČL, g. Pelan za Glasbeno Matrico, ki se je udeležila slovesnosti s praporom, Ljubljanski Zvon s pevovodjo g. Matulom in odbornikom g. Lombarjem, a pevsko društvo »Ljubljana« je zastopal njegov predsednik g. Šturm. Za Jadransko stražo je bil navzočen odbornik g. Verbič, občinska svetnika gg. Olup in Dachs sta pa zastopala šentjakobski okraj. Navzočen je bil tudi častni predsednik g. Dražil. S prapori so se udeležili slavnosti poleg Matice tudi pevska društva »Ljubljanski Zvon« in »Tabor« iz Ljubljane in »Sava« z Jesenic in Bralno društvo iz Tržiča. Pevci in pevke »Slavca« so se zbrali pod tribuno, na desno pa se je postavila godba dravske divizije. Ob 10. se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja general g. Pekič v paradni uniformi in v spremstvu predsednika Hubadove žu-pe g. dr. Šviglja. Godba je zaigrala pozdravno koračnico in nato še »Molitev«. Blagoslovil je krasni prapor župnik g. Barle. Prapor, darilo pokojnega kralja, je svilen: na eni strani je v državnih barvah, druga stran pa je zelena, na kateri se odraža beli državni grb. Na modrem polju je napis »Pevskemu društvu Slavcu«, na belem polju je v sredini državni grb, obdan z zelenim vencem, a spodaj, na rdečem, jlesti napis »Aleksander«. Ves prapor je obilno vezen v zlatu, a na konici palice se eskeče simbol pevcev: glasbeni ključ. Po blagoslovitvi je predsednik »Slavca« g. Boris Roš prapor razvil, a general g. Pe- kič je nanj pripel moder svilen in z zlatom vezen trak ter izpregovoril: »Gospod predsednik! Srečen sem, da me je doletela redka čast, da kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. razvijem ta pra- por, ki Vam ga je poklonil naš blagopokojni kralj Aleksander (klici >Slava!«) o priliki proslave Vaše 50 letnice z željo, da bi vedno plapolal na čast kralju in domovini in Vam v ponos. Dal Bog, da bi še bolj zaorila naša junaška narodna pesem, ki naj vsem našim nasprotnikom priča, da smo budni čuvarji naše domovine in da bomo zmerom zvesto izvrševali oporoko pokojnega kralja in zvesto čuvali Jugoslavijo! Izročam Vam ta prapor v prepričanju, da ga bo »Slavec« vedno visoko dvigal v ponos jugoslovenske pesmi in društva samega-« Zastopniku kralja se je za lepe besede iskreno zahvalil v imenu »Slavca« njegov predsednik g. Roš in naglasil, da bo »Slavec« .vedno ohranil zvestobo kralju Petru II. in izpolnjeval oporoko pokojnega kralja. Nato je izročil prapor praporščaku g. Ludviku Logarju, ki ga je prevzel z obljubo, da ga bo varoval kakor punčico svojega očesa. Bil je lep prizor, ko se je novi prapor pobratil s prapori bratskih društev. Predstavniki obiastev in zastopniki društev so nato po vrsti čestitali predsedniku »Slavca« g. Rošu k jubileju in darilu. Zatem se je formiral lep sprevod, ki je odkorakal skozi mesto. Za godbo dravske divizije so stopali nosilci šestih praporov, za njimi so se pa razvrstili pevci in pevke in odborniki drugih društev. Sprevod je krenil čez Stari in Mestni trg pred magistrat. kjer so se bili že zbrali predstavniki obiastev z generalom g. Pekičem na čelu. Pred magistratom so se zastavonoše in pevci ustavili pred spomenikom kralja Petra I. Na stopnice se je povzpel predsednik g. Roš in jih nagovoril: »Sestre pevke, bratje pevci! Zavedajmo se visokega odlikovanja, ki ga vam je poklonil naš pokojni kralj Aleksander I. Naj živi njegov naslednik kralj Peter II.!« Godba je zaigrala državno himno. Praporščaki in pevci so defilirali mimo generala in predstavnikov obiastev, nato se je pa znova formiral sprevod, ki je krenil po mestnih ulicah nazaj na Šentjakobski trg. Tam je zbrane pevce nagovoril v imennu Hubadove župe predsednik dr. Švigelj in jih izpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Ykhimnh Maribor preko nedelje Maribor, 2. junija V počastitev spomina kralja Uedinitelja je bila včeraj v Narodnem domu spominska koncertna prireditev gojencev glasbene šole »Drave«. V uvodu je izpregovoril spominsko besedo artistični vodja profesor g. Hinko Druzovič. Sledilo je izvajanje obilnega sporeda, na katerem so bile Vil-Harjeve, Chopinove, Gluckove, Sattnerjeve, Mozartove. Viottijeve, Lebanove. Foerster-jeve, Händlove in Beethovnove skladbe, ki so jih lepo podali nadarjeni gojenci »Dra-vine« glasbene šole. Koncert je bil lepo obiskan. Proslava modrordečih Ob svoji današnji 50 letnici, odkar obstaja tukajšnji Zavod komisijonarjev, ki jim načeluje požrtvovalni načelnik g. Kuhar, so imeli naši modrordeči, kakor se na-zivajo zaradi svojih modrordečih kap, slavnostno proslavo. Dopoldne so imeli slavnostno zborovanje, na katerem so prišle do izraza vse težave, s katerimi se mora v današnjih hudih časih boriti stan komi-sionarjev. Po zborovanju je bilo skupno kosilo, nato pa izlet v mariborsko okolico. Mariborski strelci organizirani v tukajšnji strelski družini, so danes otvarjali na strelišču v Radvanju letošnjo strelsko sezono. Ob tej priliki so se zbrali v Radvanju naši najboljši mariborski strelci ter se poizkusili v svoii strelski spretnosti. Na vino in žganje so se spravili Svedrovci in rokovnjači strahujejo naše podeželje. Tako so vdrli v klet posestnika Jožeta Domadenika v Zgornjih Hočah. ki je za kakšne četrt ure oddaljena od njegovega stanovanja, ter mu odpeljali iz kleti sod vina za okoli 800 litrov in razen tega še 50 litrov žganja. Potem so se zglasili v kleti posestnika Bogomira Vrecla v Zgornjih Hočah ter mu odnesli sod s 300 litri vina. Vlom so izvršili s ponarejenimi ključi, in sicer tako, da so po opravljenem vlomnem poslu kletna vrata spet zaprli. Orožniki so zaprli nekaj osumljencev, ki so hodili ponujat Anno po gostilnah. Lep večer podmadkaric JS z liceja Ljubljana, 2. junija. Sinoči so podmladkarice Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji priredile pod pokroviteljstvom župana g. dr. Ravniharja in častnega damskega komiteja akademijo. Prireditev je bila v veliki dvorani Kazine in je pokazala resno stremljenje naših deklet, da tudi ona pomagajo širiti ljubezen do našega Jadrana. Točke sporeda so bile odlično podane. Uvodno besedo je imela na odlične udeležence in zbrano mladino predsednica podmladka sedmošolka Spiller-Muysova Nuša. Nato so učenke V. razreda z rajalnim nastopom simbolično prikazale mirnost in razgibanost morja in življenje na njem. Rajanje je naštudirala zavodova profesorica Staničeva. Maturantka Mlejnikova je z zvonkim sopranom zapela Chopin ovo Li-tavsko pesem in Grečaninovo Uspavanko. Prvošolka Danilovičeva je z zanosom reci- I tirala pesem o Jadranskem morju. Sledil je nastop maturantke Inke Drnovškove, ki je zelo lepo zaigrala na violini dvoje sestavkov, in sicer Drlov Souvenir in Eller-tonovo Rondino. Vse točke je spremljala na klavirju Bradačeva. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z iskrenim odobravanjem. Za zaključek je zbor nižješolk pod vodstvom dr. Dolänarja zapel Tomčevo himno podmladka Jadranske straže. Akademijo so posetili med drugimi pokrovitelj župan dr. Ravnihar s soprogo, ga. Pirkmajerjeva, direktor trgovske akademije dr. Pirjevec s soprogo in številni drugi. častno je bil seveda zastopan zavodov profesorski zbor, ki je z direktorjem Jugom na čelu pokazal za delo svojih go-jenk veliko zanimanje. Gojenke so nastopile tokrat prvič s svojim novim praporom, ki mu je kumovala ga. Skubičeva. Po akademiji se je razvila prijetna zabava ob zvokih priznanega Ronny-jazza. Čitafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET strašeno bežala iz moje bližine. Od moje nekdanje dobrodušnosti je vzlic vsemu še toliko ostalo, da nie je sovraštvo nekoč tako zvestega in ljubljenega bitja hudo bolelo. Toda ni trajalo dolgo, da se je to občutje umaknilo zagrenjenosti. In potem je prišel, kakor nalašč, da bi me docela in nepreklicno uničil, občutek odpora do samega sebe Filozofija ne ve o njem nič. Neko jutro sem vrgel mačku zanko okoli vratu in ga obesil na vejio. S solzami v očeh in z najgrenkejšimii očitki v srcu sem obesil žival — obesil sem jo, čeprav sem vedel, da me je nežno ljubila in da mi ni dala povoda za ta gnusni umor — obesil sem jo vzlic zavesti, da sem storil s tem gTeh, morda celo smrten greh, ki je mojo nesmrtno dušo tako omadeževal, da nikoli ne bom mogel najti neskončne milosti pri Bogu, najbolj usmiljenem in najbolj jeznem. V noči, kl je prišla za mojim okrutnim dejanjem, me je zbudilo iz spanja klicanje na pomoč. Ogenj! Zastori moje postelje so bili v plamenih in vsa hiša je gorela kakor plamenica. Le z največjo življenjsko nevarnostjo smo mogli moja žena, služkinja in jaz pobegniti pred ognjem. Vse je bilo uničeno. Vse moje premoženje je bilo izgubljeno. Brez odpora sem se predal obupu. Nič mi nI tako zelo tuje kakor ta slabost, da bi mislil na kakšno vzročno zve-äo med prizorom in podlostjo, ki sem jo bil storil. Toda opisal bom vzlic temu vso verigo dejstev in nobenega člena ne bom preskočil. Tisti dan po požaru sem šel pogledat pogorišče. Zidovi so se razen enega vsi podrli in ta edini, ki je ostal, je bil tanka vmesna stena, ki je hišo nekako delil na dvoje. Stal je prav zraven moje postelje. Ometu je ogenj po večini prizanesel, najbrž zato, ker je bil še nov. Pred tem zidom se je gnetla kopica ljudi in nekateri so ga prav pozorno in napeto opazovali. Klici: »Nenavadno! — čudno« in podobni so zbudili mojo radovednost Stopil sem bliže in zagledal na belo po pleskanj steni kakor v ploščatem reliefu podobo ogromnega mačka. Odtisk je bil presenetljivo razločen. Okoli vratu je imela žival vrv. Ob prvem poglediu na to pošastno prikazen (drugače v prvem trenutku nisem mogel imenovati tega odifciska) sem bil ves zmeden od strmenja in groze. Počasi pa so mi le prišle trezne misli. Spomnil sem se, da sem mačka obesil na vrtu za hišo. Takoj po klicih na pomoč je množica vdrla na vrt in nekdo je moral žival od-rezati z veje in jo zagnati skozi