U* IL 129 l 1 OrarfalMva . asnura. K*ptUi>*a i. TiMm MM KI iimiim untalu ii nc, m Moetv« M tt». - Oek. tmk. I**-Uut l*-«w M nara&alM la |UW ta liMmk • l«HJn*— Matopatv« ca HflaM li It&lU« la laoaeaMvai DPI B. Ju MIlan* l*k*Bliii ■■ rralaai«. SLOVENEC jUNI) 1944 SREDA Erbitterte Kampfe an der Kiiste zwischen Le Havre und Cherbourg Dor angloamcrikanische Angriff auf Westeuropa — Feindliche Angriffe bei Rom zusammengebrochen — Weitcre deutsch-rumanische Erfolge nordvvestlich Jassy — 39 Sovvjetflugzeiige abgeschossen — 7«ntrum der Bandengruppen Titos in Kroatien zerschlagen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 6. Juni. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: In der vergangenen Nacht hat der Feind seinen seit langem vorbereiteten nnd von uns erwarteten Angriif aui West*uropa begonnen. Eingeleitet durch schwere Luitangriiie aui unsere Kustenbefestigungen, setzte er an mehreren Stellen der nordfran-zosischen Kuste zwischen L e H a v re und Cherbourg Luitlande-truppen ab und iaadete gieichzeitig, nn-tcrstutzt durch starke Seestreitkralte, auch von See hcr. In den angegrilfencn Kiistenstreiien sind erbitterte Kampie im Gange. In Italien luhrte der Gegner ans Rom heraus mehrere vergebliche Vor-stosse gegen unsere Sicherungen west-lich und nordlich der Stadt. Gstlich der Stadt brachen die mit zu-sammengeiassten Kralten wahrend des ganzen Tages geiuhrten ieindlichen An-grille bei und westlich Tivoli naeh er-bittertem Ringen zusammen. Jager und Flakartillerie der Lu!tw»lie tchossen iiber dem oberitalienischen Raum acht ieindliche Flugzeuge ab. Im O s t e n kampften sich die deutsch-rumanisehen Truppen, wirksani unter-stiitzt durch starke deutsch-rumanische Fliegerverbande, nordwestlich J a s t$/ gegen ziihen icindlichen Widcrstand in harten Kampien weiter vor und vviesen wiederholte Gegenangrille der Bolsche-wisten ab. 39 ieindliche Flugzeuge wurdea in Luitkampien vernichtet. Von der ubrigen Ostfront wird nur ortliche Gelechtstatigkeit aus dem Kampi-raum von W i t e b s k gemeldet. In K r o a t i e n haben Truppen des Heeres und der Waiien-SS unter dem Oberbelehl des Generalobersten Rendu-lič, unterstiitzt durch starke Kampi- und Schlachtiliegerverbande, das Zentrum der Bandengruppen Titos iiberiallen und naeh tagelangen schvvcren Kampien zerschlagen. Der Feind verlor naeh vorliiufigen Meldungen 6240 Mann. Ausserdcm wur-den zahlreiche Walien aller Art und viele Versorgungseinrichtungen erbeutet. In diesen Kampien haben sich die 7. SS-Gebirgsdivision »Prinz Eugen« unter Fiihrung des SS-Oberiiihrers Kumm und das SS-Fallschirmjagerbataillon 500 unter Fiihrung des DD-Hauptsturmliihrers Rybka hervorragend bevvahrt. Einige Ieindliche Flugzeuge warlen in der letzten Nacht Bomben aui Osna-bruck. Zwei Flugzeuge wurden abgeschossen. Ogorčeni boji med Le Mavrom in Cherbourgom Angloameriški nnpnd na zahodno Evropo — Sovražni napadi so se pri Rimu zlomili — Nadaljnji nemsko-romnnski uspehi severozahodno od Jašija — 39 sovjetskih letal sestreljenih — Središče Titovih tolp na Hrvaškem razbito Fiihrcrjev glavni stan 6. juni ja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: V pretekli noči je pričel sovražnik s svojim napadom na zapadno Evropo, Ki ga je že zelo dolgo pripravljal in ki smo ga mi že pričakovali. Po pripravi s težkimi zračnimi napadi na naše obalne utrdbe je pristal na več mestih severnotrancoske obale med Le Ilavrom in Cherbourgom z zračno pristajalnimi četami ter pristal istočasno tudi z morske strani, podprt z močnimi pomorskimi bojnimi silami. Na napadenih obalnih področjih so v teku ogorčeni boju V Italiji je izvedel sovražnik iz Rima ven več brezuspešnih sunkov proti našim zaščitnicam zahodno in severno od mesta. Vzhodno od mesta so se izjalovili ves dan trajajoči sovražni napadi, kj jih je izvedel z osredotočenimi silami pri in zahodno od Tivolija po ogorčenih borbah. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili nad zgornjim italijanskim področjem osem sovražnikovih letal. Na Vzhodu so se prebile nemsko-romunske čete, ki so jih uspešno podpirali nemško-romunski oddelki letalstva, severozahodno od Jašija proti žilavemu sovražnemu odporu v hudih bojih dalje naprej in odbile ponovne boljševiške protinapade. V zračnih bojih je bilo uničenih 39 sovražnikovih letal. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnem borbenem delovanju na bojnem področju Vitebska. . Na Hrvaškem so čete vojske in orožja SS pod vrhovnim poveljstvom general negn polkovnika Renduliča, ki so jih podpirali močni oddelki bojnih in borbenih letak napadle središče skupin Titovih tolp in ga po večdnevnih težkih bojih uničile. Sovražnik je izgubil po dosedanjih vesteh 6240 mož. Razen tega je bilo zaplenjeno številno orožje vseh vrst in številne preskrbo-valne naprave. V teh bojih sta se posebno odlikovali 7. SS planinska divizija »Princ Evgen« pod vodstvom SS Obertuhrerja Kitnima in SS padalsko lovski bataljon 500 pod vodstvom SS Hauptsturmfiih-rerja Rybke. ■ . >»-'--• Nekaj sovražnih letal je odvrglo v Bretekli noči bombe na Osnabruck. Ive letali sta bili sestreljeni Izkrcevalne borbe med Le Havrom in Cherbourgom Nemške čete so v ostri borbi z invazijskimi oddelki — Angleška padalska divizija razbita Berlin, 6. junija. Dolgo^ pričakovana invazija Angležev in Severnoanie-ričanov se je pričela v prvih jutranjih urah f>. junija. Ob izlivu reke Seine so pristale čete, pripeljane z letali in padalci. Luko Le Mavre je sovražnik ves čas močno bombardiral. Pomorske sile nemške mornarice stoje pred obalo v ogorčeni borbi z izkrcevalni-mi ladjami. Berlin, 6. junija. Istočasno z izkrcanjem čet, pripeljanih z letali in padalci v področju ob izlivu reke Seine, s čimer se je pričela angloame-riška invazija, so napadli močni oddelki bombnikov okolico Calais in Dunquerqua. Nemška zračna obramba se jim je postavila takoj v bran. Sovražnikova izkrcanja se na tem prostoru šc niso izvršila. Berlin, 6. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča: Kombinirane izkrcevalne operacije Američanov in Angležev, ki so se pričele z morja in iz zraka proti evropski zahodni obali v zgodnjih jutranjih urah 6. junija, obsegajo, kolikor se je dalo doklej ugotoviti, ves obalni odsek med Le Havrom. in Cherbourgom. Medtem, ko je žarišče izikrcavanj čet z. letali in s padalci v področju vse Normandije, ter ob najvažnejših izlivih rek v Seinskem zalivu, se razvijajo med izlivom reke Seine in reke Vire v Atlantik na široki fronti amfibijske operacije velikega obsega, pri katerih sodelujejo poleg velikega števila izkr-cevalnih ladij različnih vrst, tudi velike edinice lahkih zavezniških pomorskih sil. Pred izlivom reke Seine so opazili šest težkih bojnih laJij in 20 rušilcev, s katerimi so stopile nemške obrežne baterije v takojšnjo borlio. Veliki oddelki padalcev, ki »o sodelovali pri prvem napadu na zahodno Kvropo z množičnimi odskoki, predvsem ob izlivih rek in v območju najvažnejših letališč ma Normanskem polotoku, so bili meri tem že uničeni. Po dosedanjih poročilih je bila med ostalim močno razbita prva angleška padalska divizija. Berlin, 6. jnnija. Kratko po polnoči v prvih jutranjih urah 6. junija v Selnsfcesm zalivu pričeta invazija Angležev in Američanov »e razteza na podroflje med izlivcre reke Orne in Vire. Približno 20 km zahodno od Le Havra »o odskočili padalski oddelki. Istočasno so pristali sovražnikovi od- Izjava Milana Nediča o začetku invazije Belgrad, 6. junija. Generalni polkovnik Milan N e d i č, ki je od 28. avgusta 1941 na čelu srbske vlade, in ki je prejel od svojega naroda častni priimek >oče Srbov«, je ob pričetku invazije izjavil dopisniku DNB-ja dr. Wal-terju Gruberju naslednje: >Na vsak način bodo računi Londona, ki smatrajo, da bodo Srbe in Srbijo v zvezi z invazijo povlekli v velik balkanski upor, napačni. Mi vemo, da so nas Angloanieričani izdali in prodali boljševikom. Tako obstoja za nas, kakor za vse ostale naTode na jugovzhodu Evrope le to, da brezkompromisno nadaljujemo protiboljševiško borbo, katero vodimo skoro že tri leta z vedno večjim uspehom. Ravno v teh dneh so poskušale različne komunistične Titove tolpe prodreti v našo domovino, ali pa se čez naše ozemlje prebiti. Srbski prostovoljski oddelki so odlično sodelovali pri uničenju teh tolp. _Naš nadaljnji odgovor na različne grožnje iin vabila, ki jih boljševiki in njihovi prostozidarski angleško > govoreči »bratje« v zvezi s kričanjem že tako dolgo napovedane inr vazi je vedno znova in znova objavljajo, je močno povečanje srbskih prostovoljskih oddelkov, ki so se doslej že tolikokrat odlično obnesli. Ce groze preko lažnivih radijskih postaj Londona in Kaira, da bodo prišli tisoči padalcev, lahko na to samo odgovorim, da so jim bo postavilo po robu ravnotoliko tisoč odločnih srbskih borcev. In če nadalje groze, da nas bo 2000 letal povsem izbrisalo z zemeljske površine, potem odgovarjam na to, dn ni mogoče srbskega naroda s strahovanjem niti uničiti, niti delki in pričeli z iz.krcnvanjem. Od ranih jutranjih ur pošiljajo Angloamcri-čani močne ladijske edinice proti obrežnemu odseku približno 10 km zahodno od Le lluvra. Njihove zaščitai-ce se nahajajo zahodno od Boulogna. Kot težišče označujejo začasno jirostor v okolici Caena. Nemške čete so v ostri borbi z invazijskimi oddelki. Berlin 0. junija. Angloameriške inva-zijske čete, ki ee iz zraka in z tnorjn izkrcavajo na področju Seinskega zaliva, ho bile v jutranji zori 0. junija nadalje močno povečane. Med izlivoma rek Orna in Vire ležeči izkrcevalni čolni so se zameglili, da bi se tako odtegnili nemški obrambi, ki je etopila lakoj v akcijo. Močni sovražnikovi letalski oddelki so neprenehoma bombardirali |K>dročje oh izlivu reke Vire. Veliko število težkih l>ojnih ladij oludreljuje ves čas obrežje, da bi s tem omogočili pristanek izkrcevalaih čolnov, ki nastopajo v skupini po 30 do 40 čolnov. Nemške obrambne Kile, ki so jih hoteli prevariti s odmelom lutk na področju vzhodno od Orne. so v ostri borbi s sovražnimi padalskimi oddelki in so zajele že precejšnje število angleških in ameriških vojakov. Prva doba invaz e - napad na Cherbourg Berlin, (t. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča: lako |h> razsežnosti prostora kakor tudi pa številu čet se smatra napad Angloanieričanov v Seinskem zalivu in v Normandiji, ki je pričel v prvih jutranjih urah dne 6. junija, kol operacija velikega stila. Obseg tega izkrcanja je mnogo večji, kot so bila dosedanja izkrcanja, in se brezdvomno lahko smatra kot prva doba invazije. Operacije zasledujejo brezdvomno dvojen cilj: V prvi vrsti hoče zavezniško vrhovno poveljstvo uporabiti izlive rek med le Ilavrom in Cherbourgom, J > lahko tu v varstvu močnih mosli krcaio nadaljnje napadalne čete s tež-kim orožjem. Nato bodo nn tem |h>-dročju uporabljeni ameriški in angleški padalski oddelki, predvsem na obeh straneh izliva reke Seine, ob izlivu reko Orne in na spodnjem teku reke Vire, medtem ko se bodo istočasno izkrcavali z lažjimi pomorskimi edi-nicami, pripeljali napadalne oddelke, in da bi tako v sodelovanju s padalci zlomili obraml>o atlantskega branika. Razen tega naj bi služili zračni nuipa-di in izkrcavanja z letali v Normandiji, ki so bili doslej izvršeni v veliki meri, na Maino temu, da bi zavezniki dobili primerna letališča in bi na ta način lahko z veleprevoznimi in brez-motornimi letali prepeljali nadaljnje čete in težko orožje. 11 oddelki bi imeli potem nalogo Normandski polotok zajeziti proti jugu in čim |>rojnih ladij, križnrk in rušilcev. Močan veter, megla in dež, otežkočajo posebno manjšini s četami in okloijiniki naloženim edinicam iz-krcavauje. Poizkušajo se zamegliti, da bi se s tem izognili neprestanemu ognju nemške obalne obrambe. Kljub močnim napadom številnih sovražnikovih bombniških oddelkov in kljub najtežjemu ognju sovražnega ladijskega topništva, so vse postojanke nemškega atlantskega branika v zalivu Seine nedotaknjene iu delujejo s |«>l-no močjo. Krvavo darovanje Angtoameričanov na povelje Moskve zlomiti, ali pa prisiliti k izdaji. Postavili smo se na stran Nemčje, in tiomo tu vzdržali ramo ob rami boreč 6e do končne zmage. Invacija ničesar ne spreminja na stališču Srbije. Pripravljeni smo storiti vse, in žrtvovati vse za do-robit našega naroda. Ravnotako Lot nemški narod verjamemo tudi mi neomajno v to, da oni, ki v teh preizkušnjah in težkočah zdrži, reši ne le svoje lastno življenje, marveč tfidi bodočnost vsega naroda, da, bodočnost vse Evrope. Izjava dr. Tuke Bratislava, 6. junija. Ministrski predsednik Tuka je izjavil ob pričetku invazije zastopniku DNU-ja dr. Rupertu Schodlu sledeče: »Poizkus invazije predstavlja višek angloamt riškega zločina — izročiti Evropo, to zibelko kulture boljševiškim trumam. Srca vseh pravih Evropejcev so danes pri nemških vojakih in njihovih zaveznikih na zahodu in vzhodu. Kakor brani danes slovaški vojak ramo ob rami z zvestim bratom v orožju Evropo in s tem svojo lastno domovino, tako je tudi ves slovaški narod pripravljen v tej veliki odločitvi te trde borbe za biti ali ne biti celine storiti vse, kaT je v njegovi vojaški in gospodarski moči. da se zagotovi zmaga. Naša nezlomljiva volja v zmago našega orožja ne temelji le na gotovosti, da je Evropa oborožena in spremenjena v nezavzelno trdnjavo, temveč tudi na tem, da je naša stvaT pravična. Če ima svetovna zgodovina sploh kakšen smisel, potem mora bili zmaga na strani Evrope in s tem na strani Nemčije in njenih zaveznikov.« Mir v Parizu Pariz, Pariško prebivalstvo je izvedelo v radiju prve posameznosti o pristajanju Angloameričanov v jutranjih irah 6. junija. Prebivalstvo je vzelo to vest z vsem mirom na znanje. Berlin, 6. junija. Državni tiskovni vodja dr. Dietrich je na vprašanje nemega poročevalskega urada glede invazije izjavil naslednje: »Danes zjutraj ob 5/50 so pričeli naši nasprotniki na povelje Moskve s svojim krvavim darovanjem, katerega so se tako dolgo hranili. Žc tolikokrat napovedani napad zahodnih potnaga-čev boljševizma za svobodo Evrope se je pričel. Pripravili jim l>oino to pot sprejem. Nemčija se zaveda |x>mrna te ure. Borila se bo z vso silo, in z ne-omajno odločnostjo, rln bo obranila m Kvropo njeno kulturo, in življenje njenih narodov prod navalom barbarov.« Berlin, 6. junija. l)o 9.K) angleška poročevalska agencija Reuter še ni prinesla nobenega svojega poročila o izkrcavunjih v Franciji. Agencija se omejuje le nn ponavljanje nemških poročil. ■II' Po anglosaški zasedbi Rijna Zaželeni politični uspeh pa je Angležem ušel Berlin, 6. junija. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horn piše: Vkorakanjo angloameriških čet v Rim označujejo na nasprotnikovi strani kot velik vojaški in politični uspeh. V nemških političnih krogih opozar-jajo glede vojaškega pomena na dejstvo, da se je zasedba Rima izvršila vkljub vsem velikobesednim napovedim z večmesečno zamudo ter da so si morali nasprotniki izvojevati pot v RSm z ogromnimi krvnimi žrtvami. Nadalje pravijo, da bi bilo obrambo Rima prav lahko izvesti, da pa so io Nemci opustili, ker bi predstavljala uničenje nenadomestljivih kulturnih vrednot. Odpoved obrambi Rima dokazuje visok zapadnjaški občutek odgovornosti, ki preveva nemško vodstvo. Vrh tega pa dokazuje, da si nemško vodstvo nikakor ne pusti določati poteka vojnih dogodkov od sovražnika, celo v primeru, ako bi to dejstvo za slednjega predstavljalo prestižen uspeh. Za politični uspeh, o katerem ki po zavzetju Rima rada govorila na-s|irotna stran, pa manjka mnogo predpostavk, razen ako ne bodo sedaj razčistili onih težkih vprašanj, ki so 7, njiini odlašali do zavzetja Rima in med katere spadajo predvsem odstop Viktorja Emanuela in s tem zvezani problemi. Na nemško iniciativo, naj proglasi Rim za odprto mesto, nasprotna stran doslej ni odgovorila ter izgleda po do- Adolf Hitler je rešil RJm razdejanja Der Prfisident im Gesprfich mit Bauern In Polhov Gradec fovaria s kmeti t Polhovem Gradca Prezident se raz- Severna Italija. 6. junija. V italijanskih političnih krogih podčrtava jo o padcu Rima, da je vojaški pomen tega dogodka malenkosten. Pokrajina severno od Rima tja globoko v Apenine nudi isto obrambno možnost kakor gorata pokrajina ju/mo od Rima. Novih velikih letališč, ki bi nudila velik akcijski radij, sovražnik s tem ni pridobil. Moški |X)ziv Mussoilinija ni zgrešil svojega učinka. Boj gre dalje in duševen |>re-Ires, ki ga je povzročil padec Rima za za italijanski narod, bo tudi imel svoje dobre strani. Posebno uvažujejo v me-rodajnih italijanskih krogih plemenito zadržanje nemškega vodstva in nemških čel, ki so slorili vse, da je bilo Večno mesto obvarovano grozot obleganja, po uličnih boiev in razdejanj. Toliko bolj je javno mnenje ogorčeno nad činom sovražnih izjav, ki skušajo prikazati padec Rima kot junaško zavzetje in ne priznavajo, da je bilo mesto izpraznjeno na povelje. V severni Italiji pa, tako poudarjajo tukajšnji merodajni jvililični krogi, velja zopet stari bojni klic: »0 Itoma — o Morle!« Vatikan zastražen Stockholm. Po vesteh iz Madrida, ki lih jc objavil dnevnik »Aftonbladet«, je prekinjena vsaka zveza med Vatikanom Ia Rimom in na vratih Vatikanskega mesta so bile podvojene straže. Na vseh ogroženih točkah vatikanskih zidov so namestili bodečo žico. sedaj dospelih informacijah, da noče več odgovoriti. Podtikanja, da gre oči-vidno za nemški »trik«, nuni dovolj povedo. Očividno sovražnik sploh ni voljan, da bi se poslužil take možnosti, zlasti še, ker tudi že od marca letos izvršena nemška prizadevanja, da bi bil Rim demilitariziran, niso naletela na nikak odmev na nasprotni strani. Poziv angloameriškega poveljnika rimskemu prebivalstvu, naj se z orožjem upre nemškemu zavezniku, označuje uničevalno voljo, ki sc na ohranitev nenadomestljivih kulturnih spomenikov prav tako malo ozira, kot na ohranitev civilnega prebivalstva. Rim je nov dokaz za že dovolj znano smer angloameriške strategije. Weizsacker v Vatikanu Berlin 5. 6. Na posebno vprašam je so izjavili v Wilhelinstrafise, da ee je nemški poslanik v Vatikanu von NVeizfiflcker zaradi nastalih dogodkov preselil v Vatikansko meslo. Poudarili so, da je samo ob sebi umevno, da bo zastopnik velikonom-škega Reicha pri Vatikanu ostal na svojem mestu. Objava fašistične vlade Severna Italija 5. 