odiprto okno v mojo sobo, najforž zato, da bi me zbudil iz spanja. Ko so se drugi zidovi podirld. se je žrtev moje okrutnosti slučajno pritisnila k mokremu ometu in apno je pod vplivom ognja in v zvezi z amonija kom v truplu vsrkalo takšno sliko, kakršna je bila zdaj. čeprav je moj razum (v nasprostju z vestjo) tako hitro odkril presenetljivo dejstvo, je ostala moja domišljija še dolgo razburjena. Dolge mesece me je mačkova podoba preganjala in ves ta čas šem občutil nekaj neodločnega, kar je bilo podobno kesanju, pa ni bilo kesanje. Naposled sem začel tožiti zaradi izgube živali in v umazanih bežni-cah, ki sem jih zdaj navadno obiskoval, sem začel gledati za ljubljencem iste vrste in podobne vnanjosti, ki naj bi izpopolnil Plutonovo mesto. Nekoč ponoči, ko sem spet sedel napol otopel v neki pivnici, sem postal izne-nada pozoren na neko črno bitje, ki je sedelo na enem izmed mogočnih sodov ruma aH žganja. Ti sodi so bili skoraj vse pohištvo v jami pregreh. Ker 6em že prej več minut neprestano etrmel proti sodu, se mi je zdelo čudno, da tega bitja nisem že prej opazil, šel sem proti njemu in se ga z roko dotaknil. In to bitje je bilo — črna mačka, ki je bila prav tako velika kakor Pluto in mojemu nekdanjemu ljubljencu presenetljivo podobna. Samo v nečem se je od njega razlikovala Pluto ni imel po vsem telesu nobene bele dlake, ta žival pa je imela velik, čeprav v celoti nejasen bel madež, ki se ji je širil čez vse prei. Ko sem se mačke dotaknil, je začela glasno presti in se drgniti ob moji roki. Vse je kazalo, da je moje pozornosti zelo vesela. To je bila žival, kakršno sem iskal! Takoj sem dejal krčmarju, da jo kupim, toda on ni hotel o kakšnem denarju nič slišati. Dejal je, da o mački nič ne ve in da je tudii prej ni nikoli videl. Žival sem neprestano božal in ko sem se začel odpravljati proti domu. se m: je zdelo, da mi hoče slediti. Dovolil sem ji to in med potjo sem se še časih sklonil k njej, da sem jo pobožaL V mojem stanovanju se je znala hitro udomačiti in je postala kmalu tudi ljubljenka moje žene. Jaz pa sem počasi začutil, kako se začenja zbujati v meni močno nerazpolože-nje proti živali, torej nekaj prav nasprotnega cd tega, kar sem pričakoval. Ne vem zakaj, — toda prilizujoča 6e vsiljivost mačke mi je postala neprijetna in mi je bila v nadlego. Počael so se izpremenili tu' občutki nerazpoloženja in nevšečnosti v zagrizeno sovraštvo. Ogibal sem se mačke. Moje sovraštvo do te živali je še povečalo odkritje, da je morala prav tako izgubiti eno oko kakor Pluto. Za mojo ženo pa je bil to še en vzrok več, da je imela mačko prav rada. V obratnem razmerju z mojim nerazpo-loženjem pa se je menda večala mačkina vdanost do mene. Sledila mi je povsod, za vsakim korakom, ln sicer s takšno vztrajnostjo, da je bralcu skoraj popisat! ne morem če sem sedel. Je zlezla pod moj stol. skoöila m! Je v naročje in me kar obsipavala s svojo odvratno ljubeznivost- jo. če sem vstal, da bi kam šel, mi je skakala med nogami in pogosto bi bil zaradi tega skoraj padel. Ali pa &e je s svojimi ostrimi kremplji oprijela moje obleke in mi splezala do prsi. čeprav me je prd taki priložnosti pogosto prijelo, da bi jo s surovim udarcem spravil s sveta, sem se takega dejanja vselej prestrašil, malo zaradi spomina na svoj prejšnji zločin, še bolj pa — zdaj že moram priznati — iz nepopisnega strahu pred mačko. Nisem se morda bal, da bi me ranila, toda tudi tega ne morem reči, kaj me je prav za prav zadrževalo. Sram me je skoraj priznati — da, celo v tej celici za zločince, se sramujem tega priznanja, — da je moj strah in grozo pred živaljo zbujala nenavadno neumna blodnja. Moja žena me je pogosto spomnila na obliko belega madeža na prsih, po katerem se je, kakor sem že povedal, razlikovalo to nenavadno bitje od umorjenega Plutona Bralec se bo spomnil, da je bil ta madež prvotno vzlic svoji velikosti precej zabrl-sanih oblik. Počasi pa, komaj opazno, se je pokazal ta znak v vseh obrisih strahotno jasno Imel je obliko predmeta, ki se ga drznem imenovati samo i grrozo v srcu, predmeta, ki je zbujal v meni takšen strah in mržnjo. da bt se bil rad iznebi» živali, če bi 6e je bil npal! Znamenje je imelo — naj vam zdaj povem — obliko peklenskega orodja — vislic! O. grozno, strahotno znamenje zločina, duševnih muk, smrti! Dogodki po širnem Hermann Göring v Budimpešti Pruski ministrski predsednik Göring se je dal v Budimpešti slikali z madžarskim ministrskim predsednikom Gömbösom Francozinje s plinskimi maskami Zveza Ženske pomoči v Parizu je poslala francoski zbornici vlogo, v kateri zahteva plinske maske za vse ženske, in sicer brezplačno. Zveza pravi, da ne gTe, da bi bile v primeru zračnih napadov opremljene z maskami samo tiste ženske, ki si iih lahko kupijo. Nova odprava na Mount Everest Iz Bombava poročajo, da je angleška odprava pod vodstvom Higha Ruttledgea zapustila Darjeeling. To je že četrta angleška ekspedicija. ki bo skušala naskočiti 8882 m visoko goro. Zadnja odprava, ki jo je takisto vodil Ruttledge, je odrinila na pot 1. 1933 ter je dosegla višino 8570 m. „Pušeljc" na klobuku Pariška moda si izmišlja vedno kakšno presenetljivo malenkost, ki si utre kmalu svojo pot v svet. Zadnja novost, ki jo kažejo pariški modni listi, je n. pr. nekakšen čopič za pudranje iz labudjega puha na spomladanskih klobučkih. Kakšen pomen ima ta čopič, bržkone niti izumitelji sami oe bi vedeli povedati. Pretepaška tigra V pariškem živalskem vrtu imajo krasno, toda zelo prepirljivo tigro Bramo. Je hči zloglasnega tigra Bengalija, ki je raztrgal že dva krotilca. Pred kratkim se je Brama spopadla s tigrom Sultanom, ki jo je v boju ugriznil. Rane so ji začele gniti, tako da so morali žival operirati. Celo uro so se morali boriti z njo, da so jo ukrotili, na kar so jo po lokalni anesteziji operirali na trebuhu. Zdravniki menijo, da bo ozdravela. Velika letalska parada na Angleškem Kakor poročajo iz Londona, se bo vrSila 6. julija, ko obišče kralj Jurij letališče v Duxfordu, največja letalska parada, kar jih je bilo kdaj na Angleškem. Udeleži se je 350 letal in ob zaključku bo švadron bojnih letal izvajal bitko v zraku. Prej bo kralj obiskal letališče v Mildenhallu, kjer ga bodo pričakale letalske čete v 40 šva-dronih. Ta dan bo kralj prvič nosil uniformo letalskega maršala. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Težak Petrov blagor Francoski ribiči so ujeli zadnje dni nenavadno težko b e 1 u g o, ki daje kaviar Iz akvaristove torbe O vodni favni in flori v ljubljanski okolici V vsej poletni lepoti se nam že kaže pri-roda. Polje v najlepši rasti, gozdovi košati, v lokah hodimo po mehki, s cvetlicami prepredeni preprogi, v jarkih in jamicah pa cvetejo vitka perunika, nežna vodna zlatica ta blagoduhteči pljučnik. V preteklem mesecu so krasile obale rumene kalužnice, na njihovo mesto so stopile zdaj zale spominčice, božajoče s svojo milo modro barvo oči ljubitelja akvarista. V obpotnih jarkih Hauptmance vidimo lepo, še zmerom premalo čislano rastlino, ki nas spominja na floro ravniških dežel ali pa na rastlinstvo davnih zemskih dob. To je neka vrsta vodne kislice (Rumex) s slokimi, dolgimi, suličastimi listi — lep okras za sobni, a zlasti za vrtni akvarij. Ljubitelju pade že zaradi svoje velikosti takoj v oči, posebno v poletju, ko se pobarvajo listi delno rdečkasto. V stari Ljubljanici tik Komina pa cveti mrzličnik s svojimi rožnato belimi puhastimi cvetovi. Zapadni cestni jarek ob Ižanski cesti od barske šole naprej, ki je bil doslej za mnoge akvariste dobavitelj plo-ščatolistnega pljučnika, je pa popolnoma očiščen in brez vegetacije. Prikladne rastline za akvarije najdemo v Išči tik pod mostom na poti čez Hauptmanco in pa tudi v drugih, to pot križajočih jarkih. Pod omenjenim mostom preko Išče je bilo opaziti nedavno ničkoliko pisank (AIburnus bipunctatus) v strnjenih množicah pri drsti. Pravcati ribji raj je pa v dolnji Ljubljanici. To dejstvo spoznamo že na tem, da je zlasti v poletnih mesecih razvrščeno ob Ljubljanici od Fužin pa tja do izliva vedno obilo ribičev, ki s potrpežljivostjo namakajo z vaDO opremljene trnke v rahlo valujočo Ljubljanico, a to zmerom z uspehom. Razne ribe se obešajo na trnke. Platnice, pod tisti, mrene, ogrice in tu in tam, vsekakor pomot no, kak lipan, ki ga moraš oprezno sneti s trnka in ga spustiti, kajti plemič je in ni za vsakogar. Bolj redko natakneš tudi kakega upiravca (Aspro streber), ki je zelo zanimiva riba iz rodu ostrižev. Siromak ne zna plavati, temveč se premika po dnu kakor kapelj, kateremu je po po-čeznih temnih progah tudi podoben. Upi-ravec zahteva s kisikom nasičeno vodo, sicer ga najdemo lepega dne z odprtim gobčkom na dnu — znamenje, da se je zadušil. V akvariju s prezračevalnikom ga lahko gojimo tudi med drugimi ribami. Ker je nočna riba, ki tiči čez dan v kakem temnem kotičku, mu damo razkosanega deževnika šele zvečer, sicer ga požro ostale ribe. Ribolov v dolnjem delu Ljubljanice je v rokah g. inženjerja Dimnika in je zelo cenjen. Most na Fužinah, kašeljski most in pa tolmun pri izlivu Dobrunjščice v Ljubljanico pri vasi Zavoglju so zbirališča ribičev. Vsakomur, ki si želi pomiriti svoje živce, je priporočati posebno ta del Ljubljanice ne samo zaradi tega, ker je bivanje pri vodah znano pomirjevalno sredstvo za živce, temveč v glavnem zaradi tega, ker se nikomur ni potrebno jeziti, kajti nikdo se ne vrača s praznimi rokami domov. V jarkih tik pod zaloškim hribom, a zlasti v kotanji Dobrunjščice pod zavogeljsko žago, ki je prilepljena ob obalo kakor gnezdo, je pa tudi za akvarista dovolj posla. Najmlajši zarod se bo kmalu pokazal in oni, ki se zanj zanimajo, si lahko nalove od vsake vrste nekaj ribic. Opozarjam na dejstvo, da imajo člani Kluba akvaristov pravico akvarirati v vodah posestnikov in zakupnikov, včlanjenih v Ribiškem društvu. Kdor se včlani v klub, dobi člansko izkaznico in s tem pravico za akvariranje in lovljenje ribic, kolikor jih zase potrebuje. * Ker je tiskarski škrat v zadnjem članku zbrisal samo eno črtico črke m, je nastal iz guramija gurani, kar naj bo s tem popravljeno. Priporočali smo guramije in veleperke onim akvaristom, ki ne razpolagajo z večjimi akvariji, ker so te ribe neodvisne od prostega kisika v vodi, temveč si jemljejo v presledkih po mehurček zraka. Zanimivi so pa še zato, ker si grade penasto gnezdo, kjer se zarod izleže, ki ga starši skrbno negujejo. Gurami, makropodi, triho-gastri, kolize, bete, ctenopsi, vsi pripadniki iz rodu osfromenid (Osphromenidae) so torej za manjše posode. Ker so te ribe tudi sicer precej trdne, so kakor ustvarjene za akvarije, samo da zahtevajo toplejšo vodo. Vsak vsaj malo izkušeni akvarist jih bo z lahkoto gojil, med tem ko bi se pa ribice, ki dihajo skozi škrge, le mučile v premajhnih posodah. Klub akvaristov naroča po želji dovoljnega števila članov ribice iz tujine. čuditi se moramo, da so ribe iz rodu osfromenid še dandanes bolj redke v akvarijih ljubiteljev toplovodnic, presenetljivo pa je, da ni na razpolago dovolj mladičev, vzgojenih od naših akvaristov. Odgoja rib tega rodu ni težavna, kajti glavno delo pri odgoji vrše starši sami. Kupuj domače blago! Nov poizkus s poštno raketo Belgijski inženjer Roberti dela poskuse s poštno raketo, ki naj bi frčaJa v višini 1500 metrov svetu Tudi lepotica ! i V Parizu so pred dnevi otvorili razstavo rož, ki kaže najuspelejše vrtnarske pridelke te stroke Kultura rož v Franciji Krojač — plemenita* William Brown, krojač iz Sheffielda, prejme prihodnji mesec plemenitaški naslov »Sir«. Ne prejme ga pa zavoljo svojih zaslug za moško modo, čeprav si jih je tu na vsak način pridobil, temveč zavoljo tega, ker je velik del svojega znatnega imetja oddal aa zatiranje brezposelnosti. Iz svojega žepa je v ta namen finansiral cestna dela. Brown še vedno lastnoročno vrši svojo obit in jo bo še dalje izvrševal navzlic »Siru«. Roman na manšetali Pariški pisatelj Gaston Fon dar d je dovršil nov roman o življenju brezposelnih pod semskimi mostovi. To življenje je proučeval često med njimi samimi in pri tem je cela poglavja romana zapisal na svoje manšete, ki jih je pozneje poslal svojemu založniku. Ta nenavadni rokopis je odkupil sedaj neki pariški muzej ku-riozitet. Madžarska kolonija v PariZü je izvolila svojo rojakinjo Evo Feherjevo za miss Madžarsko 1935. Od njene lepote Parižani menda ne bodo omamljeni Zdaj sem bil ves beden, tako beden, da bolj nisem mogel biti. žival brez pameti, naslednica tiste, ki sem jo brez pomišljanja ubil, navadna žival je mogla meni, človeku, po božji podobi ustvarjenemu človeku, pripraviti tako neznosne muke! Gorje mi! Ni mi bilo več usojeno, da bi še kdaj užival mirno uro, ne podnevi ne ponoči, čez dan me ni pustila žival nikoli samega in ponoči sem skoraj vsako uro planil z nepopisnim strahom pokoncu iz strašnih sanj in vselej se mi je zdelo, da čutim na licih vročo sapo pošasti. Težko je ležalo njeno telo na mojem srcu, kakor mora, ki tlači vso večnost, pa se je ni mogoče otresti. Nekega dne me je žena spremila v klet, kjer bi moral opraviti neko domače delo. Stanovala sva v stari hiši, ker sva bila siromašna. Mačka mi je sledila po strmih stopnicah in le malo je manjkalo, da nisem zaradi nje padel na glavo. To me je ujezilo do besnosti. Pozabil sem tist: otročji strah, ki je doslej zmeraj ohromil mojo roko, pograbil sekiro in udaril za živaljo s tako silo, da bi jo bil gotovo ubil, če ne bi bil zgrešil. Tedaj pa se je vrgla žena proti meni. Zaradi tega vmešavanja sem postal živ hudič. Iztrgal sem se ji iz rok in jo udaril s sekiro po glavi. Brez glasu se je na mestu zgrudila. Takoj po tem gnusnem zločinu sem se hladnokrvno pripravil, da bom truplo skril. Vedel sem, da ga ne morem spraviti iz hiše ne podnevi ne ponoči, ne da bi me sosedje opazili. Vse polno načrtov mi je blodilo po glavi. Za trenutek sem mislil, da bi bilo najbolje, če bi razsekal truplo na drobne kose in ga sežgal. Potem sem ga hotel zakopati v klet, malo nato pa sem že premišljal, ali ga ne bi rajši zagnal v vodinjak na dvorišču ali pa spravil v zaboj in poklical postreščka, da ga odpelje stran. Naposled sem se domislil vz-hoda, ki se mi je zdel neprimerno boijši kakor vsi ostali načrti. Sklenil sem zazidati truplo v kleti, kakor so delali po starih poročilih srednjeveški menihi s svojimi žrtvami. Klet je bila za uresničenje tega načrta kakor nalašč. Zidovi so bili šele prei kratkim ometani z debelo plastjo malte. Razen tega je bila ob eni strani vdolbina, k: je bila namenjena za diimnik in bi se dala zazidati in tako zravnati z zidom. Prav nič nisem dvomil, da se bodo dali zidni kamni z Lahkoto izkopati. V votlino, ki bi se tako povečala, sem mislil potisniti truplo in upal sem, da bom odprtino lahko potem spet tako zadelal, da nihče ne bo mogel nič sumiti. Moj račun je bil pravilen. S krampom sem kamne hitro izkopal. Potem sem oprezno položil truplo ob notranjo steno, ga v tej legi podprl in luknjo zazidal brez posebnih težav, da je bilo vse prav tako kakor prej. Z vso previdnostjo, ki si jo morete müsäiti, sem si znal priskrbeti malte, peska in žfene, vse skupaj zmešal, da sem dobil dober omet, ki se od prejšnjega ni prav nič razlikoval in z njim skrbno pokril novo zid. Moje naslednje delo je bilo, da sem pogledal za mačko, ki je zakrivila to nesrečo, kajti trdno sem se odločil, da ubijem tudi njo. če bi mi bila tisti trenutek pritekla na pot, bi bila njena usoda zapečatena. Toda žival, ki jo je menda moja besnost posvarila, je nedvomno vedela, da mi ne s«me priti pred oči, dokler bom takšne volje. Ne morem popisati prijetnega občutka olajšanja, ki me je prevzel, ko tega strašila ni bilo nikjer. Tudi ponoči se mi ni prikazala, tako da sem spet prvič, kar sem jo vzel v hišo, trdno in mirno spal. Da, res sem spal — čeprav je obteževaJ mojo vest umor! DrugI dan je minil ln tretji za njim. ne da bi se bila moja mačka kaj pokazala. Kakor bi se bil že vsega osvobodil, sem lahko prosto dihal. StTah je grozno žival za vselej pregnal. Nikoli več je ne bom videl in brezmejno srečen sem bil zaradi tega. Zavest črnega zločina me je kaj mak» motila. Na nekaj vprašanj, ki so mi jih zadali, sem z lahkoto odgovoril. Tudn hišno preiskavo sem seveda imel, toda kakor se samo ob sebi razume, niso pri njej ničesar dobili. Mirno sem lahko gledal v srečno bodočnost. Četrti dan po umoru Je prišla nepričakovano policijska komisija v moje stanovanje, da bi še enkrat natanko preiskala vso hišo. Ker sem bil trdmo prepričan, da kraja moje skrivnosti sploh ne bo mogoče odkriti, nisem izdal niti sledil zadrege. Uradniki so zahtevali, naj jih spremljam pri njihovem iskanju. Nobenega ogla, nobenega kota niso izpustili, ne da bi ga bili preiskali. Tretjič in četrtič so šli v klet. Nitd trenil nisem z očesom. Srce mi je tako mirno utripalo kakor nedolžnemu otroku, ko spi. Mirnodušno sem hodil po kleti od kota do kota. Roke sem na prsih prekrižal. Naposled so uradniki menda mislili, da so storili že dovolj dobrega in so se začeli pripravljati, da zapuste hišo. Moje veselje je bilo preveliko, da bi ga bil mogel prikrivati. Kar nekaj me je prijelo, da bi ga pokazal, pa naj že bo samo s kakšno zmagoslavno besedo, ki bo hkratu tudi potrddla uradnike v njihovem prepričanju o moji popolni nedolžnosti. »Gospodje moji,« sem dejal, ko smo že stopali po stopnicah, »zelo me veseli, da sem ovrgel vaše sumničenje. želim vam za bodočnost vse najboljše in ... želim tudi, da bi bili drugje nekoliko vljudnejši. In razen tega, gospodje: ta hiša je zelo trdno zidana.« V neumnem hotenju, da bi rekel nekaj kar tja v božji dan, sam nisem več vedel, kaj klepetam. »Nenavadno dobro zidana hiša Je. Ti zidovi — so nenavadno trdni.« Pri teh besedah sem prešerno udaril ■ palico, ki sem jo imel slučajno pri rokah, po zidu in sicer prav na tistem kraju, kjer je bilo skrito truplo moje ljubljene žene. Bog naj mi bo milosten in naj me obvaruje krempljev smrtnega sovražnika! Komaj je utihnil odmev mojih udarcev, že se je začul odgovor iz groba za zidom! V začetku je zvenel pridušeno in ubito kakor otroško čebljanje, potem pa so postali glasovi čedalje močnejši, kakor zateklo, vreščeče stokanje, ki ni bilo prav nič podobno človeškim zvokom. Bilo je tuljenje in jadikovanje, napol smrtni strah, napol zmagoslavje, kakor iz pekla, kjer vrešče na večno pogubljenje obsojeni med zasmehljdvim vriskanjem hudičev. Ali naj še popisujem, kaj se je zgodilo v meni? Brez zavesti sem ee opote-kel proti nasprotni steni. Uradniki so na stopnicah ostali nekaj trenutkov kar otrpli od groze in strahu, trenutek nato pa je bilo že tucat močnih rok pri delu, da prederejo zid. Vdal se je in vsi hkratu so zagledali truplo, ki je bilo krvavo in že napol razpadlo. Na njegovi glav« pa je čepela s široko razprtim rdečim gobcem in edinim lesketajočim se očesom strašna žival, katere peklenska moč me je zapeljala k umoru in katere izdajalski glas me je zdaj tudi izročil krvniku. S truplom vred sem zazidal tudi to peklensko stra šilo. (Iz »Zgodb groze* prevedel B. R.) Lahkoatletsko prvenstvo države za moštva V Zagrebu še niso izračunali rezultatov — Kljub temu je gotovo, da bo Primorje v tretjič prvak države. — Od slovenskih klubov so dosedaj dosegli Primorje 95*59*, Železničar 32*450, Ilirija pa 30*797 V soboto in nedeljo popoldne se je vršil na igrišču Primorja prvi del prvenstva države za moštva, v katerem je nastopilo v Ljubljani za Primorje in Ilirijo približno 130 atletov. Udeležba je v primeri z lansko precej padla. Tudi rezultati niso na tisti višini, kakor se je splošno pričakovalo. 