6. Italijansko ministrsko predsedstvo objavlja: Od danes dalje bodo tri dni zaprta zabavišča v V6eh mestih republike. Odpadlo hodo vse športne prireditve. Republikanska Italija ei mora nadeti vzvišeni obru* svečanih ur, v katerih se bodo dvignila srca in pa orožje v svrlio osvoboditve domovine. Badogliev preklic Amsterdam. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je Badoglio preklical svoječasno sklenjeno premirje med Italijani in Frascozi iz leta 1940 Vikter Emanuel odstopil Stockholm. Sovjetska poročevalska služba javlja iz Alžirja, da je poročal radio Bari v ponedeljek zvečer, da se je kralj Viktor Emanuel odpovedal prestolu v korist svojega sina, Umbcrta. Piemonl-skega princa. Stockholm. Agencija »Associated Press« javlja iz zavezniškega glavnega stana v Neaplju, da je kralj Viktor Emanuel v ponedeljek opoldne podpisal odlok, v katerem se odpoveduje svojim polno-močjem ter je prenesel polnomočja na Badoglievo vlado. Slrae B >SLOVENEC«, sreda, 7. JnniJa 1944. Btev. 129. Amerikanci se pač ne morejo bahati Tudi politični pomen je zelo dvomljiv Tokio, 6. junija. »Kot olajšujoč svež dih v morečo atmosfero, ki jo povzroča brutalen način vojskovanja proti silam osi,« tako je označil zastopajoči govornik vlade, »je napoved Nemčije, da bo pod-vzela vse, kar je možno, da bo preprečila razdejanje Rima. Gotovo bi bilo v interesu nemškega vrhovnega poveljstva, da bi izrabilo velike obrambne možnosti, ki jih nudi milijonsko mesto in spremenilo glavno mesto Italije v bojišče. Kljub temu se je nemško vrhovno poveljstvo odreklo strategičnim prednostim.« Agencija »Donvei« podčrtava, da An-gloameričani pač nimajo nobenega vzroka, da bi se bahati s padcem Rima, ker so Nemci brez boja izpraznili mesto, da bi s tem obvarovald kulturne spomenike pred razdejanjem. Madrid, 6. junija. Vojaški pomen zasedbe Rima smatrajo v Madridu za malenkosten. Časopisje podčrtava v komentarjih dejstvo, da so Angloameričani že pri izkrcanju v severni Afriki 18. novembra 1942 izjavili, da bodo za Veliko noč 1943 v Rimu, nadalje da so številčno mnogo manjši nemški oddelki v herojski borbi prisilili sovražnika k temu, da je le po polževo napredoval in da so mu ti hrabri oddelki zadali izgube, ki niso v nobenem razmerju e doseženim ciljem. Vojaški pomen zasedbe Rima je torej povsem malenkosten in tudi politični pomen je zelo dvomljiv. Padec Rima ne daje Anglosassm nobenega vojaškega uspeha Milan, 6. junija. Severnoitalijansko časopisje se bavi v ponedeljek predvsem s poročilom iz Fiihrerjevega glavnega stana kakor tudi s poslanico Duceja italijanskemu narodu ob izpraznitvi Rima. V komentarjih se posebno poudarja, da je Fiihrer odredil izpraznitev Rima, da bi s tem obvaroval večno mesto pred vojnimi razdejanji. List L'I tal i a« piše, da je Hitlerjev ukaz, naj ne pride do borb v Uiinu, da bi s tem obvaroval mesto pred razdejanji, rešil to mesto pred katastrofo. Milanski fašistični list »R e p u b 1 i -ca Fascistac izjavlja med drugim: Četudi posest Rima po eni ali po drugi strani nima pomena za bojevanje v Italiji in še mnogo manj za izid cele vojne, jina vendar za nas Italijane globok moralen pomen. Rim so branili korak za korakom nepremaganl vojaki velikega Itajha. Usoda je hotela, da nismo mi bili oni, ki bi do poslednjega vzdih-ljaja branili Rim pred invazijo teh novih barbarov. Hujše kazni usoda ne bi mogla dodeliti italijanskemu narodu. List končuje: Sedaj pa kličemo vsem poštenim Italijanom: »Skrijmo našo bol, posvetimo vse sile imperativni zo-petne osvoboditve in se brez vsakega nadaljnjega obotavljanja vrnimo nazaj v boj!« Tudi milansko večerno časopisje se bavi predvsem s padcem Rima in s posledicami lega padca za Italijane. List »Corriere della Sera« piše pod velikimi naslovi: »Ftlhrer jo rešil Rim pred razdejanjem s tem, da je zauka-zal četam Rajha, da se odmaknejo Iz večnega mesta — to je skrajni opomin Italijanom!« V kratkem komentarju pi-So časopis nadalje: »Zaradi izdaje je padel Rim v roke sovražnika, mi gu moramo zavzeti zopet nazaj. Glejmo resničnosti mirno v oči in podajmo se takoj na delo in če bomo umrli, bomo umili. za naš Rim.« , Milanski časopis »La Sera« piše pod velikimi naslovi: »Barbari v Rimu! Vsi k orožju in na delo za obrambo Italije!« »Marokanci, Novozelandci, Abesin-ri, trnci iz jiržne Afrike in Amerike v Rimu — na vse to ne moremo misliti, ne da bi nas pri tem preveval občutek studa in užaljenosti.« Treba je povedati, da je sramota tako velika, da noben Italijan, kl je vreden tega imena, ne more živeti dalje, ne da bi trdno sklenil: Ali oni, ali mi. Rim je bil obsojen že 8. septembra. Rim je bil cena za izdajo in vse kar je bilo storjenega, da se je zavlekel padec za skoro 0 mesecev, moramo smatrati kot čudež vzdržnosti in hrabrosti. Nič šo ni izgubljenega. Te misli morajo biti danes vsakemu Italijanu evangelij. Rim ni padel in ne bo nikdar padel, tnko zaključuje list »La Sera«, kakor dolgo bo Rim v srcih vseh Italijanov podlaga njihovega upanja.« Trst, 6. junija. Predaja Rima ni vzbudila v tukajšnjih 'javnih krogih in časopisju nobenega začudenja in to toliko manj, ker je nemško vodstvo namerno opustilo obrambo svetega mesta, da bi s tem obvarovalo to mesto tisočletne zgodovine pred grozotami vojne. Ta prnvi evropski čut odgovornosti Fiihrerja stoji zato tudi povsod v središču opazovanja, pri čemer sc poudarja, da so mnogi primeri ravno v tej vojni dokazali, kako dobre obrambne možnosti nudi veliko milijonsko meslo. Nemško vodstvo jc pa kljub temu višje cenilo kulturne in etične vrednote večnega mesta in je proglasijo Rim za odprto mesto. Časopisje poudarja v torek, kako nasprotni sta si naziranji nemškega vods-tva, ki vodi svoje čete predvsem z velikim čutoni odgovornosti, in nez.nnčajno obnašanje angloameriških vsiljivcev, ki se niso sramovali ščuvati rimskega prebivalstva proti nemškim četam. Posebno ostro žigosa čn«vpisje obnašanje zavezniških čet, ki je privedlo dn tega, da je prišlo v samem mestu do pouličnih bojev. Vdor v Titov glavni sten Pri tem je bilo nad 6000 tolovajev uničenih Berlin, S. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča: Na hrvaškem področju je bilo te dni uspešno izvedeno dejanje proti Titovim tolpam. Uspeh te akcije je predvsem v tem, da sc je posrečilo uničiti posebne oddelke tolovajskega maršala, oziroma jih tako temeljito razbiti, da so izgubili vso svojo bojno moč. V glavnem je bila uničena pri tem presenetljivem nemškem napadu tudi vsa Titova telesna straža. Nemškemu vodstvu je bilo že dalj časa znano, da se v nekem neprehodnem gorovju na Hrvaškem nahaja višji poveljniški štab boljševiških tolp na jugovzhodu, ki ga ščiti sama Titova tele-.na straža skupno z deli 1. in 6. boljševiške tolovajske divizije. Po skrbnih izvidniških akcijah je bil izvršen presenetljiv n*pad, pri katerem so se najpreje padalci SŠ oddelkov polastili nekega važnega kraja. Istočasno je več SS oddelkov skupno s četami planinskih lovcev koncentrično prodiralo proti dotični točki. Težavno ozemlje je bilo vkljub deloma žilavemu odporu temeljito očiščeno, tako da so izgubili boljševiki okrog 6000 mož, od tega neka- ko 3000 mrtvih. Nadalje je značilno dejstvo, da je bilo v tolovajskem štabu za- sačenih 20 angleških in ameriških častnikov, ki so vsi padli v boju. Poleg velikega plena In municije je treba predvsem omeniti mnogo večinoma nepoškodovanih radijskih aparatov. Tudi precej živine je bilo zaplenjene. Da so na zavezniški strani bojem za to tolovajsko središče pripisovali poseben pomen, nam kaže izredno živahna podpora, ki so jo nudila tolovajem ameriška in britanska bombniška, lovska in oskrbovalna letala. Toda vsa pomoč letalskih sil ni mogla preprečiti, da ne bi bila tolovajska središča na Hrvaškem uničena. Uspeh akcije je tem večji, ker so bile vkljub deloma izredno hudim bojem nemške izgube izredno nizke. Izgube komunističnih tolp Berlin, 5. junija. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu so v srednjeslavon-skih gorah izgubile v preteklem tednu v enem samem dnevu 674 mrtvih. Pred novo Badoglievo vlado Bcrn, 5. VI. >Exchange Telegraph« javlja iz Londona, da se politične iz-premembe, ki jih je pričakovati po padcu Rimo, ne bodo odigrale v Rimu samem. Tako bodo izročili regent-slvo prestolonasledniku Umbertu še v Neaplju. Tudi maršal Badoglio ne namerava podati ostavke na svoje mesto v prestolnici. Uradnemu odstopu bo v ostalem takoj sledil nov mandat Badogliu za sestavo nove vlade. Budimpešta 5. 