'Deloma je vzrok slabo igrišče, ki je bilo zaradi zadnjega deževja precej razmočeno, nekaj pa tudi naporni nastopi zadnjih dni. V letošnjem državnem prvenstvu za moštva sodeluje 7 klubov v vsej državi, in to v Zagrebu, Mariboru ter Ljubljani, d oči m Beograd in Pančevo zaradi zadnjih tekmovanj in gostovanj v tem delu prvenstva ni.so nastopili. Pred 6 leti so, kakor znano zagrebške »Novosti« razpisale prehodni. pokal, namenjen tistemu klubu v država, "ki si bo trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih osvojil prvenstvo v moštvih.. Prvi dve leti je pokal branila zagrebška Concordia, nato Hašk, sedaj pa dvakrat zaporedoma že ljubljansko Primorje, ki si ga je z današnjo zmago defi-nitivno osvojilo. Pri lanskem prvenstvu je Primorje zmagalo z 87.000 točkami, druga pa je bila Ilirija z 61.000 točkami, dočim je letošnji rezultat 95.596 točk toliko bolj odličen, ker je bila, kakor že omenjeno, udeležba nekoliko manjša in pa igrišče precej slabo. Uspeh Ilirije je popolnoma zadovoljil celo klubsko vodstvo, ki ni pričakovalo, da bo moglo letos braniti svoj lanski rezultat, ker že celo leto nima svojega urejenega igrišča. . Prvi dan tekmovanja je v 8 disciplinah prinesel naslednje uspehe: Tek 100 m: nastopilo za P. 37, za I. 13 tekmovalcev. Minimalni predpisani rezultat je: 12.6 sekund. Skupno število točk: Primorje 14.135, Ilirija 2847. Najboljši uspe-ìn so: 1. Kovačič 10.8 sekund, 2. Cerar in šfušteršič 11.4 (vsi P.). Krogla: Skupno 16 tekmovalcev. Točke: Primorje 4087, Ilirija 3353. V naslednjem bomo navajali po 3 najboljše reizultate, dosežene v vsaki panogi, dalje število tekmovalcev in število točk, vsakokrat prva številka Primorje, druiga Ilirija. V krogli: 1. in 2. Stepišnik in Jeglič, oba Ilirija, 12.12 m. 400 m: Primorje 6542 točk, Ilirija 0. Tekmovalcev 15. 1. Gaberšek 54.3, 2. Curda 54.9, 3. Žgur 55.2 (vsi Primorje). Minimum 58. Skok v daljino: Primorje »480, Ilirija 2.594, število tekmovalcev: Primorje 23, Ilirija 9. Minimum 5-60 m. 1. Putinja 6.20, 2. Stepišnik (I) 6.12, 3. Malnarič (P) 6.09. Tek 5000 m: Primorje 1800 točk, Ilirija 4135 točk, tekmovalcev P. 5, I. 8. Minimum 18:17. 1. Bručan (I) 16:19.2/5, 2. Sra-kar (P) 16:46.2/5, 3. šporn (I) 17:02. Met diska: Primorje 1121, Ilirija 2195, tekmovalcev P. 4, I. 8. Minimum 31 m. 1. Stepišnik (I) 37.34, 2. Serše (P) 36.42, 3. Banko (I) 34.72. Tek 800 m: Primorje 5955, Ilirija 627, tekmovalcev P. 13, I. 4. Minimum 2:17. 1. Gaberšek (P.) 2:04.6, 2. Čurda (P.) 2:05, 3. Pogačnik (P) 2:07.2. Skok v višino: Primorje 7941, Ilirija 4715. tekmovalcev P. 21, I. 13. Minimum 150 cm. Prvi trije Svetek (I) ter Martini in Slanina (oba P.) po 165 cm. Tek 110 m z zaprekami je odpadel, ker n:i bil prijavljen noben tekmovalec. Končno število točk prvega dne je: Primorje 51.061 točk, Ilirija 20.466. Prvi dan je nastopilo skupno okoli 190 tekmovalcev v osmih disciplinah, nekateri od teh seveda v več disciplinah ne samo v eni. Drugi dan tekmovanja je prinesel v osmih točkah te-le končne uspehe: Tek 200 m: Primorje 11.141, Ilirija 2629, tekmovalcev P. 25, I. 7. Minimum 26 sekund. Uspehi prvi treh so: 1. Kovačič (P) 22.4!, 2. Sodnik (I) 23.8, 3. Gaberšek in Cerar (oba P.) 24. Met kladiva: Nastopili 3 tekmovalci. Minimum 31 m dosegel le Stepišnik Milan (I) 43.40 m, 2. Jeglič 29.25 m, točke; Ilirija 734. Tek 400 m z zaprekami je prav tako odpadel kakor prvi dan na 110 m, ker ni bilo nobenega prijavljenega tekmovalca, škoda, da se lepa disciplina teka preko zaprek pri nas nikakor ne more uveljaviti. Troskok: Primorje 4352, Ilirija 486 točk, tekmovalcev P. 8, L 1. Minimum 11.50 m je doseglo 8 tekmovalcev. 1. Slapar (P) 12.56. V teku na 10 km sta nastopila le 2 tekmovalca in je dosegel znani maratonec šporn Stane (I) lep čas 35:42 2/5, ker je tekel brez posebne konkurence. Prinesel je Iliriji v tej panogi 610 točk. Minimum znaša 38:00. V metu kopja je nastopilo 7 tekmovalcev. Točke P. 502, I. 1491. Minimum znaša 43-50 m in je poostren v primeri z lanskim. Najboljši uspehi so: 1. Brunet (I) 46.17, 2. Putinja (P) 45.19, 3. Orehek in Dečman (oba I.) 44.30 in 44.29. Tek 1500 m: Primorje 5382, Ilirija 1691, tekmovalcev P. 10, I. 9. Minimum 4.50 je doseglo 12 tekmovalcev. 1. Curda (P) 4:21 2/5, 2. Pogačnik (P) 4:27.6, 3. Srakar (P) 4:29. Skok ob palici: Nastopili 4 tekmovalci. Minimum znaša 2.90 m. Točke skupno po «16 Ilirija in Primorje. 1. Gašperšič (P), 2. Oroszy (I) oba po 290 cm. Zadnja točka tekmovanja je bil stafet-ni tek 4X100 m. Minimum znaša 50 sekund. Nastopilo je 10 štafet Primorja in 2 od Ilirije. Točke: Primorje 22.692, Ilirija 2224. Štafete so bile kombinirane tako, da so v posameznih moštvih tekli i dobri i slabi tekači, zato ne navajamo rezultata najboljših, pač pa omenjamo, da je doseglo minimum 11 štafet. Končni uspeh tekmovanja, v kolikor se je končalo v teh dveh dneh, je v Ljubljani: Primorje 95.130 točk, Ilirija 30.797 točk. Uspeh zmagovalca Primorja je naravnost odličen in zaslužen. Končno število točk, ki ga navajamo danes, še ni defini-tivno zato, ker bodo čez približno 14 dni tekmovali še oni srednješolci, ki so bili te dni na srednješolskem prvenstvu v Zagrebu, in je prijavljenih približno 25 tekmovalcev, ki utegnejo končno sliko deloma še izpremeniti, vsekakor pa ne tako, da bi Primorje ne moglo ohraniti svojega prvenstva. Zanimanje publike ni bilo posebno veliko. Tekmovanje je oviralo tudi vreme. v Mariboru Maribor, 2. junija. Tudi v našem mestu se je vršilo včeraj popoldne in danes dopoldne na igrišču železničarja tekmovanje za državno lahkoatletsko prvenstvo moštev. Startali so le lahkoatleti železničarja in sicer 45 po številu. Tekmovanje je oviralo deževno vreme, posebno v soboto in so zaradi tega rezultati nekcdiko slabši. V posameznih disciplinah so bili dosežem naslednji rezultati: Tek 100 m: 1. Venuti 11,7. — 200 m: Venuti 24.3. — 400 m: Ledinek 57.1. — 800 m: Muraus 2.10.8. — 5000 m: podpe-čan 17.18.4. — Štafeta 4X100 m: SK železničar 49 sek. — Met diska: Gale 33.18 m. — Met krogle: Kleut 11.42 m. — Met kopja Kleut 43.62 m. — Met kladiva: Gojznik 32.25 m. — Skok v višino: Kasay (Maraton, Zagreb) 1.60. — Skok v daljino: Urbanek 5.73 m. — Troskok: Gutov-nik 11.68 m. — Tek 1500 se je vršil popoldne. SK Železničar je letos dosegel 32.450 točk, katero število pa se bo povečalo z rezultati atleta Raka, ki starta v Beogra-gu, in atleta Slavinca, ki starta v Zagrebu, železničau je potemtakem dokazal lep napredek in povečal število točk od zadnjega tekmovanja za 6000. škoda je le, da se tudi ostali mariborski klubi, posebno Rapid, niso udeležili tekmovanja in so bili atleti železničarja brez vsake konkurence, kar je seveda sigurno vplivalo na rezultate. v Zagrebu Zagreb, 2. junija. Tudi v Zagrebu so se v soboto in v nedeljo popoldne vršila lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo moštev. Niti v soboto niti v nedeljo se niso objavili doseženi rezultati, kakor pravijo, zaradi tega, ker jih ni nihče izračunal. Po privatnih kalkulacijah je Hašk dosegel od 40 do 50.000 točk, Concordia 20.000, Maraton okoli 5000 točk. Organizacija, ki je bila v rokah saveza, je bila vsekakor zelo slaba. Srednješolci - Zagreb, 2. junija. Ob priliki otvoritve velikega srednješolskega igrišča se je vršilo v Zagrebu lahko-atlet. razmerje med srednješolskimi repre-zen tacami Ljubljane, Zagreba in Beograda. Zagreb je dosegel 100 točk, Ljubljana 52, Beograd pa 20. Za točki LNP borba samo v Ljubljani Z zmago nad čakovčani so se Ilirijani odkrižali dokaj nevarnega nasprotnika Podsavazno prvenstvo je bilo včeraj nekako precej mršavo. V prvem razredu se je odigrala samo ena tekma, in sicer v Ljubljani med domačo Ilirijo in Cakoveč-kim SK. čakovčani so sicer zelo trd oreh, vendar se je pričakovala zmaga, zlasti zaradi tega, ker bi vsaka izgubljena točka pomenila za Ilirijo veliko nevarnost. Domačini so spravili na varno obe točki ter se, kakor upajo, približujejo končnemu ci- železničar Ilirija Rapid ÖSK Celje Märiibor Svoboda Hermes bo do prihodnjih srečanj tale: 13 9 2 2 35:21 20 (6) 11 7 2 2 41:14 16 (6) 11 7 0 4 35:14 14 (8) 12 5 4 3 29:22 14 (10) 11 3 3 5 17:20 9 (13) 12 4 1 7 15:32 9 (15) 12 2 3 7 13:56 7 117) 12 2 1 9 23:34 5 (19) Ilirija : ČSK 3:2 (1:0) Ilirija: Malič—Svetic, Berglez—Unter-reiter, Varšek, Sočan—Jug, Sandi, Grin-tal, Slapar, Doberlet. Cakovečki: Krnoul—Janič, VamplSn— Mekovec, Megla, Takač—Behojnik, Galo-vič, Pintač, Hrebak, Vaš. V eni važnih zaključnih in odločilnih faz za podtsavezno prvenstvo se belo-zeleni niso preveč potrudili. Odnesli so sicer obe točki v borbi, ki se je zdela sredi igre že povsem odločena, toda prav sigurno nista bili točki pod streho prav do konca. Po naskoku 3:0 je gostom uspelo znižati na 3:2 in še pri tem stanju niso bili brez prilik za izenačenje. Igra v svojem pretežnem delu ni bila na posebni višini, če odvzamemo tiste dobre četrt ure, ko so belo-zeleni v prvi polovici drugega polčasa z odločnimi kombinator-nimi potezami in s krepkim startom obvladali polje ter situacijo z dvema zgodit-koma temeljito izkoristili, so v vsem ostalem delu igre zelo šibko igrali. Pri vsem tem so ohranili v prvem polčasu svoja vrata čista, proti koncu igre pa so se dali parkrat neljubo presenetiti in uspeh teh šibkosti sta bila dva efektna nasprotnikova gola; če bi bil imel gost le količkaj odločnejši napad, bi bil naposled še odnesel zmago in točki seboj. Zelo slabo je igral obrambni trio. Branilca sta skoraj ves čas plavala. Rezervni vratar je prinesel s seboj svoje šibkosti: visokim žogam ni kos. Poleg tega je bila tudi srednja vrsta polna lukenj. Varšek na sredi ni bil centerhalf na mestu, kar se mu rednim potom ni hotelo posrečiti, je skušal nadoknaditi s preostro igro. Tudi Un-terreiter je imel svoj šibek dan, a Sočan na levem krilu je imel z dobro razpoloženo desno stranjo nasprotnikovega napada obilo posla, ki ga ni vedno dobro obvladal. Napad je bil v prvem polčasu povsem raztrgan, v glavnem po zaslugi vodje, ki mu ni uspela nobena poteza. K temu je bil napad še zelo neodločen pred golom. Začetkom drugega polčasa se je marsikaj obrnilo na boljše, tako se je pojavila povezanost v napadu ter med napadom in srednjo vrsto. Kombinatorno je tedaj moštvo prevladovalo na terenu, napad je mnogo streljal, dve izredno lepo izdelani stvari sta privedli do uspeha. S tem je bila bitka odločena in moštvo se je smelo zopet vdati komodnejši igri. Malo je manjkalo, pa bi se bila stvar maščevala. Gostje iz čakovca so s tem porazom dokončno izločeni iz drenja v vrhu tablice. Svojo pozicijo so si v jeseni ustvarili z igrami na domačem terenu. Sedaj spomladi pa morajo gostovati »na tujem« in ostavljajo točke drugim. Za krepek in odločilen nastop izven svojega kraja še niso povsem dozoreli. Tudi se ne more reči — vsaj po pokazani igri — da bi bili od svoje zadnje igre v Ljubljani mnogo napredovali. Igrajo precej brez sistema, tjaven-dan, z očividno taktiko, če se kaj posreči, dobro, če ne, tudi ni slabo. V moštvu imajo par dobrih zasedb: vratar se je parkrat lepo in uspešno uveljavil, dober je bil tudi Vamplin. Desna stran napada je mestoma uspešno kombinirala, opazna je bila tudi igra srednjega krilca, m to bi tudi bilo prilično vse. Izrazito slaba Je bila leva zveza, ki je upropastila marsikatero zrelo pozicijo. Vse drugo je bilo povprečno in pod povprečnostjo. Kratek potek: V 27. min. dobi Jug lep dolg predložek, poda Sandiju na nogo in ta s 16-meterske črte razantno pretvori 1:0 za I. šele proti koncu polčasa je I. stalno v napadu, opaža se Jugova aktivnost na krilu, toda v centru ni nikogar in tako ostane pri doseženem rezultatu. V 6. min. starta Varšek ostro na Galo-viča, ki ga nato odnesejo za 10 min. ven. Belo-zeleni ne izkoristijo nasprotnikove številčne oslabljenoeti. č. se žilavo brani, ilirijanski napad doseže le kot za kotom. V 21. min. potegne Doberlet po svoje, prenese do Sandija in njegov strel vratar odbije zopet njemu na nogo; v drugo tega ne utegne več, žoga potrese mrežo, 2:0 za I. še je I. v poletu, medtem oživi celo Grintal, v 25. min. sprejme posrečeno prost strel in predgra Slaparja, ki potem ostro plasira, igra je že 3:0! Potem se domači vnesejo. Gostje pridejo počasi do besede in njihovi sprehodi v nasprotno polovico so vse pogostejši. V 33. min. jim uspe lepa kombinacija po desni strani napada, žoga pride na levo plat in levo krilo poda čisto plasiranemu srednjemu krilcu, ki pošlje na gol za Maliča nedosegljivo parabolo 3:1. Samo dve minuti pozneje je zopet desna stran napada gostov v akciji, prenosa na levo belo-zelena obramba ne prepreči in levo krilo v krepkem startu doseže žogo ter jo z glavo porine v mrežo, že je samo še 3:2! Odslej je ilirijanska obramba bolj na oprezu in prepreči vsako daljnjo nasprotnikovo nakano. Proti koncu stopi domač napad bolj v akcijo, igra se raztegne in rezultat se več ne spremeni. Tekmo je prišel sodit g. Paranos iz Beograda. Bil je kos svoji nalogi, le par of-sidov mu je ušlo. Občinstva je bilo okoli 1000. Nacionalna liga Danes sta se vršili v nacionalnem prvenstvu samo dve tekmi. BSK je na svojem igrišču, po rezultatu sodeč, gladko odpravil Haška z 8:2 in s tem skočil s 6. na 3. mesto. Gradjanski pa je imel v gosteh Jugoslavijo ter jo premagal z 2:1 in se preselil začasno z 8. na 6. mesto. BSK je s tem pokazal, da je najresnejši pretendent za državnega prvaka. Odigral je poleg Gradjan-skega do sedaj najmanj tekem m se je postavil »desetkam« na čelo, z diferenco golov pa prednjači Hajduku, ki je imel do zdaj najboljšo. Tudi Gradjanski se vzpenja sigurno navzgor po tabelici, ki bo do nedelje taka-le: Hajduk Concordia BSK Bask Jugoslavija Hašk Gradjanski Slavija O. Slavija S. Primorje BSK : Hašk 8:2 (3:0) Beograd, 2. junija. Na današnji državno-prvenstveni tekmi med BSK in Hašk am se je državni prvak občutno revanžiral za svoj zadnji poraz v Zagrebu, kjer je, kakor znano, podlegel Hašku z 0:1. Tekma je bila zelo lepa ter je BSK zlasti v drugem polčasu pokazal divno igro. Gole so dati za BSK Moša 4, Vujadinovič 4, za Hašk pa Medarič in Fink. Gradjanski : Jugoslavija 2:1 (2:1) Zagreb, 2. junija. Na današnji državno-prvenstveni tekmi je bila zmaga Graojanskega zaslužena čeprav so Zagrebčani igrali razmeroma slabo. BiH pa so v obeh polčasih v terenski premoči. Prvi gol je zabil za Jugoslavijo v 17. min. Miloševič. šele nato se je Gradjanski razigral V 28. min. je Hügl dal neobičajen gol. Streljal je prosti strel skoraj s po- 11 5 3 3 38:19 13 (9) 10 3 6 1 14:9 12 (8) 8 5 0 3 25:12 10 (6) 9 4 2 3 23:17 10 (8) 9 4 2 3 18:15 10 (8) 10 4 2 4 17:21 10 (10) 8 4 1 3 13:12 9 (7) 11 3 2 6 14:33 8 (14) 10 3 1 6 16:25 7 (13) 10 2 3 5 11:26 1 (13) lovice igrišča. Visoka žoga je Sla preko vratarja Placa, ki je zapustil gol, počasi v mrežo. Izenačenje je prineslo domačinom viharen aplavz, vendar pa so se slišali tudi precej humoristični komentarji na rar čun nesrečnega vratarja Jugoslavije Placa. V 38. min. prvega polčasa je Novosel postavil končni rezultat 2:1. V drugi polovici so se zdeli igralci precej utrujeni ter se rezultat ni menjaL Ostale nogometne tekme Dunaj: V soboto kvalifikacijski turnir. Sportklub : PC Wien 4:1 (3:0), FAC : WAC 4:2 (3:0). V nedeljo zadnje prvenstvene tekme: Vienna : Austria 2:0 (2:0), Hakoah : Favoritner FC 1:0 (OK)), Rapid : Wacker 2:0 (2:0). Praga: Bohemians : Cechie Karlin 3:2, Kolin : Zidenice 2:0, Slavija : Prostejov 7:2. Rim: Juventus : Firenze 1:0, Lazio : Ambrosiana 4:2, Napoli : Bologna 1:1, Sanpierdarena : Triestina 1:0, Brescia : Alessandria 1K), Torino : Livorno 1:0, Ro-ia : Pro Vercelli 4:0, Milano : Palermo 2:1. Juventus je sedaj končnoveljavno prvak. Budimpešta: Ujpest : Ferencvaros 0:0, Hungaria : Attila 3:1, Kispest : Bocskay 2:1, III. okraj : Phoebus 4:0. Mednarodni teniški turnir V soboto in nedeljo je priredila Ilirija na svojih igriščih I. mednarodni teniški turnir pod protektoratom bana dr. Dinka Puca, častnim predsedstvom župana dr. Ravniharja ter konzulov Belgije, Španije, Rumunije, Danske, Francije, Češkoslovaške itd. Turnir je bil prav dobro zaseden. Z izjemo Punčeca in Pallade, ki igrata v Parizu, je bila navzoča vsa teniška elita Jugoslavije. Od prijavljenih inozemcev je sodeloval edino Banfield iz Trsta, nekdanji slavni avstrijski vojni pilot. Igre so bile prav zanimive, vendar se bo turnir končal šele v ponedeljek, ker so prišli v finale isti igralci in so bili preutrujeni, da bi turnir že v nedeljo dokončali. Single gospodov A. Prijav je bilo 24, vendar niso vsi prijavljeni nastopili. V II. kolu je Schäffer (Zagreb) premagal Trudna (II.) s 6:2, 6:1, Mitič (Zagreb) K. Fried-cha s 6:2, 6:1, Tomica Kukuljevič D. Fried-richa s 8:6, 6:3, Hkzl (Rapid) Sivica (II.) s 6:2, 6:2. Šivic je prej izločil po krasni igri Banfielda s 6:3, 6:2. V semifinalu je Mitič brez boja dobil proti Hitzlu w. o., Schäffer pa je v zelo zanimivi igri premagal Ku-kuljeviča s 6:2. 4:6, 6:0. Finale Schäffer— Mitič bo v ponedeljek ob 15. Single gospodov B. 16 prijav. Iz I. kola je bila najzanimivejša igra med Gogalo (Ilirija) in Todorovičem (Zagreb). Zagrebčan je v odločilnem tretjem setu že vodil 5:0 in forthy lave, pa je vendar izgubil set s 5:7. V semifinalu je Mešiček (Maribor), ki pa po igri spada v A skupino, izločil Gogalo, Kolbach (Zagreb) pa Pušenjaka (Maribor). V finalu je zmagal Mešiček s 6:1, 4:6, 6:1. Single dam. 16 prijav. V finale sta prišli državna prvakinja Kovač (Zagreb) z zmago proti Budisavljevič (Zagreb) s 6:2, 6:2 in bivša drž. prvakinja ga. Gostiša, ki je premagala Ravniharjevo s 6:1, 6:4. Finale je bil izredno zanimiv. Zmagala je večja odpornost in mladost Kovačeve. Rezultat 7:5, 3:6, 6:2. V mixed doublu je nastopilo 9 parov. Izredno napet je bil semifinale med paroma Gostiša—Schäffer in Budisavljevič—-Kukuljevič. Zmagala sta prva s 7:9, 6:3, 7:5. V finalu sta se plasirala še Kovač—Mitič, ki pa sta podlegla boljši dvojici Gostiša— Schäffer s 6:2, 4:6, 6:2. Double gospodov je dosegel svoj višek v semifinalu z igro ~chäffer—-Kukuljevič: Mitič—Hagenauer. Odločila je večja rutina prvega para, ki je zmagal s 4:6, 6:1, 6:2. Odličen je bil pri mreži Hagenauer, dočim je Schäffer briljiral s svojimi smashi. V finalu sta Schäffer—'Kukuljevič gladko premagala dvojico bratov Friedrich s 6:3, 6:1, 6:2. Ta dva sta prej izločila dvojico Banfield—Truden s 6:4, 6:1. Olimpijski dan v Mariboru Maribor, 2. junija. V okvirju olimpijskega dne so se vršile v Mariboru številne športne prireditve, na katerih so nastopili skoraj vsi mariborski športniki. Spored prireditev je bil zelo pester ter je nudil današnji dan obširen pregled vseh športnih panog v našem mestu. Uvod k olimpijskemu dnevu so napravili težkoatleti, ki so že v soboto zvečer nastopili v kazinski dvorani. Tam sta merila svoje moči SK Svoboda in SK Maraton v rokoborbi, boksu in dviganju uteži. Nogometni turnir juniorekih moštev. Na igrišču v Ljudskem vrtu se je dopoldne vršil nogometni t"f*>'r '»"'irskih moštev, na katerem so sodelovali Železničar, Maribor. Rapid in Svoboda. Kot prvi par sta nastopila Svoboda in Rapid. Rezultat je bil 4:1 (2:0) za Svobodo. Sodil je g. Se-nica. V drugi tekmi je Maribor zmagal nad Železničarjem v razmerju 4:0 (1:0). Sodil je g. Kager. Finalna tekma med Mariborom in Svobodo pa je ostala neodločena 1:1 (1:0). Sodil je g. Kopič. Zmagovalca v tem zanimivem tekmovanju je odločil žreb, in sicer Svobodo. Stafetni tek po mariborskih ulicah Na tradicionalni progi Koroščeva—Maistrova—Kolodvorska—Aleksandrova cesta —Trg Svobode se je vršil dopoldne štafet-ni tek. Startali so atleti Rapida, Železničarja in Maratona. Zmagala je štafeta Rapida (Monderer, Visnovič, Verzel, Mühleisen, Jeglič, Hofer, Barlovič) v času 4.13 min. Kot druga je prišla na