6. V »Eeti Ujeagu« p i Je poslanec hrane Reniss: V boju za obrambo človeške kulture jo premagala Nemčija Angloeaksonce z veliko premočjo, ker je v interesu rešitve rimskih kulturnih vrednot žrtvovala vojaške prednosti. Dogodki zadnjih tednov so pokazali, da bi Nemci lahko branili vsako ped zemlje, ako ne bi hoteli zaščititi Rima. Prav zaradi tega ni napad na Rim ni.kak dokaz zavezniško vojaške moči, temveč mnogo bolj izraz njihove slabosti in njihovih napačnih računov. Večno mesto se mora za to, da jo bilo rešeno, zahvaliti zgolj Nemčija napravila evropski kulturi veliko uslugo Madrid, 5. jun. Istočasno z vestjo o vkorakanju angloameriških čet v sveto mesto objavlja madridski tisk poročilo, da so se Nemci na izrccno Fiihrerjevo povelje ter zato, da bi preprečili uničenje Rima, umaknili na ozemlje scvernozapadno od mesta. Tu sklep nemškega vodstva je naletel pri španskem narodu ter v odločilnih vladnih krogih na veliko zadoščenje. V Madridu priznavajo, da je Nemčiia z umaknitviio čet naredila evropski kulturi in ohranitvi njenih zgodovinskih spomenikov veliko uslugo ter da je sedai odvisno od Angloameričanov, ako bodo tudi oni upoštevali nemško iniciativo ter smatrali Rim za odprto mesto. Postopanje nemškega vodstva je v »Berliner Borsen Zeitung« o predaji Rima »Berlinec Zeitung« o predaji Rima Berlin. 5. jun. O predaji mesta Rima piše »Berliner Borsenzeitung« v članku z naslovom: »Med Cassinom in Rimom« 6ledeče: Fiihrerjevo povelje nemškim četam, naj se umaknejo na področje sevemoza-hodno od Rima, je značilno za nemško vrednotenje pomena in vpliva evropske kulture. V Londonu pa so obratno v zadnjih dneh pošiljali v svet le platonične besede o varovalnih ukrepih v svrho zaščite mesta, katerim so seveda takoj pristavili omejitev: »v kolikor jih bo mogoče združiti z vojaškimi nujnostmi«. To prakso dobro izraža proglas generala Aleksandra, ki je pozval rimsko prebivalstvo k oboroženemu uporu proti nemškim četam ter se torej ni bal proglasiti najčastitljivejšega kulturnega središča sveta za bojno polje. List pravi: »Ako bo Rim, ki nosi že številne rane anglo-ameriškega izvora, dobil še nove, potem bodo tega krivi izključno Angleži in Američani, ki niso odgovorili na nemško ponudbo z dne 4. junija ter so pričel.' boj za mostove preko Tibere.« Z vojaškega stališča sovražnik pač nima nikakega povoda, da bi slavil zmago. Treba je poudariti, da je rabil polnih 0 mesecev, ki so pretekli od Badoglijeve izdaje, da se je s krvjo in mukami prebil do črte, ki jo je hotel po takratni napovedi doseči z neoviranim zagonom. Kot ni sovražnik kljub uporabi ogromnih sredstev in žrtev dosegel zaželjenega cilja, namreč uničenja nemških divizij, tako se je tudi zmotil pri svojem upanju, da bo nemško vodstvo zaradi dogodkov v Italiji oslabilo bojišče na zahodu. Odločilna zmaga se bo izvojevala na onem bojišču, ki edino prihaja v po-štev za evropsko odločitev in bodočnost. »Berliner Nachtausgabe« piše: Na italijanskem bojišču danes držanje posameznih mest ali izvedba prestižnih obrambnih operacij, ki bi zavlekle končni cilj nemških akcij, ne pride v poštev. Poleg tega je v presojanju vojaškega položaja že več tednov popolnoma isto mnenje, tako pri Nemcih pot pri njihovih nasprotnikih. Enako si je bil ves svet že več tednov na jasnem, da bo Iz političnih razlogov odločilnega pomena, kako se bo obnašalo nemško in angloame-riško vodstvo v trenutku, ko bo ležal Rim v bojni črti. To vprašanje jc bilo v zadnjih 4« urah nedvomno odločeno v korist višje morale nemškega vojaškega sodstva. Ze več tednov je bilo jasno, da bo ležal Rim i Vatikanom na ozemlju umika. Zaradi tega nI za nemško po-vclistvo nastal nikak poseben problem. Že sredi novembra, torej še pred prvimi napadi na nemško postojanke severno od Neaplja, ni Rim več ležal v območju nemških obrambnih operacij, Kljub izpraznitvi in odhodu nemških čet in kljub ponovnim vatikanskim klicem na pomoč, pa je bil prav tako brezobzirno bombardiran, kot se je to svoječasno zgodilo z montecassinskim samostanom ali z vatikanskim eksteritorialnim ozemljem. Ob koncu pravi »Berliner Nachtausgabcc »Mi smo na Rim pazili, Roosevelt in Churchill pa sta ga nato zopet izpreme-nila v bojišče.« Berlin, 5. jun. O izpraznitvi Rima piše »Inozemska poročevalska služba«: Da bi Nemci lahko Rim branili, je izven dvoma. Rim bi bil s svojo lego na sedmih gričih kot središče cestno in železniške mreže, zaradi solidne gradnje svojih starih zgradb najmanj enako primeren za obrambo, kot Madrid ali Sta-lingrad, seveda s predpogojem, da bi branilci računali z njegovim popolnim uničenjem. Temu pa se je nemško vojaško poveljstvo odpovedalo že marca letos, ko je objavilo demilitarizacijo Rima. Nemškemu vodstvu pa je izpraznitev Rima prinesla tudi precejšnje prednosti. Prehrana tega mesta sedaj ni več nenj-ška zadeva, temveč bo obremenjevala zavezniška vojaška oblastva. Nemška skladišča živil v srednji in severni Italiji in s tem nemški prevozni sistem bodo bistveno olajšani. Na drugi strani pa bo stavljena sovražnikovim zalogam in njegovim prevoznim sredstvom precej težka naloga. Na podlagi izkustev iz Neaplja in južne Italije lahko dvomimo, da bi jo mogli uspešno rešiti. Za »osvobojeni« Rim se bo pričelo obdobje, ki bo verjetno Rimljane marsičesa naučilo. Sedaj bodo imeli priliko, da spoznajo uresničenje one točke atlantske listine, ki govori o »miru pred lakoto«. Za Badoglievo Italijo pomeni prihod zaveznikov v Rim pričetek komaj rešljivih političnih težkoč. Kralj Viktor Emanuel bo moral izpolniti svojo obljubo in odstopiti. Njegov sin bo v najboljšem primeru postal regent, a ne kralj. S tem bo Badoglieva Italija oropana še one zadnje, čeprav slabe vezi, ki jo zaenkrat še držala skupaj prepirajoče se politične skupine ter dajala BadogHevi vladi neko legitimnost. Brez kralja bo kraljevina Italija tudi v južni Italiji prenehala obstojati. »Inozemska poročevalska služba« ugotavlja ob koncu, da bo predsednik Roosevelt ta dogodek izkoristil za svojo volilno propagando. To nam dokazuje dejstvo, da bo danes zvečer po radiju govoril o Rimu. Španiji bistveno povečalo prepričanje, da nemška vojska tudi ni bila ^ nva za uničenje zgodovinskih spomenikov v prejšnjih bojih v Italiji ter da leži trenutno usoda Rima izključno v rokah angloameriškc odločitve. Vojaški pomen zasedbe Rima po madridskem mnenju ni velik. V komentarjih tiska opozarjajo, dn so Angloameričani že pri izkrcanju v Severni Afriki dne 18. novembra 1942 izjavili, da bodo o Veliki noči 1943 v Rimu ter dn je razmeroma maloštevilnim nemškim oddelkom v junaških bojih uspelo, da so vsilili sovražniku polževo hitrost ter mu prizadejali izgube, ki niso v nikakem razmerju z doseženimi cilji. Zaradi tega je vojaška vrednost zasedbe Rima skorajda enaka ničli in tudi politični pomen te okupacije je še prccejšnjo vprašanje. in edino plemenitemu ukrepu Adolfa Hitlerja, ne pa Anglosaksoncem. Milan, 5. junija. Zanimivo 6liko miselnosti Angloameričanov nam kaže neka londonska radijska vest »Exc.hange Tc-legrapha«. Že po odhodu nemških čet iz Rima opozarjajo Viktorja Emanuela. naj izpolni 6vojo obljubo. »Exchange Telegraph« poroča, da računajo v londonskih diplomatskih krogih, da bo Viktor Emanuel v skladu z odpovedjo izročil regent-stvo prestolonasldeniku Umbertu. Verjetno bo imelo to za posledico tudi Bado-glijev odstop. Vendar menijo, da bo novi kralj poveril sestavo prihodnje vlade znova Badogliju ter da bodo ludi zavezniki s tem sporazumni. Vsekakor pa bo morala biti nova Badoglijeva vlada drugače sestavljena, kot jo sedanja. Vidimo torej, da je novim »zavezni-, kom« Viktorja Emanuela in njegove izdajalske klike mnogo na tem, da bi kralj, ki jim je izročil deželo in svoj narod, čimprej izginil s poz.ornice. Znano je, da so že pred tedni odredili Viktorju Ema-nuelu, da mora v primeru zasedbe Rima odstopiti in izročiti regentstvo prestolonasledniku. Zavezniške čete so bile šele neknj ur v Rimu, ko je »Exchange Telegraph« že opozoril izdajalskega kralja na to dejstvo. Tako je Viktor Emanuel s svojimi novimi prijatelji doživel le malo veselja. Ameriška letalonosilka potopljena Stockholm, 6. junija. Ameriška mornarica objavlja, da je bila severnoameriška spremljevalna letalonosilka »Block Island« zaradi sovražnega delovanja na Atlantiku v maju potopljena. Žrtve napada na Split Zagreb 5. 6. Angloameriška letala so 3. junija dvakrat napadla meeto Split. S strojnicami 60 streljala na prebivalstvo. Doslej so našteli 800 smrtnih žrtev, večinoma žena in otrok. V Prrotikomunistično zborovanje v šmartnem \J . Šmartno ob Savi, 5. junija. V nedeljo ob pol enajstih dopoldne smo imeli v Šmartnem ob Savi uspelo proti-komunislično zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi iz Šmartna in okolice. Na zborovanje je prišla tudi posadka iz Devico Marije v Polju. Za zborovanje jo bil pred cerkvijo pripravljen lep oder, okrašen z zastavami. Na zunaj jo bilo zborovanje v Šmartnem sicer skromnejše in bolj domače, toda iz govorov jc močno odseval pravi proti-komunistični duh. Kot prvi jo spregovoril g. Jan Maks, vodja Delavsko protikomunisfične akcije. V svojem klenem programskem govoru jo nakazal predvsem potrebo po urejenem sožitju vseh stanov v narodu. Da bomo mogli izvesti obnovo, bo moralo priti predvsem do trajnega složnega sodelovanja med vsemi stanovi. To sodelovanje so ne bo smelo omejiti lo na današnje razrvane čase, ampak ho moralo ostati trajno ta vso bodočnost. Kajti edino na stanovski podlagi organsko zgrajena družba bo mogla rešiti težka vprašanja pravične ureditve življenja posameznikov. Toda če hočemo, da nam bo kdaj sploh dana možnost, gradili nov družabni red na stanovski podlagi, potem moramo s sodelovanjem vseh stanov začeti