cilj štafeta Železničarja (Venuti, Ledinek. Hlade. Kleut, Kramer, Muraus. Starešina), in sicer v času 4.20 3. SK. Maraton v času 426 min. Glavna proslava je bila na igrišču železničarja. Na sporedu je bil nogometni tornir mariborskih moštev in sicer sta kot prva nastopila Rapid in Svoboda. Rezultat je bil 1:1. žreb je določil Svobodo za zmagovalca. Nato so tekmovali železničarji in Maribor. Rezultat je bil 2:2, žreb je odločil za železničarje. Nato sta se srečala oba premaganca Rapid in Maribor. Zmagal je Rapid z 2:1. železničar pa v finalu nad Svobodo z 2:1 Med odmorom je bil tek na 1000 m. Startalo je 15 atletov članov železničar^ ja. Rapida in Maratona 1. Kanger (Maraton) v času 4:30.4, 2. Grmovšek (Mara- ton) 4:43.3, S. Podpečan (železničar) r času 4:44.2. Balkanska štafeta 800 X 400 X 200X100. Tekel je samo Rapid v času 3:54.8. Okrog igrišča je nato krenil sprevod športnikov z olimpijsko zastavo na čelu, nagovoril jih je predsednik mariborskega olimpijskega odbora ravnatelj g. Krejči, nato pa je nastopila vzorna vrsta Sokola Maribor matica na bradlji. Na teniščih železničarja je bij pa teniški turnir med člani mariborskih klubov. Organizacija vseh prireditev je bila v splošnem zelo dobra. Pomembna svečanost v šabcu Šabac, 2. junija. AA. Danes so v Sabcu na svečan način proslavili 25 letnico, odkar je bilo ustanovljeno društvo prijateljev Francije. Proslave se je udeležil tudi francoski poslanik na našem dvoru Dampierre s soprogo in prvim tajnikom poslaništva Lacostom. Iz Beograda je prispel z avtomobilom. Sprejela ga je ogromna množica z viharnimi klici »Vive la France!«. Sprejema so se udeležili šabački episkop dr. Stanoje-vič, bivši finančni minister dr. Milorad Djordjevič, odposlanci prosvetnega ministrstva, banske uprave, mnogih korporacij in udruženj, meščani, dijaki in šolska mladina. ' • Ko je francoski poslanik prispel na glavni trg, je vojaška godba zaigrala marselje-zo, nato pa našo državno himno. V imenu mesta in prebivalstva ga je pozdravil predsednik občine Grozdič, francoski poslanik pa se je s krajšim govorom zahvalil za prisrčni sprejem in poudarjal, da ga veseli, ker se nahaja v jugoslovenskem Verdunu, ki bo živel s svojim junaštvom večno. Nato so se dostojanstveniki napotili pred spomenik v svetovni vojni padlim vojakom, ki se nahaja poleg pravoslavne katedrale. Poslanik Dampierre je položil na spomenik venec, godba pa je zaigrala žalno koračnico. Odtod so se dostojanstveniki napotili v francoski klub, kjer se je vršil glavni del proslave. Združeni pevski zbori so zapeli francosko in jugoslovensko državno himno, nato pa je sledilo več govorov. Mednarodna konferenca za delo Beograd, 1. junija. AA Kakor lani, se bo tudi letos sestala v Ženevi 4. junija mednarodna konferenca za delo. Njen 19. sestanek zbuja živahno zanimanje med vsemi de-lodajalskimi in delavskimi krogi. Delovni program je zelo obsežen. Posamezne točke dnevnega reda utegnejo imeti po svoji gospodarski in socialni važnosti lepe posledice za razvoj posameznih držav. Na dnevni red so prišla naslednja vprašanja: 1) zaščita koristi delavcev, ki se selijo iz ene države v drugo, da ne izgube pridobljenih pravic kakor starostno in smrtno zavarovanje itd.; 2) zaposlitev žensk pri podzemeljskih delih v rudnikih vseh vrst; 3) nezaposlenost mladih ljudi; 4) nabiranje mladih ljudi za delo v kolonijah ali drugih krajih, kjer so podobni delovni pogoji; 5) plačam dopust in skrajšanje delovnega časa, zlasti pri: a) javnih delih, ki jih vrše vlade ali jih pa subvencionirajo, b) pri pridobivan ju-železa in jekla; c) pri gradbeno tehniških delih; d) pri pridobivanju premoga; 6) delna revizija konvencije iz leta 1931. o delovnem času v premogovnikih. Naša država je prevzela mednarodno obveznost po čl. 89. versajske mirovne pogodbe, da se bo udeleževala konferenc mednarodne delovne organizacije. Letos je določen kot prvi delegat kraljevine Jugoslavije in predsednik naše delegacije Konstantin Fotič, stalni delegat pri Društvu narodov, drugi delegat je Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, izvedenci pa Radovan Matjašič, ravnatelj Suzorja in Branko Petrovič ter Milena Atanackovič, višja uradnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. G. Djoka Djurčin, generalni tajnik centrale industrijskih korporacij je določen za delegata delodajalcev, delavski delegat pa je Bogdan Krekič, dr. Ziv-ko Tapalovič bo pa prisostvoval konferenci v Ženevi kot izvedenec delavskega delegata. Poplave na Štajerskem Gradec, 1. junija. w. Reka Mura in njeni pritoki so zaradi deževja zadnjih dni začeli močno naraščati in so ponekod povzročili že precej škode. Pri Pernitzu, južno od Gradca, se je napravilo ogromno jezero, reka pa je odnesla večje število manjših mostov. Pet kmetov je moralo pobegniti. Tudi pri Landschi blizu Lipni-ce je bilo treba zaradi nevarnosti poplave izprazniti več kmetij. Precejšnjo Škodo je povzročila Mura tudi severno od Gradca. Prav tako kot Mura je močno narasla tudi Murica, ki je poplavila notranji del mesta Kapfenberga. Sicer pa poročajo, da je reka ob vsem toku napravila zelo mnogo škode, največ na senu. Protivladna zarota v Urugvaju Montevideo, 1. junija. AA. V urugvajski prestolnici krožijo glasovi, da so oblasti zadnje čase prišle na sled zaroti, ki ji je bil namen atentat na urugvajskega predsednika republike Terrò in na njegovega gosta, brazilskega predsednika republike dr. Var-gasa. V zaroto je zapleten tudi bivši šef policije v Monteevideu. Aretirali so večje število zarotnikov. Angleški zakon proti nehigienskim stanovanjem London, 1. junija. AA. Spodnja zbornica je sprejela v tretjem čitanju načrt zakona, ki odreja, da se morajo bedna, higienskim zahtevam neustrezajoča stanovanja zapreti, hiše pa podreti. Objave Jadranaši (-Ice) ! V torek 4. t. m. se bo vršil v areni Nar. doma za vse člane važen sestanek. Radi važnega dnevnega reda udeležba strogo obvezna. — Tajnik IL JT. N. A. D. Jadran. V torek 4. L m. ob 20. se bo vršil v društveni čitalnici važen članski sestanek. Reševala se bodo razna aktualna akademska in društvena vprašanja. Ker je ta sestanek zadnji ▼ tek. poslovnem letu. je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Nadškof Margotti in militarizem Kakor znano, so po vsej Italiji ob 20-let-nici tako zvane italijanske intervencije, ko je Italija napovedala vojno stari Avstriji, priredili velike fašistične parade in nabore, po katerih je na stotisoče članov fašističnih organizacij prešlo v organizacije višjih kategorij. V Rimu so svečano obnovili tudi 16 polkov, ki so bili v prvih letih po vojni razpuščeni, da bi tako nadoknadili divizije, ki so morale v vzhodno Afriko. Tudi v Gorici so bile take fašistične naborniške in vojaške parade. Ob tej priliki je poslal goriški nadškof msgr. Margotti poveljniku »Soške« vojaške divizije (v Italiji imajo tudi miličniške divizije) generalu Monti ju naslednje pismo: »Jutri, ko bo praznik slavnih italijanskih armad, ki se s ponosom ozirajo na epska junaštva starih borcev, ki so se vrnili iz epskih borb ali pa spijo v senci vojaških pokopališč, se bo dvignila v nebo vroča molitev za večni pokoj padlih velikanov in moja roka se bo dvignila, da blagoslovi dobre italijanske vojake, ki so vselej pogumni in zmerom pripravljeni.. « * Na praznik Kristusovega vnebohoda je bil msgr. Margotti v družbi goriškega pre- Nove metode — stari smotri V zadnjem času so pričeli v Italiji voditi intenzivno demografsko politiko, da bi preprečili nazadovanje rojstev, ki ga, kakor je državni podtajnik Buffarmi v svojem ekspozeju o proračunu korporacijskega ministrstva poudaril, »povzroča efektivno nazadovanje vitalnosti laškega plemena« Znano je, da je pred kratkim razpisala država posebne nagrade za novoporočence in novorojence. Znane so nagrade, ki jih no-voporočencem in novorojencem dajejo občine tudi v Julijski Krajini. Demografska propaganda pa, kakor kaže naslednji primer, v Julijski Krajini in Južni Tirolski nima izključno demografskih svrh, marveč tudi prav posebne »etnografske« naloge, za nacionalno mešane zakone (med Itali-tamkajšnji podeštat štiri posebne nagrade z anacionalno mešane zakone (med Italijani in Nemci), in sicer dve po 700 lir za vsakega tirolskega Nemca, ki se bo oženil z Italijanko, ki ni rojena v bolzanski ali tridentski pokrajini, in dve po 500 lir za vsako tirolsko Nemko, ki se bo omožila z Italijanom. Nedvomno bodo temu zgledu kaj kmalu sledili še drugi podeštati nele v Južni Tirolski, marveč tudi po goriških, tržaških in drugih slovenskih in hrvatskih krajih. p— Fašistična revija »Le Tre Venezie« je v zadnjem času znova posvetila znatno pozornost jadranskemu vprašanju, dasi ga diplomatski krogi baš sedaj ne smatrajo za aktualnega. Prof. Pelli, Bruno Dudan in še neki fašistični gospodarsko-politični publicist so v njeni poslednji številki objavili svoje prispevke o funkcijah Jadrana v italijanskem gospodarstvu, o rimskem značaju Dalmacije kot nekdanjem »mostu od za-padnega k vzhodnemu Rimu« in o gospodarskih odnošajih med Italijo in Albanijo. O teh problemih, od katerih je srednji v znatni meri improviziran in katerega historični učinki se po stari navadi vse preveč pretiravajo, razpravljajo seveda z vidikov znane fašistične realne politike. p— Fašistično posebno sodišče je v ponedeljek sodilo dva obtoženca iz Julijske Krajine, od katerih je bil drugi Slovenec Roman fekta, fašističnega tajnika in drugih zastopnikov oblasti v Tolminskem kotu. Na Javorci nad Cadrò so obnovili majhno cerkvico, ki jo je Margotti posvetil. Cerkev je bila zgrajena v času vojne v spomin na padle avstriiske vojake, sedaj bo služila fašistični obmejni milici in finančni straži. Ob tej priliki so priredili veliko fašistično svečanost in msgr. Margott-" je imel daljši nagovor, v katerem je poudaril, da »nam je Bog hotel dati veliko in lepo domovino in je določil, da stoluje v njej edini zastopnik naše svetovne cerkve.« Obširno je govoril tudi o italijanstvu in krščanstvu, ki morata biti osnovni življenjski načeli slehernega prebivalca dežele in slehernega vojaka, ki straži na braniku domovine, ker le zaradi tega »gledajo tujci na ta narod z zavistjo, ko zmerom bolj napreduje nasproti svojim vedno višjim ciljem.« Ko so se vračali iz Javorce, so se ustavili v Zatolminu. škof Margotti in njegovi spremljevalci so si ogledali vojašnico obmejnih financarjev. Nadškof je finančne stražnike vzpodbujal v njihovem težavnem delu v blagor domovine in jih zato posebej blagoslovil. Zavadlal. Obtožena sta bila protirežimske propagande. Državni tožilec je zahteval za Zavadlala 3 leta težke ječe, sodišče ga je obsodilo na poldrugo leto ječe, njegovega so-obtoženca pa na 4 leta. p— Karabinjerji v Komnu so prijavili sodišču 28-letnega Avguština Budo iz To-mačevice pri Komnu, češ, da je brez Dotne-ga lista zbežal preko meje, da si poišče dela in zaslužka. V kratkem se bo vršil proti njemu proces, v katerem bo sojen v kontu-maciji. p— V Komnu je podjetnik in kmet Lojze Perič najel Josipa škabarja in Franceta Terčona za neko delo. Oba je najel neposredno in ne po posredovanju krajevnega fašističnega sindikata. Zato so ga karabi-njerli prijavili sodišču. —p Bataljon fašistične milice je v torek odpotoval z vlakom iz Trsta v Neapelj, od koder ga bodo v kratkem poslali v vzhodno Afriko. Miličniki so se zaradi visoke plače in cele vrste drugih ugodnosti prostovoljno zglasili za vojaško ekspedicijo proti Abe-siniji. Prostovoljce so med miličniki vseh 6 legij v Julijski Krajini zbirali že tri mesece. Spočetka so se zglasili le redki, čeprav so jim bile obljubljene enake ugodnosti, kakor jih bodo prejemali tudi na zadnje priglašeni prostovoljci. Nedvomno se je morala propaganda za vzhodno Afriko celo med miličniki v zadnjem času izredno oja-čiti. V vzhodno Afriko je odpotovalo 630 prostovoljcev, med njimi 40 častnikov. p— Smrt v plamenih. V Cerknem je nastal v noči od nedelje na ponedeljek požar v hiši Terezije štucinove. Gospodinja, ki je stara že 70 let, je mirno spala v svoji sobi. Ko se je prebudila zaradi vročine, je bila že vsa obkoljena od plamenov. Zaman si je skušala pomagati in priklicati ljudi na pomoč. Po težkih mukah je našla smrt med ruševinami svoje hiše. Ljudje, ki so se zbrali okrog goreče hiše in gasili, so našli njeno truplo šele, ko je bil požar docela po gašen. p— Za komisarja fašistične organizacije v Ajdovščini je bil imenovan Julij Gerar-duzzi. ki kot komisar že upravlja organizacijo v Sv. Križu. Dosedanji tajnik Maffei je moral v vzhodno Afriko. Trideset dni princesa Glavni vlogi v tem posrečenem Para-mountovem filmu igrata Sylvia Sidneyjeva in Cary Grant. Vsebina Je v glavnih obrisih nastopna: »V bajni kraljevini Taronlji finančni polo- Sylvia Sidneyjeva igra glavno vlogo v filmu »Trideset dni princesa« žaj nI ugoden. Amerišk. bankir Gresham I ponudi kralju posojilo, če pride njegova hčerka v New York. Uprizori se velikanska reklama s princeso, kar zbudi nejevoljo mladega časopisn. izdajatelja Madisona, ki hoče prekrižati Greshamove posle. Toda Madisonova naziranja se izpremene, ko spozna princeso, pri čemer niti ne sluti, da gre za prevaro. Prava princesa Je namreč takoj po prihodu v New York zbolela in Gresham jo nadomesti z malo neznano gledališko igralko. Podobnost te igralke s princeso je tako frapantna, da se prevara imenitno posreči. Razkritje prevare prepreči potem sama prava princesa, ki naposled svojo namestnico privede v Madisonovo naročje, preden se vrne s posojilom v Taro-nijo«. Američani so prav za prav veliki v takih utopističnih komedijah, med katerimi je prav »Trideset dni princesa« ena izmed najprisrčnejših. Sylvia Sidneyjeva je podala v njej eno izmed svojih najboljših kreacij. Sidneyjeva nas ne očara v svoji dvojni vlogi le s čisto nesladko sladkostjo svojega obraza, kakor radi rečejo o njej kritiki, nego tudi s priznano prirodnostjo svoje igre. Cary Grant sekundira s humorjem in Edward Arnold nam podaja pravega bankirja. Režiser Marion Gering je storil vse potrebno, da pride prisrčna komedija do prave učinkovitosti nasproti občinstvu. žena v sodobnem svetu Najpotrebnejša socialna ustanova TEDEN DNI FILMA Maureen O' Sullivan Dunajski dvor z& časa Marije Terezije v filmu Po veseloigri Stephana Kamareja »Mladi baron Neuhaus« je bila izdelala Ufa zvočni velefilm, ki ima vse potrebne vrline da se je uveljavil med občinstvom povsod kjer se je že doslej predvajal. Film, ki bo imel pri nas naslov »Neke majske noči...«, nam kaže življenje na dvoru avstrijske cesarice Marije Terezije 1. 1753. V njem se zrcalita prava dunajska dobrodušnost in duhoviti humor obenem s prepričevalno prirodnostjo. ki je vsekakor potrebna, da se veseloigra uveljavi tako v filmu kakor na gledališkem odru. Pisec veseloigre Kamare je več let preučeval kulturno-politično življenje tiste dobe, preden je napisal veseloigro, ki nam kaže zgodovino mladega šlezijskega barona Neuhausa (Viktor de Kowa). Baron prispe brez sredstev na dunajski dvor in tam s pomočjo dveh žen najde pot do uspešne kariere. Vodstvu filma se je v polnem obsegu posrečilo stvoriti zgodovinski okvir za živo igro na dvoru, v palačah in na krajih, kjer se Dunajčan zabava. Režiser, Dunajčan Gustav Ucicky se je potrudil, da nam film kaže ljudi iz časa Marije Terezije takšne, kakršni so v resnici bili. Vloge so vse .v dobrih rokah. Barona Neuhausa spretno podaja Viktor de Kowa, glavno žensko vlogo pa igra priznana umetnica Käthe von Nagy, ki je že dobra znanka ljubljanskih obiskovalcev kina. Marijo Terezijo zelo posrečeno igra Lola Chludova. Film, ki je prav natrpan z duhovito dovtip-nostjo, bo vsekakor zanimal tudi Ljubljano. Vpliv gospodarske stiske je v nekem pogledu še bolj usoden za žensko mladino kakor za moško, zakaj zaradi bede se vda nešteto deklet prostituciji, a izhod iz nje je v današnji družbi skoro nemogoč. Za vsak »prestopek«, posebno če ima vidne posledice, vržejo na žensko kamen m jo oblatijo (žal v prvi vrsti ženske same), da v »dostojni« družbi ne dobi niti najbednej še službe. V nekem kraju naše države so po novem zakonu za pobijanje spolnih bolezni morali zapreti javno hišo. »ženski pokret« se je zavzel za dekleta iz te javne hiše, da so dobila zaslužek v neki kavarni kot pomivalke. Toda lastnik jih je kmalu odpustil, češ da so se »tovarišice« uprle, da ne bodo delale skupaj s »takimi«. Morda je res, da so se nekatere od sodelavk pro-tivile proti skupnemu delu s temi najbed-nejšimi, toda to njihovo stališče gre pač na rovaš današnje farizejske vzgoje m dvojne morale, ki je zlasti v južnih krajih javno priznana in sankcionirana od nižjih in višjih. Zato bodo dekleta, ki so zapadla prostituciji, vedno deležna usode garjeve ovce, dokler se ne bo zlo začelo zdraviti pri korenini. Brez dvoma sta poglavitno sredstvo za odpravo zla možnost dobre vzgoje in možnost zaslužka. Osnova je gotovo vse skozi materialnega značaja, zakaj tudi dobra vzgoja ni mogoča v družini, kjer je doma siromaščina. Tako je ubožnemu dekletu že v zgodnji mladosti zapisana usoda. Koliko nedoraslih deklic se potika, po delavskih predmestjih ta rudniških revirjih, po cestah od hiše do hiše za kosom kruha! Kakšna bo njihova bodočnost, o tem m težavno ugibati. Dekle, ki se že v nežni mladosti potika okoli, ki je doraslo brez nadzorstva, ker matere nima, ali pa je mati prezaposlena v boju za košček kruha niti misliti ne more na vzgojo svojih otrok — tako dekle je v današnjih razmerah skoro predestinirano za prostitucijo. In če je družba brezbrižna nasproti usodi teh bednic, naj bi se zavzela zanje vsaj v imenu narodovega zdravja, narodove bodočnosti, če naj ne ostanejo vse te besede le lepo doneče fraze. Spričo naraščajočega števila mladoletnih moralno ogroženih deklet, spričo glasov, ki prihajajo od raznih strani ter prosijo pomoči, bi bila nujno potrebna ustanovitev vzgojnih zavodov v več krajih naše države. Med tem ko imamo za dečke več vzgajališč, je za deklice podoben zavod samo v Glini na Hrvatskem. Tudi pri nas v Sloveniji bi bilo vzgajališče za ogrožene mladostnice nujno potrebno, kajti kot industrializirano ozemlje smo najbolj izpostavljeni brezposelnosti ta njenim posledicam. Zato je naša ženska zveza izvedla anketo ter zbrala nekaj statističnega materiala. Rezultat te ankete je pokazal, da je takojšnja odpomoč nujno potrebna. Zato je ženska zveza opozorila odločilne čtaitelje na potrebo ustanovitve modernega zavoda za moralno ogrožena dekleta. Banska uprava je v to svrho vnesla v proračun vsoto 50.000 Din. S tem je vsekakor storjen prvi korak. Toda kdaj bo prišlo do realizacije te najpotrebnejše socialne ustanove ? Gotovo so vsi različni zdravstveni ta počitniški domovi nujno potrebni, toda bolj potrebno je zlo preprečevati, saj so različne bolezni v večini primerov le posledica materialne in moralne bede. Imamo razmerno zelo moderen zakon za pobijanje spolnih bolezni. Ce bi se ta zakon izvajal, bi bilo prav v tem pogledu že zelo mnogo storjeno. Mnogo obeta člen 12. tega zakona: »Ministrstvo socialne politike ta narodnega zdravja bo preiskalo socialne vzroke, ki ustvarjajo in vzdržujejo prostitucijo, ta sicer z namenom, da ukrene vse potrebno, kar bo določeno s posebno uredbo. Isto ministrstvo bo v vseh večjih mestih ustanovilo domove, kamor bo začasno spravljalo žene ta dekleta, ki prihajajo v ta mesta za zaslužkom, a tudi one, ki izgube službo. Ministrstvo bo tudi v zvezi z drugimi državnimi ta strokovnimi oblastvi ta privatnimi organizacijami, zlasti pa z ženskimi društvi ta društvi za pobijanje spolnih bolezni ustanovilo in vzdrževalo posebne ustanove, kamor bo pošiljalo: a) moralno ogroženo in pokvarjeno žensko mla-dež ta b) zaradi prostitucije kaznovane ženske, ta sicer zato, da bi se vzposobile za zaslužek.