že danes pri največjem vprašanju, ki stoji pred nami, v protikomunističnem boju. Šele ko bo komunizem na naši zemlji uničen, šele takrat se bo začelo veliko obnovitveno delo. Drugi govornik na protikomunističnem zborovanju je bil g. Eršte. Govoril je o razmerju komunizma do kmeta. Komunisti so najprej mislili izvesti svojo revolucijo pri nas brez kmeta. Izprevi-rleli pa so, da je kmečki slan tako važen činitelj našega narodnega življenja, du brez njega ni mogoče Izvajati kakršne koli bistvene izpremembe. Zato so v naslednji dobi vse poskusili, da bi z lažmi in prevarami pridobili zase kmečki stan. Poskušali so pridobivati kmete zlasti z velikimi lažnivimi obljubami. Obljubljali so, da bodo kmetom razdelili vsa veleposestva. Kakor da bi jih bilo na Slovenskem res toliko, da bi bil vsak kmet že bogat, ko bi se veleposestva razdelila. Nekateri lahkoverni lludje so res tem obljubam nasedali. Svoio zmoto pa so morali drago plačali. Komunistična revoluci|a jim ,ie prinašala samo gorje. Vendar komunizem nI ogrožal le. po- j sameznega kmeta tu in tam, marveč ves I kmečki stan kot celoto. Tudi našemu komunizmu je kmečki stan samo v napoto. Zato je Edvard Kardelj izdal proglas, da se morajo kmetje in kmečki sinovi pobiti. Res so se komunisti ravnali po tem ukazu in so pobili na tisoče kmetov. Vse komunistično početje s krneli mora zato dokazati še tako zaslepljenemu človeku, kakšno je razmerje komunizma do kmetov. Kmet, ki je spoznal lo razmerje, mora poznati samo eno pot: pot odločnega boja komunizmu. V tem boju se kmet pridružuje vsem ostalim stanovom in tako iz lega protikomunističnega boja raste pravo in resnično sodelovanje vseh stanov v narodu. Nazadnje je spregovoril še domačin g. Dimnik. Obračunal je s terenri, ki na "skrivaj podpirajo komunistično revolucijo in se soudeležujejo komunističnih zločinov. Njihovo delo je znano. Tudi zanje bo prišlo pravično plačilo. Zborovale! so govornike spremljali z zanimanjem in so njihova Izvajanja toplo in navdušeno sprejeli. Šmaj-Jno ob, Savi pa je pokazalo, da razume, za ka-"ko" važne stvari danes gre. Morda bo zborovanje pomagalo tudi komu, ki je stal doslej ob strani, da ne bo več omahoval, ampak se bo v tem boju odločil za pravo stran. Ponovni strahovalni napadi na italijanska mesta - Severna Italija, 6. junija. Genove, Savona in Turin so bili ponovno cilj auglouineriških dnevnih strahovalnih na-padov. Zopet so bili napadeni predvsem stanovanjski okraji. V Genovi je bila težko zadeta slovita zgodovinska cerkev Del. le Vigne, v Turinu razen stanovanjskih okrajev in sredine mesta tudi neka cer-kev iz 15. stoletja ter neka šola in cerkveno dvorišče. Veliko škodo ie povzročil tudi strahovalni napad na Savono, pred-vsem v delavskih stanovanjskih okrajih, na cerkvah, dobrodelnih ustanovah in si. rotižnicah. Nova hrvatska opera Zagreb, 5. junija. Jakob Gotovac, naj. uspešnejši hrvaški komponist, čigar ope. ro »Ero z onega sveta« so igrali že po vseh evropskih odrih, je skomponiral novo opero »Kamnolom«. Opera obrav-nava prizore iz življenja delavcev v kamnolomu. Besedilo sta po skladatelje, vih navodilih napisala Marko Fotez in Rihard Nikolič. Opera bo doživela svojo krstno predstavo v zagrebškem državnem gledališču letos v jeseni. Iz Trsta Tatinska družba prijeta. V januarju je bil družini Bla6i na Reki ukraden v stanovanju kovčeg z zlatnino v vrednosti 200.005 lir in 10.000 lir v gotovini. Prizadeti so to takoj javili policiji na Reki, ki si jc takoj mislila, da morajo imeti tu Tržačani prste vmes. Tržaška policija je jela takoj iskati zlikovce. In res je ugotovila, da jc ukradel kovčeg Josip Klobučar, začasno nastanjen na Roki, skupno z Atilijem Coloni in Gvidom Paganclla, stanujočimi v Trslu. Stanovanje so dobili pri Ivanu Carju na Reki. Ko so si razdelili 10.000 lir in plačali Carju za stanovanje, so se vrnili v Trst, kjer naj bi prodali ukradene dragu-cenosti. V pomoč jim je bil Aleksander Hatzoplos, ki jih jc seznanil z Viktorijo Irasot, lastnico trgovine s kožuhovino. Ti je kupila od njih kovčeg z vso vsebino za 118.000 lir. Zdai pa so vsi skupaj padli v past in policija jih je predala sodnim oblastem v nadaljnje postopanje. Starka je utonila. V soboto je nek stražnik, ki je opravljal svojo službo oh obali, videl kako jc neki ženski spodrsnilo, da je padla v morje. Brž jo jc potegnil iz vode in poklical rcševalcc, ki so jo odpeljali v bolnišnico, pa je po poli umrla. Je to Olga Mičičič, stara 70 do 80 let. Nesreče. Trinajstletni Sergij Fain ic hotel vstopiti v tramvajski voz na Borznem trgu, pa je tako nesrečno padel, di si je zlomil nogo. — Ivana Česnik je pri čiščenju pisarne padla in si izpahnila ramo. — 24 letna Katarina Baldasi je pri delu padla in se močno potolkla po komolcih. — 74 letni Frančišek Janičar ic padel in si izpahnil desno ramo. — 42 letna Valerija Marini je padla z. balkona 4 metre globoko in si močno ranila lobanjo. Ko so jo prinesli v bolnišnico, so ji nudili vso pomoč, vendar'pa jc njeno stanje zelo nevarno. V cerkvi okradena. V nedeljo je prt posvečevanju novomašnikov v cerkvi sv. Justa bila tudi Albina Križmanič, kateri je neznan tat ukradel torbico z vsemi dokumenti in z denarnico. Gledališče. V gledališču Rossetti bo v torek premiera Puccinijeve opere »Ma-dame Butterfley«. 31 kg soli zaplenjene. Čim sc je pripeljal iz Trsta na Reko, so na reški postaji stražniki ustavili Sebastijana Privi-tero iz Trsta. Imel je velik zavoj, v katerem je bilo 31 kg soli. Z njim so bile ludi tri ženske, ki so imele precejšnjo količino tobaka za njuhanje. Umrli sos Lino Tamplenica, Stanislav Kobolj, Nives Brajuka, Josip Knez, Kari Guštin. Ivan Kozlovič, Henrik Vizintin, Pahor Pina, Marcel Žbogar. Hud padec s kolesa. Na cesti pri Trebčah je padel s kolesa 43 letni Vin-cenc Carli in si nevarno poškodoval lobanjo in ranil po obrazu. Prepeljan je bil v tržaško bolnišnico in je njegovo stanje pecej nevarno. Iz Gorice Komunistični komandir Weiss. Enemu izmed tolovajskih oddelkov, ki se v sestavu Garibaldijeve brigade klatijo po slovenskih Brdih, poveljuje Slovencem, zlasti rojakom iz Ljubljanske pokrajine žal predobro znani tenente Weiss. Ta tržaški žid je bil 1. 1942 poveljnik taborišča »C«, pozneje tudi taborišča »d« v Go-narsu, kjer so bili internirani bivši jugo-slov. podčastniki in okrog 3C00 civilnih oseb. Vsak dan so pred tem okrutnikoni trepetati sestradani interniranci, katero je pretepal in izkoriščal. Brici, dobro si zapomnite! Komunistični izdajalec Tito vas je najprej prodal badoljevcem, sedaj vas pa še osrečuje s takimi nasilniki kot je komandir Weis!l tltikliiUUiii Šport AAAAAAAAAAAAAAA ZANIMIV POKALNI NOGOMETNI TURNIR SK Ljubljana se Je odločila, da bo za praznik sv. Hešnjega Telesa in prihodnjo nedeljo Izvedla zanimiv pokalni nogometni turnir na svojem igrišču ob Ciril Met. cesti. K sodelovanju je povabila Hermes, Iztok ln Žabjak. Tekmovali bodo po »istemu točk, kar je šo najbolj privlačno, kot smo videli na zadnjem jubilejnem turnirju Hermesa. V četrtek bosta nastopila tale dva para: ob II Hermea : Zabjak ln ob 17.U Ljubljana : Iztok. Glodo prvega para skoraj ne more biti dvoma, kdo bo zmagal. Hermežanl so rutl-nlrano moštvo ln z dokajšnjo mero znanja. Zabjak Je mlado ln žilavo moštvo, kl bo Hermesu trd oreh. Bolj zanimiv bo drugI par. Dozilnj sta so moštvi že trikrat sestali. Pri prw«m »rečsnju je Tm»gnl Iztok z 0:3. drugi dve tekmi pa jo obakrat Izgubil, ven- dar s tesnim rezultatom 1:0. Kako ho na prazniki Obeta se zanimiva borba. Ljubljana Je v zadnjih tekmah pokazala solidno znanje, ki je gledalce navdušilo. Za Iztoka pa velja, da je žilav in da se ne bo pustil kar tako. Prijatelje nogometa vabimo na tekme, saj jim gotovo ue bo žal. V tekmovanju dara v MIlanu je zmagala Pleoininl v metu krogle z rezultatom 12.?3 m: v skoku v daljino pa s skokom 5,24 m: v teku na 200 m je zmagala Cattnneo v času 215,9 sek. V skoku v višino Gallo » 1'° om. Gostovanje Zagrebčanov. — Zagrebški* mestno znstopstvo jo gostovolo v Norlmber-ku ln je proti mestnemu zastopstvu doseglo časten izid 8:3, čoprav s0 domači vodili ob polčasu z 2:0. Moštvo Norimberka f" sestavljali v glavnem igralci 1. FO Nlirn-borga. — V drugem gostovanju po Nemčiji so Zagrebčani premagali zastopstvo AuB-'' burga zasluženo s 5:4. Postojna in Postojnska jama vabita Postojna, začetek {unija. Ze za binkoštae praznike je bila Postojnska jama po daljšem času zopet odprta za obiskovalce. Kljub vojnemu času in omejenemu prometu je bila na binko-štni ponedeljek jama skozi ves dan, od zgodnjih dopoldanskih ur pa do večera, živahno obiskana. Bližnja postojnska okolica je dala malo gledalcev, pač pa so prihiteli mnogi, ki eo imeli možnost uporabiti železniške zveze. Zlasti Ljubljana je poslala mnogo obiskovalce. Na praznik sv. Rešnjega Telesa, 8. junija, bo Postojnska jama zopet odprta za obiskovalce. Ne bomo posobe-j poudarjali, k ali o svojevrstna, kako čudovito lepa je ta jama. Saj so že na 6vetu, zla&ti na Kitaj- skem ia v Ameriki, šc večje kraške jame, neprimerno daLjšo so, vse bolj še razpredene v podzemlju. Toda lahko rečemo, da tako lepe in tako veličastne jame ni na vsem svetu. Ce upoštevamo dalje, da je ta jama tudi krasno urejena, razsvetljena, potem 61110 vsi lahko ponosni na to pravljico v srcu slovenske zemlje, tem bolj pa mora biti zato sram slehernega Slovenca, če je še ue pozna. Seveda pa nudi tudi Postojna sama marsikatero zantaiivost. Zato ne bo žal nikomur, če bo za praznik pogledal v staro slavno mesto, kjer prvič izgine pod zemljo, in prav v Postojnsko jamo, voda, ki pride pri Vrhniki že tretjič na beli dan z imenom — Ljubljanica. Preglejte zaloge graha in fižola Nevarni in skriti škodljivci se lotevajo železnih rezerv Včasih smo mislili, da se fižolu, ka- } dar jo enkrat suh in doma na varnem, ne more nič zgoditi. Saj je pa tudi bilo dosti boja z ušmi, ki so ga hotele pokončati dokler je bil na njivil Sedaj so je lotil tudi suhega fižola sila nevaren škodljivec, kakih 5 mm velik, sivkast in ma- I rogast hrošček fižolar. Na toplem se zelo hitro množi, jajčka leže tako na mlade stroke na njivi, kakor na suh fižol doma. Le v mrzlem prostoru se ne more množiti. Se pred desetimi leti tega hroščka pri nas nismo poznali. Doma je iz Amerike. Pred petnajstimi leti se je pojavil na Primorskem, kjer dela silno škodo, in v brežiškem ter krškem okraju, kamor je prišel s Hrvaškega. Borba s tem hroščem je zelo težka. Sicer ga Jo mogoče uničiti, Čo se dene napaden fižol v neprodušno zaprt prostor, vanj pa da na vsak m' 300 g ogljikovega žvepleea. To je tekočina, ki zelo hitro izhlapeva. Ker so njeni hlapi težji od zraka, se denejo široko posode pod strop zaprtega prostora, da od tod hlapi padajo navzdol. Enako se uničuje tudi grahar. Seveda s tem nismo iz fižola odstranili hroščev ali pa hub ter ličink in bo tak fižol kaj zopern za uživanje. Pač pa je uporaben za seme, razen če so fižoli žo preveč razjedeni ali pa če je uničen celo kalček. Napaden fižol skušajo ponekod na tn način pripraviti za uživanje, da ga pogosto presejejo skozi sito, ki ima dovolj velike odprtine. Hroščki popadajo skozenj v spodaj nastavljeno posodo z vrelo vodo ali v vodo, v kateri je nekaj petroleja. Ker so ostale bube in ličinke še vedno v fižolu, je treba to sejanje ponavljati daljši čas, da se utegnejo vse bube razviti in vsi hroščki priti na dan. Vendar fižol ne sme biti v papirnih vrečicah, ker "jih hrošč prele in odleti po-jajčeca drugam. Blago vrečič pa mora biti dovolj gosto, da ne more hrošč ven skozi luknje. Osebne novice Poroka. V nedeljo sta se poročila fdč. Ida Plestenjak, uradnica PZ in čerka pisatelja Jana Plestenjaka, in g. Ciril Rus, uradnik PZ in sin indu-strialca Ivama Rusa. Poročil ju je Srevz. škof. dr. Gregorii Rozman. — 'bilo sreče in božjega blagoslova I Novi grobovi + Marija Komljanec. V Bopu je zaspala gospodična Marija Komljanec. Raj-nica leži do srede do enajstih dopoldne v mrtvašnici na Vidovdanski cesti 9, pokopali pa jo bodo v eredo popoldne ob potih iz kapele 6v. Marije na Žalah. — Naj rajni sveti večna luč, vsem njenim dragim našo iskreno sožalje. + Anica Petelin. Po dolgi mučni bolezni jo dne 5. junija ob 6 zjutraj umrla gdčna. Petelin Anica, rojena 1905 v župniji Št. Rupert. Pogreb bo 7. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti: Rožna dolina, cesta II, št. 31 na farno pokopališče na Viču. Št. Ruper-čami, bivajoči v Ljubljani, vljudno vabljeni! + Jelica Kostič. V Ljubljani je umrla gospa Jelica Kostič roj Ambrož, vdora po tovarniškem ravnatelju. Blago rajnico bodo pokopali v četrtek ob petih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v KULTURNI Balantičev spominski večer v Drami V petek, 9. t m., ob 7 zvečer bodo prijatelji pokojnega pesnika Franceta Balantiča priredili v Drami spominski večer ob priliki polletnice njegove tragične smrti v Grahovem, že parkrat smo opozorili javnost na to spominsko prireditev, ki ima namen, pokazati in potrditi umetniško podobo in moč mladega umetnika, katerega izguba pomeni nenadomestljivo rano mladi slovenski književnosti. Danes objavljamo v celoti spored tega večera: 1. Kratek govor urednika Balantičevega zbranega dela dr. Tineta Debeljaka. 2, Mitja Šarabon: Mrtvemu pesniku (recitira g. Jan). 3. J, Osana: Balantič: Pozabljenje (pojo sestre Finko-ve). 4. Gospa M. Šaričeva recitira Balantičeve pesmi: Prošnja za besede, Slovo, Za teboj I.—II., Popotnica, Predanost, Črne gosli, Jesenski spev, Lepoti. — G. Jan recitira Balantičevo pesem: Sin. — Po odmoru zapojo setre Finkove in Janez Llpušček Osanovo skladbo Balantičeve pesmi Jesenski spev, violo igra g. V. Šušteršič. Nato recitira g. C. Debe-vec pesmi: Na gori, milostlio razpeti v soj, Večerna samota, Gonarski soneti I,—III., Nečisti čas, Žvenket črepinj, Zadnje sonce in Truplo v polju. Gospa Bol-tar-Ukmarjeva pa naslednje: Mini! jc čas, Sludcncev čistih sem željan, Potapljam v Razmnoževanje se ustavi pri teh in-sektih tudi s toploto. Kmetje denejo vreče ližola v krušno peč, kso je končana peka. Vročina ne sme presegati 60 stopinj C, če je fižol namenjen za seme. Tudi grah ima svojega sovražnika. Sreča je le, da se hrošč grahar ne množi tako hitro. Razvija se le v rastočem grahu na polju in ima le en rod na leto. Zlasti veliko škodo je naredil v Romuniji in na Madžarskem. Tam so ga začela oblastva hudo preganjati. Takoj ko se zrnje obere in malo ličinke še niso mogle graha občutno načeti, ves pridelek razkužijo z ogljikovim žveplecem. Pri tem razkuževanju jo potrebna velika previdnost, ker pride pri najmanjši iskrici do požara. Celo električno stikalo so v razkužcvalnem prostoru ne sme zavrteti. Našo manjhne zaloge bomo pač očišče-vali z zračenjem in sejanjem ali pa tako, da jih bomo dali v ne prevročo peč. Najbolj natančno očiščen fižol, ki se ga Je bil lotil fižolar, bo imel pač tisti, ki se bo lotil operacije vsakega fižola posebej. Namočen fižol je dovolj mehak, da ga moremo brez truda rezati. Ker je v fižolu v skoraj vseh primerih vidno, če je v njem hrošček, ker ima luknjico ali pa vsaj črno piko, lo tedaj, kadar fižolova lupina So ni prejedena, se z nedotaknjenim fižolom ni treba mučiti. Sicer pa bosto prav gotovo naleteli na ličinko, buho ali hroščka, čo boste prerezali fižol podolgem, tako da bo prekla-na vsaka polovica na pol in bo fižol razdeljen na štiri rezine. Zamudne so to operacije. Izrše se seveda neposredno pred kuho. Vendar so so že marsikje lotili tega dela, rajši kot da hi se odrekli kakemu lepemu »cipro« fižolu. Dober fižol ima tudi fižolar posebno rad. Kdor ni tako natančen, se bo zadovoljil s presejanjem; gleda naj le, da bodo hroščki pri tem pokončani in ne bodo odleteli delat škode v drugo vrečico ali k sosedovim. ponedeljek 26. I. m. ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 7. rožnika 632. leta Je umrl arabski verski reformator in državnik Mohamed. Svojo vero »islam« je označil Mohamed kot nadaljevanje in izpopolnitev tega, kar sta učila Mojzes in Kristus- zato 60 njegovi nauki v glavnem mešanica židovstva im krščanstva, ki se jima pridružujejo Se ostanki 6tarc arabske vere. Mohamed je bil mož izredne volje in vztrajnosti, kljub začetnim neuspehom ni obupal. Moral Je celo bežati iz rodne Moke, vendar jc ob svoji smrti pridobil za svoj nauk že vso Arabijo. Mohamed nl bi.l samo venski, temveč tudi politični voditelj svojega naroda. Njegovi nasledniki, kalifi imenovani, so izkoristili spore med Bizancem in PeTzijo. Omar (634 —44) jo iztrgal Bizantincem Sirijo in Palestino z Jeruzalemom, kjer je na mestu nekdanjega Salomonovega svetišča dal zgraditi znamenito Omarjevo džamijo. Nato se jo vrgel nad Perzijce, premagal je zadnjega vladarja lz dinastije Sasanidov ter osvojil Mezopotamijo in Iran. Istočasno je njegov poveljnik Arnru podjarmil Egipt. Omarjev naslednik Ot>man jo dokončal osvojitev perzij- OBZORNIK dobre se zemlje dišave. Ti veš, da sem samo ubog hudič, Bogat sera kakor tihi glas piščali, Umiram in Žalostinka. Po recitacijah zapoje g. J. Lipušček dva Osanova samospeva na Balantičeve besede: Ne najdem domov, Zasuta usta. Na koncu pa izreče domobranski pozdrav mrtvemu tovarišu - pesniku pisatelj poročnik Stanko Kociper. S tem mislijo tovariši in prijatelji, ki prirejajo ta večer, počastiti pokojnega domobranca kot umetnika. Za lo priliko je akad. kipar Fr. Gorše izdelal nadnaravni doprsni kip pokojnega pesnika, ki bo krasil oder, kakor ga bo opremil arh. Gajšek. Opozarjamo, da bodo prireditelji izdali za to priliko posebni bibliofilski spominski list z lesorezom slikarja M. Tršarja ter Balantiču posvečeno novo pesmijo pesnika Severina Šalija, Dobil ga bo samo tisti, ki se bo spominskega večera udeležil. Ta list 6am bo velika redkost ter umetnina zase, resnično lep spo-minček na recitacijski večer v Drami. Cene vstopnic bodo znižane, tako da stane najboljši sedež 15 lir, stojišča na galeriji pa 1 liro. Upajmo, da se bo večera udeležila vsa kulturna Ljubljana, ki čuti, kaj je slovensko pesništvo izgubilo z njegovo mlado, a tako tragično junaško smrtjo ter bo tako počastilo z udeležbo spomin pesnika in domobranca, stražarja Cerkniške doline in sina Kamniških planin. Ka današnji dan Koledar Sreda, 7. rožnika: Robert, opat; Ana Garr.la, devica; Pavel, Skof In mučenec. (otrtek, S. rožnika: sv. ReSnje Telo; Me dard, škof; Kaliopa, mučenica. Dramsko gledališče »Dona Klana«. Red Sreda. Ob 18. Operno gledališče »Ciriueu«. Kod A. Ob 18. Kino Mutica Poročna noč« ob 16 in 19. Kino Union »LJubavaa pisma« ob 17 ln 13.15. Kino Sloga »Srcta na poti« ob 1( in II. Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne: dr. K met, Ciril Metodova 43; mr. Tm. koczy ded., MosUnl trg 4, in mr. Ustar, Selonburgova ulica 7. Lotriču Janku v spomin Odšel si brez slovesa, dragi Janez. Nenadno Ti je neizprosna smrt s 6vojo koščeno roko pretrgala nit cvetočega življenja. Nekoč si rekel: »Ce bo treba, bom padel.« In pred nekaj dnevi je v zgodnjih jutranjih urah On, cigar načrti so nam nedoumljivi, zahteval od Tebe to največjo žrtev. Zdaj pa ves miren in spokojen ležiS tn v kapelici med zelenjem in cvetjem. Tiho je tu, tako skrivnostno tiho. Ti pa uživaš Njega, ki Ti je življenje dal in ki Ti ga jo tudi vzel. Slovenska troboj-nira na Tvoji krsti pa priča, da Je Tvoja žrtev darovana domovini na oltar. Narodno dolžnost si prav pojmoval in zato Ti je bilo dano, da si jo zapečatil s svojo krvjo. Kremenit gorenjski značaj, ki sta Ti ga vcepljala že v zgodnji mladosti Tvoja verna mali in Tvoj dobri oče, Ti je bil vodilo v življenju. Čemu je bila potrebna Tvoja žrtev? Zato, dn si postal še lepši zgled značajnosti, zvestobe in borbo proti zlu. S svojo krvjo si napojil košček lepe slovenske zemlje, da bi bila nam na njej zagotovljena boljša bodočnost Ti pa, dragi Janez, zdaj, ko si skupaj s svojim bratom Francetom, prosi Njega tolažbe domačim v teh najtežjih preizkušnjah. Neskončno dobri Bog TI bodi plačnik za Tvojo veliko, največjo žrtev. 6ke države ter razširil arabsko gospostvo v severni Afriki proko Kartagine. Zaradi verskega razkola so se muslemi razdelili v šllte, ki priznavajo koran za edini vir vere, danes eo omejeni v glavnem na Perzijo, in v sunite, ki priznavajo poleg korana tudi uslno izročilo — euno. Kalifi iz rodu Omejadov so nadaljevali ottvojeval-no politiko svojih prednikov; podjarmili so feničanska mesta ter postavili temelj arabski pomorski moči. Iztrgali so Bizan-ttaoem otoka Ciper in Rod ter 6o sedem poletij zaporedoma oblegali Carigrad. V sevemi Afriki sopridrli kmalu do oceana, liato pa posegli preko Gibraltarske ožine v Španijo. V nekaj letih so osvojili ves polotok ter vdrli preko Pirenejev v Francijo. Šele pri Poitiersu ee jo posrečilo frankovskemu majordomu Karlu Martelu 1. 732. ustavili arabsko napredovanje ter rešiti zahodno evropsko krščansko kulturo pred islamom. Angleški zgodovinar Macunlay je duhovito dejal: »Ce ne bi pri Poitiersu Franki vzdržaLi, bi danes v Oxfordu razlagali koran namesto biblije.« Vidimo torei, da 60 v začetku osmega stoletja ogrožali Evropo od jugozahoda in od jugovzhoda, ta pa ee jih je znala na obeh straneh obraniti. V tem času pa so osvojili obsežna področja v Aziji ta pomaknili svoje meje do Ta rana in Pend-Saiha. Tedaj jo kalifat imel kot enotna država največji obseg, okoli 10 milijonov kvad. kilometrov, torej toliko, kolikor znaša vsa površina Evrope ali dva 6tara rimska imperija. 1836. leta sc je rodil v Lyonu na Francoskem Gabriel Giraud, ustanovitelj tra-pistovekega samostana v Rajhenburgu. Posebnih vabil prireditelji ne bodo razpošiljali. Vstopnice se dobe v predpro-daji pri dnevni blagajni v Operi. Slovenska ura v tržaškem radiu V nedeljo, dne 4. junija, Je bil pri slovenski kulturni uri v tržaškem radiu domobranski epored. Najprej je zbor zapel pozdravno pesem »Cuje nas presvetli Bog«. Nato je namestnik inšpektorja Slov. narod. varnostnega zbora polkovnika Koka-lja, major Cesar, govoril narodnim straJam na Primorskem: »Kaj hočo narodna straža na Primorskem? Nič več ta nič manj kot to, da bi vsepovsod bil red in mir. Saj le takrat bo mogel kmet mirno stopali za svojim plugom in vinogradnik oko-pavati in obrezovati svoj vinograd, 6aj le v miru 6e bo mogel rokodelec posvetiti svojemu poklicu, Ie v urejenih razmerah bo mogel učitelj v šoli učiti ter posredovati mladini, teniu upanju vsega naroda, vedo in znanost, lo v miru bo mogel duhovnik na prižnici oznanjati božjo besedo. Mir je vir in osnova vsega napredka, mir daje blaginjo Ln srečo posamezniku ta družbi. Prav zato 60 naši možje in fantje prijeli za orožje, prav zato so se uelimovile Slovenske narodne straže, da bi čuvalo svoje domove, da bi branile svojo zemljo, svoje običaje, ©kratka v«o, kar jo človeku najsvetejšega ta najdražjega. Ta pot je danna edino prava ta v resnici vsem korii-itn.a, ko brani narod pred uničenjem in zatiranjem, ko mu čuva osebno Sternenova razstava Poil pokroviteljstvom prezidenta Ljubljanske pokrajine, div. grut-rulu Leona Kapnika prirejeno umetnostmi razstavo akad. slikarja prof. Mutcja Steruena lahko vsak dan od 8 zjutraj hrrz opoldanskega odmora do mraka obiščete v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju. Obisk slehernemu nujno priporočamo, ker drla toga najpomembnejšega živečega domačega mojstra resnično pomenijo vrhunec dandanašnjega portretnega slikarstva. — Upoštevajte tudi. da jo dohodek razstave namenjen Socialni pomoči. Knjižna tombola poziva vso dobitnike, da dvignejo svoje dobitke v oddelku za tombolo v Gradišču št. 2 med uradnimi urami od pol 8 do pol 14. Tombole so zadele štev. tablic: 982; petorice: 880,916; četverke: 317, 464, 808; trojke: 173, 821, 954; dvojke: 50, 169, 239, 398, 437, 484, 500, 532, 542, 584. Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Zuvveisung von Roggenmehl und Kaffcrsatz Oenossensohaften und Hiindler tn Lal-baoh, die noob nicht geniigende Mengon vom Roggenmehl nnd Kaffeeersatz ftlr den Monat Junl bekommen haben, heheben belm »Prevod« Novi trg 4-II Anwel»ungen in naehstehonder Ilellionfolge: am Mitt-wooh. den 7. d. M. Hiindler mit dem An-fangshuchstahen vom M — 2 und am Frcl-tng, den 9. d. M. vom A — L. Fette und Selfc vverden nachtraglich angevvicsen nSndler, dl« Tomalenpulpe tn Prevod-lager zurilckgostellt haben, heheben dss Oold bol der Lagersektlon do« »Prevod« No. vi trg 4-1 Zlmrner 1. Obvestila »Prevoda« Nakazovanje riene moke in kavnega nadomestka Zadruge ln trgovci v Ljubljani, ki niso dobili še zadostno količine rteno moke In kavlnih nadomestkov ra junij, naj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4 II nakazila po naslednjem redu: v sredo 7. 6. trgovci z »a-čotnloami M do Z in v petek 9. 6. trgovci z začetnicami A do L. Maščobe in milo bomo delili naknadno Trgovci, ki so vrnili paradižnik v Pre-vodova skladišča, naj dvignejo denar pri skladiščnem odseku Prevoda. Novi trg 4-1, soba 1. šolske vesti Ravnateljstvo II. molke realno gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) aporoča, da bo sprejemalo prošnje ta sprejemni izpit v I. gimnazijski rasred dno XI. in 11. junija od 8—12 v ravnatoljevl pisarni. K izpita hodo pripuičenl učenci, rojeni v letih 1911, 19.lt. 1933 in 1934. Za vp j mora prinesti vsak nčonao 1. spričevalo o dovrtenem 4. razredn ljudsko tole. 2. krstni llat, S. kolok za 4 liro r.a prošnjo, ki jo dobi pri šolskem sluiitolju. Sprejemni Izpiti bodo 26. junija ob 8. Natančna navodila no objavljena na hodniku šolskih prostorov. 8prejemn4 Izpiti aa I. molki realni gimnaziji v Ljubljani. K sprejemnemu izpitu za I. razred bodo prlpuščcnl nčencl, rojeni v letih 1931, 1932, 1933, 1934 (Ir.Jom nli). Prijave bo ravnateljstvo sprejemalo 19. ln 20. junija od 8—13 v zborniot I. moško realno gimnazijo, Suhičcva nlioa 1. Prošnjo mo. rajo biti spisano na 8 llrskem taksnem papirju (ali na navadni poli a kolkom < lir). K prošnji jo treba prlloiltl: rojstni In krstni list ln spričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Izpiti bodo ln 28. Junija vsakokrat ob 8. Program izpita Jo nnhlt na oglasni doskt v šolskem poslopju v fiutflčevi nlloi 1. — Ravnateljstvo. Sprejemni Izpiti na TI. fenskl realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju Trgovske akademije, polog vladno palačo na Ulei-wolssovl ccsll) so bodo vršili 26. In 27. junija. Učenke, ki šele dolatt sprejemni izpit za I. razred na tej Soli, morajo vložiti tozadevno prošnjo, splsnne na taksnem papir, ju (dobi so v trafikah po 8 lir) In naslovljene na ravnateljstvo do IS. junija. Prošnji, ki jo morajo podpisati starši ali njib namostnikl, morajo priložiti rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršenem IV. ali višjem razredu osnovno Šote. K lzpltn so morejo prijaviti nčonke, rojene v letih od 1131 d* lsi3. Poizvedovanja Naočnike je pozabil nekdo v nodeljo v mestni dvorani na rotoviu pri žrebanju tombol Zimsko pomoči. Dobi jih pri hišniku. svobodo prepričanja ta mu jamči imetje, posest ta svobodo dela. Ne samo razum, ampak tudi naše srce nas uči to pot, saj narod naš umreti noče.