« Člen 13. pravi: »Ce se ugotovi, da razmere, v katerih živi mladoletni, ogražajo njegov normalni razvoj v okolju, kjer živi, bo ukrenila banska uprava, odnosno uprava mesta Beograda vse potrebno, da odvzame oblast nad mladoletnimi roditeljem, odnosno varuhu varuštvo, ta pošlje mladoletnega bodisi k drugi družini ali v ustanovo, določeno v prejšnjem členu.« Ce se bosta samo ta dva paragrafa Izvajala, pa bo že mnogo storjeno. Toda kakor omenjeno, se za dekleta pri nas stori mnogo premalo. Edino društvo, ki dela pri nas v tej smeri, je Društvo za varstvo deklet. Vendar sama privatna iniciativa zmore premalo. Tu bi bilo potrebno intenzivno sodelovanje oblastev ta privatnih korporacij, društev ta vseh, ki se zavedajo važnosti tega problema. Danes pošiljajo ogrožena dekleta v Begunje. To je gotovo slaba rešitev. Res je, da je v kaznilnici poseben oddelek za mladoletne, da so od kaznjenk popolnoma ločene, toda pečat »Begunje« ostane vendarle za vse življenje kot sramotno znamenje na dekletu, čeprav se izkuša sled še tako skrbno izbrisati. Potreben bi bil smotrno urejen zavod, ki bi dekleta predvsem vzgajal, ki bi jim vrnil ali šele vcepil zaupanje v same sebe in v življenje ter jim znal pokazati vrednost dela. Sama taka ustanova bi dosegla svoj namen: vrnila bi družbi skoro izgubljena bitja. Dobra knjižica za matere Tako knjižico je napisala Hočevar-Me-gličeva ta jo je imenovala »Moj novorojenček«. Od drugih publikacij te vrste se razlikuje v tem, da vsebuje res samo najpotrebnejše, kar mora vedeti vsaka mati in tudi vsaka druga ženska, ki ima z otroki opravka. To je vsekako prednost take knjige, saj tudi najbolj zaposljena mati lahko takoj poišče v njej tisto, kar potrebuje. Pa tudi, če se loti knjižice kar od kraja, je ne bo prej odložila, dokler je ne prebere do konca, pa naj ji še tako primanjkuje časa. zakaj knjižica je pisana tako preprosto, a je v njej vendar tako skrbno zbrano vse potrebno, da ima bralka občutek, kakor da je mislila avtorica prav nanjo in na njene potrebe. Hočevar-Megličeva je bila oskrbna sestra v Ameriki, kjer si je pridobila obilnih izkušenj v dečji negi. Ta knjižica in tudi vsi drugi njeni spisi pričajo, da je vršila svoj poklic z izredno ljubeznijo do otrok. Največ pozornosti posveča knjižica dojenčkovi opremi, ki se mora po njenih na vodilih temeljito izpremeniti. Preprosto ta jasno dokaže, kako neprikladni so bih mnogi kosi dosedanjega dojenčkovega perilca bodisi glede oblike same in glede oblačenja kakor tudi glede kvalitete blaga. Posebno se obrača proti rabi povojev, o katerih dokazujejo, kako škodljivi so za otrokov raz voj. Po njenem mnenju se je ta neprimerna nega obdržala tako dolgo pač zato, ker dojenček sam ne more povedati, kako neudobno mu je v takem oklepu. V Ameriki so imeli po mestih posebne komisije, ki so obiskovale domove novorojenčkov. Kjer so dobili otroka povitega, so zaplenili povoje, starše pa celo kaznovali. Poglavje o otroški prehrani pove materi, kako naj hrani otroka glede na letne čase: poleti ta pozimi poišče živila, ki vsebujejo za otroka najboljše. Nadalje spozna mati, kako je treba z otrokom ravnati pri kopanju, kako mu je potrebno primerno solnčenje, kakšna bodi dojenčkova posteljica, kako je treba ravnati z otroki, ki so nagnjeni k zaprtju. Knjižica vsebuje tudi najpotrebnejše o otroškem zobovju, kar je koristno posebno za naše kmečke matere, ki so doslej posvečale premalo pozornosti hrani med nosečnostjo in prehrani malega otroka glede na rast in zdravje njegovega zobovja. Naposled se avtorica dotakne tudi otrokove duševnosti, kakor se javlja v prvih dneh, tednih in mesecih njegovega življenja. Knjižice bo gotovo vesela vsaka mati, ki jo bo vzela v roko. Njena posebna prednost je tudi v dejstvu, da je preračunana na naše skromne razmere in daje le nasvete, jela v avdijenci. Potovanje bo zelo udobno, železniška uprava je dala na razpolago udobne pul-mane, ki se priklopijo rednemu brzemu vlaku. V ponedeljek se bodo še dobile od 16. do 18. ure prijavnice za potovanje s 66-odstotnim popustom v društveni sobi na Rimski cesti 9, pritličje, desno. Vse članice in prijateljice prisrčno vabljene! Vremenski pregled Vse se jezi na neprestani dež. Ali poprej se ni tako opazilo, da smo imeli domala do Novega leta presuho vreme, pa obilo solnca, kakor ga v toliki meri n. pr. v Ljubljani v kesnih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih nismo po navadi deležni. Ako nas sedaj maj preveč zamaka, bi bilo treba prav za prav uljudno priznati, da bi se to smelo imenovati vremensko ravnovesje, ali morda pravična sodba in odmera ali še kako drugače podobno. Nič boljše se ne pohvalijo po ostali Evropi. Domala povsod prevladuje slabo vreme, obilo oblačnih dni imajo in moče prav tako. Vsega tega je kriva seveda depresija, samo da to pot naš kontinent nima opravka le z enim ciklonom, marveč da se jih mota čez celino več zaporedoma, a so vsi majhni, prav plitvi in malo obsežni, toda zato nič manj neprijetni. Saj je davno znano, da so take majhne, plitve depresije običajno še bolj nevšečne, to se pravi, da prinesejo celo še več padavin, nego veliki viharni cikloni. Zračni pritisk je bil v tem tednu po večini Evrope razmeroma jako enakomerno razporejen, kar daje osnovo za označene drepresije. V torek n. pr. je tičalo eno depresijsko jedro nad Francijo, drugo nad Porenjem, tretje nad Češkoslovaško in četrto nad južnovzhodnim obrobjem Alp. Zato ni čuda, da nas je močilo potem vse dni v tednu. Poleg tega je gospodovala nad Rusijo še posebna velika depresija, s svojim sistemom deževja. Pa še več: Na daljnem severu, nad Severnim Ledenim morjem je ostala domena še posebnih ciklonov, ki so potovali tja proti sibirski obali. Zaloga sil, ki jim je poklic, da povzročajo slabo vreme, je bila potemtakem takorekoč neizčrpna, kar smo imeli seveda priliko spoznavati prav temeljito. Iz marsikatere dežele so prišla poročila o povodnjih, pa o hudih nevihtah in sploh vremenskih uimah. V drugi polovici tedna je severno Evropo znova dosegel udor mrzlega zraka iz arktičnih predelov. Potegnila ga je proti jugu ena od najsevernejših depresij, ko je zavila z Ledenega morja v severno Rusijo. V široki fronti je začel prodirati severni hlad čez Skandinavijo in Finsko na jug; na Norveškem in Finskem je znova prav močno snežilo. Hlad se je nato razširil še nadalje, preplavil vso južno Skandinavijo, pa tudi Velikobritansko otočje, ki letos kar ne more doživeti pomladi, potem baltiške pokrajine in sosedno Rusijo. V petek zjutraj je mrzla poplava prestopila z morja na kopno v srednjo Evropo ter Francijo in se naglo bližala Alpam, kjer se je pričela uveljavljati v toku sobote, hkrati z novimi padavinami. In tako se je ohladitev pokazala končno tudi pri nas na južni strani Alp, dasi dosedaj pač v znatno omiljeni obliki. Za optimistično presojanje vremenskih prilik še vedno ni zadostne osnove. Tudi v junij, prvi poletni mesec po meteorološkem računanju, prehajamo domala v vsej Evropi s prenizkimi temperaturami, še vedno so Italija, Balkan in dežele ob Črnem morju najtoplejše na vsem kontinentu, najvišjo toplino imata Sicilija in Krim v južni Rusiji. ASPIRIN ASPIRIN A A A A A Jamstvo za pristnost Aspirin tablete proži BAYER-jev križ! A S PIRIN proti vsem bolečinam in boleznim, ki izhajajo iž prehlada. N N N N N ASPIRIN Oju. „ „t. pod s. a-, 2JX* od 19. XL l«J4 Krotki metulji Metuljev res ne moremo šteti med divje živali, toda o ukročenih ali celo dresiranih metuljih doslej tudi še ni bilo mnogo slišati. Vendar je praksa pokazala, da se da- ______f d. Pri čemer je kot približevalni pripo- i- ^ 11____ VI____ v* »m _ ____I mrtriftl' J^ _ _ • 1 1 ■ , f. f. kolikor toliko v človeških razmerah. Toda pri nas je še mnogo mater, ki ne zmorejo niti najskromnejšega za svojega novorojenčka — a to je poglavje zase. Knjižica »Moj novorojenček« je izšla v založbi »ženskega sveta«, v katerega upravi se dobi za 12 Din. Nase Kolo jugoslovenskih sester se pokloni spominu velikega kralja Kolo jugoslovenskih sester, matica v Ljubljani, odpotuje z vsemi podružnicami iz dravske banovine v torek 4. t. m. ob 20. z brzim vlakom na Oplenac. Vrle članice se bodo poklonile na grobu velikega kralja, ki je svojo kri prelil za našo domovino, ta bodo kralju Uedinitelju obljubile, da ho^ čejo zvesto izvrševati njegovo oporoko. Na grob bodo položile srebrno vejo, ki predstavlja Kolo z vsemi podružnicami. Na pozlačeni pentlji je vgravirano ime centrale, na 35 listih pa so vgravirana imena 35 podružnic. Na povratku se bodo v Beogradu poklo-nile Nj. Vel. kraljici Mariji, ki jih bo spre- moček seveda najbolje uporabiti s'ladke stvari. Zanimivo je tudi ugotovitev, da so med temi živalmi takšne, ki naravnost smrdijo. Ze davno je bilo znano, da oddajajo mnoge med njimi prave vonjave, ugodne človeškemu^ nosu. Tu gre za pripomoček, s katerim živali privabljajo drugi spol. Smrd-ljivke pa imajo nasprotno slabi duh za to. da odganjajo sovražnike. Pri raznih trop^ skih vrstah se slabi duh druži še z neprijetnim okusom. Nobena ptica se ne bo več lotila takšnih metuljev, če je okusila njih zoprno meso, kakor se izogiba tudi mnogih gosenic. 300 steklenic plina proti tovornemu vlaku Pri Uzichyju v bližini Lyona je na že-ezniskem prehodu tovorni avto s 300 steklenicami tekočega plina trčil v lokomotivo tovornega vlaka. Učinek je bil grozen Vse steklenice so eksplodirale kakor bombe. raznesle avto. da so poedini njegovi kosi obležali do 300 m daleč, in lokomotivo popolnoma razdejale, šoferja, strojevodjo tn kurjača je ubilo, dve osebi pa težko ra-nilo. Davor* Ravto _ „Uà* . Eo-sordJ »Jotra, AdoU S,^. - Za Narodno ^ lito, tbtonttr» Pttm« Jesene*. - Za ^ del „ odgovore, Alo ja Norak, _ w , ^„.^