« Sledile so zborno pesmi: Najlepša je mladost, Venite rožice moje, Lipa zelenela je, Soča voda jo šumela, Fantje marširajo. Vmes je domobranski šramel zaigral nekaj narodnih pesmi: Majolika, Mladi vojaki, Triglavska koračnica ta V hribih se dela dan. Govor »Naša domovina jokat, domobrančeva deklamacija »Na straži« ta zborna deklamacija dr. Lovrenčičeve pesmi »Pesem narodne straže« so dale prav tako kot ves epored uri tisti učinek, ki ga je nameravala doeečL Predvidoma bo domobranska ura pri 6loven6ki kulturni uri v tržaškem radiu enkrat na mesec. IV. glasb, matineja »Sloge« Želczničarsko glasbeno društvo »Sloga« je z zadnjim koncertom violinskih sonat zaključilo vrsto svojih letošnjih tovrstnih prireditev. Ob tej priliki moramo izrečiza-snovateljem in izvajalcem teh nastopov posebno pohvalo za lepe glasbene užitke, ki so jih številnim poslušalcem nudili. Tako kot ti, bi se morda obnesli tudi kaki drugi nastopi, recimo klavirski ali zborovski, ki bi pokazali razvoj svetovne klavirske ali razvoj naše domače zborovske glasbe, kjer bi se dala k svetni pritegniti delno tudi cerkvena glasba. Gotovo stanejo take prireditve veliko truda, ki pa obrodi pri poslušalcih bogate sadove. Tudi je dvorana »Sloge« zaradi akustičnosti in intimnosti prav pripravna za take nastope. Dnevne novice Mohorjeve knjiga le vedno lahko naročite v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi cesti II. ltekolekilja za gospode ho dano«, v sredo, ob 18 v corkvl pri Križankah kakor običajno. Pripeljite vso svojo prijatelje in znance, V počalčneje spomina blagopoko.lne gospodično Mlnko Komljančeve darujejo Al- bertovl stolni Rltzahetni kouforencl 100 lir. Hlbnlčanll Služba božja za Itlbnlčuue bo na pramlk sv. Relnjega Telosa ob pol devetih v Slomškovem domu. Vljudno vab-Ijeni I Mladinski ln iolskl zbor Glasbene Matice boeia nastopila pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča na Javul produkciji, ki bo v ponedeljek, 13. t. m., ob 1S.S0 v veliki filhar-inonlčnl dvorani. Najproj bo zapel miselni, skl zbor noknj a eapella zborov ln s sprom-Uovanjem klavirja, nato vač meianlh zborov In odlomke lz »Mrtvaškega ženina« Iolskl thor. Vmes bo nastopil absolvent vlšje-gn oddelka glasbene šole pianist Gojmir Demšar. Podrobni spored v knjigarni Mah-hene Matice. Mestni troAarlnakl oddelek v LlngarJeU nllel 1-1. zaradi snnlenja uradnih prostorov ne bo posloval za stranke v petek, 9., ln v soboto, 10. t. m. Obveznega cepljenja proti Hfnsu se udo-leluje veliko Itovilo ljudi, kar prlfa, da »e ljudje zavednjo pomona zavarovanja proti obolenju na težki nalezljivi bolezni. Zamudniki Imajo »e priliko, da prično s cepljenjem danaSnjo sredo. Po končanem obveznem cepljenju ho eepljenjo za one, it so ga bodo udeloMtl prostovoljno. Gralka Tagespost prinaša odslej dvakrat tedensko poročila Iz Ljubljano) Besede ohtoihe In tolalh« Je naslov postnim govorom, ki Jib Je Imel lotos v stolnici g. Skof dr. Rolman. ZdtJ jih dobite v knjigi. Cen« I Ur. Vsi, ki Imajo svoje sorodnike v Nlšu in okolioi ter iebi dobiti o njih kako Informacij«, naj se zglasijo v škofijski dobrodelni plsnrnl, Miklojlčova 7, ln slovr v sredo nli v petok od »—11 ln od IS—18. Kdor želi poslati kako staro obleko svojcem v Hrhijo, naj se v tej zadevi tndl oglasi tam. — Škofijska dobrodelna plrarnn, Mlkloličcva n. 7. Rtalua Izpitna komlalja za profesorsko Izpite v Ljubljani poziva gg. kandidate, da M> javijo čimprej za polaganje profeenruke-ga izpita, no glede ua to, da U imajo domačo nalogo io napravljeno ali ne. Kar se tu« nadaljnjega Izpitnega postopanjn, bodo gg-kandidati pravočobno obveščeni po časopisju. Tobačni odsek mestnega preskrbovalntga nrada vabi vse tobačne upravičence, da takoj javijo preselitev aH spremembo stano-vsnja od 1. januarja 1944 dalje. To lahko store osebno v tobačnem odseka v Puccini-jevl ulici 1 (dvorišč* tvrdko Bona]) ali pa pismeno ns dopisnlol, kjer nsj navedejo naslov stanovanja, kjer ao dobili tMjočn* Iz-kaznloo, naslov sedanjega stanovanja ter naslov drullnskoga glavarja, pri katerem dobivajo livllsko nakaznico. V Ljubljani so umrli od 21. msja do I. junija: Barblč Barbara, 81 let, zaeebnlcn, JaplJeva 2; Kraigher Viktorija roj. Juvan-čič, 68 let, zasebnlca. Trnovski pristan 14; Kalsor Uršula roj. filška, 71 let, r.nsobulca. Celovška 135; Roth Andrej, 77 let, žandarr morljski nar. vodnik v p.. Opekarska 17; A1I8 Ivana roj. Petač. 81 let, zakobulca, Kn-lezljska 34; Mllielič Josip. 62 let. upravitelj pomožuo lole, Prijateljeva 8; Karu Apolo-nlja roj. Podvl*. 47 let, zasobnlcn. Skofja 10; MalavailS Anton, 7S let, lastnik pogrebnega podjetja In mizarski mojster. Tržaška 56; Cigoj Hermina roj. Uuhlnger, 78 let. vdova profusorja, Langusovn 19; Drexler Leopold, 73 let, strojni ključavničar. Sv. Jerneja 20; 1'avletič Alhorttna roj. Pehnnl, 78 let, vdova odvetnika, Topniška 16; v ljubljanski bolnišnici so umrli: Plžmoht NeJa. 61 let. kočarlca, Zngorlca 13, obč. Mirna; Mihrlčia Nevonka, 8 leta, hčerka elektrotehnika, Borštnikov trg 1; 8krjaneo Marija roj. Rku, lile, 71 let, posestnlca. Zeljarska 11; Ceh Karel, 65 let, višji poštni kontrolor v pokoju; Smodej Marija, 13 let, dijakinja. Cesta dveh cesarjev 127; Sedovčlč Stanislav, 2 loti, sin 1*1. u-slušbenca, Ciril Metodova 52; Lnvrirt Franc. 46 let, krojaški mojster, Mala Sle-mon 26. Veliko Laščo; Jeleno Jožef, l loto, sin hišarja, Srebolnik 7, Kočevje: Rele Mar. jan. 3 leta, sin ključavničarja, Brcjčeva 10; Bemlk Rudolf, 62 let, narednik vodnik v p-. Poljanski nasip 40. I Berite »S¥ET~ Na zadnji matineji so bile na vrsti sodobne sonate. Njih značilne poteze je v uvodu pokazal g. ravn. Svetel. Zlasti je oudaril, da je moderen skladatelj v vsa-cm oziru svobodnejši v izrazu in v obliki. Razrahljal je ozek okvir, v katerega so bili utesnjeni starejši skladatelji; sploh sc ja bolj sproščeno razmahnil. Zatem sta violinist AlbertDermeljin pianist M a-rijan Lipovšek odigrala po eno sonato Alfana Franca, Lipovška in Milojevi-ča. Prvi zahteva od obeh izvajalcev veliko tehničnega in muzikalncga znanja; za oba instrumenta piše namreč zelo samostojno. Novost je bila Lipovškova sonata. Po izrazu je razveseljivo melodijozna, čeprav sodobno občutena; tematično je dobro izpeljana, motivi se dosledno stopnjujejo in dosezajo mogočne viške. Skladbe smo bili veseli posebno zato, ker take literature prt nas nimamo veliko. Menda je bil St. Premrl prvi, ki je v »Novih Akordih, leta 1911. objavil svojo sonatino. — Milojevič je v harmoničnem oziru dosti zmeren ali vsaj ne pretirano moderen, če že hočemo rabiti to besedo. V zadnjem delu skladbe je čutiti močne južnjaške vplive. Oba izvajalca sta izvrstno vigrana; v izbiri sporeda in v izvajanju sta kritična: vse skladbe sta mojstrsko podala. Številni poslušalci, med katerimi ja zlasti prevladovala mladina, so jima izrazili toplo prl-zanje za ta nastop; dali so pa izraza svojemu zadovoljstvu tudi nad prejšnjimi prireditvami, ki so z današnjo doživele svoj zaključek. L. K. siru 4 >8IX> VENEC«, areda, 7. junija 1944. 6t«v. 129. Kaj je novega pri nal:h sosedih? Z Gorenjskega Tečaj f Gozda. Pred kratkim so se zbrali v Gozdu učitelji radovljiškega okraja. Na dvodnevnem tečaju so predavali strokovnjaki o naravoslovju, o ljudstvu in plemenu ter o nacionalno socialističnem gledanju na zgodovino. Sledila so tudi poročila o političnem in vojaškem položaju, S Spodnje Štajerskega Čebelarski jubilej. Gostilničar in posestnik v Kamnici Johann Kohlhammer že pol stoletja pase čebele kljub temu, da je bil ves čas hudo zaposlen kot trgovec, gostilničar in kmet. Mladi fanfaristi so imeli šestdnevni tečaj na Betnavskem gradu. Vsega skupaj se je zbralo na gradu 70 fantov iz godbenih vodov v Rušah, Framu, Poljča-nah, Št. Lovrencu in Konjicah. Izpopolnili so svoje znanje in se urili tudi v športnih igrah ter lahki atletiki. Gledališka sezona mariborskega mestnega gledališča je bila zaključena 4. junija. Razmeroma zgodnji konec gledališke sezone je bil potreben, ker bo treba iz-vržiti v gledališču nekatera popravila. Da pa mariborsko prebivalstvo ne bo ostalo brez predstav, bo gledališče nastopilo še 11. in 18. junija z dvema pestrima večeroma, ki bosta prirejena v dvorani štajerske domovinske zveze. Šesti sinfonični koncert bo v Mariboru na praznik 8. junija v dvorani štajerske domovinske zveze. Dirigiral ho koncert operni šef Richard Dieti. Na sporedu so Mozartova. Brahmsova in R. Stras-sova dela. Odlikovani Spodnještajerci. Z železnim križcem druge stopnje so bili odlikovani: desetar Anton Kovačec iz Velike nedelje, Feliks VVolfzettl iz Poljčan, vo- jak Alojzij Kodrič iz Spodnjih Poljčan ter Mariborčana desetar Heinz Vivat in grenadir Otmar Ajd. Nesreče. 56 letna kmetica Neža Taj-mer iz Verhol si je pri padcu zlomila levo nogo. — 04 letni posestnik Ludvik Kocbek od Sv. Benedikta si je pri padcu tudi zlomil desno nogo. — 42 letnemu Martinu Tilčvertu Iz Konjic se je zavalil sod na nogo in mu zmečkal prste. — Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. iz Hrvaške Sprejem intendantov hrvatskih gleda lišč pri Poglavniku. Pod vodstvom hrvatskega prosvetnega ministra dr. Makanca in državnega zveznega vodje Ivana Or-šaniča je Poglavnik DNH te dni sprejel intendante vseh hrvatskih gledališč in zastopnika združenja gledaliških igralcev. Poglavnik je pohvalil njihovo dosedanje delo ter je napovedal skorajšnje izdanje posebnega zakona o gledališču, s katerim bodo rešena vsa vprašunja glede zboljšanja stanja v posameznih hrvatskih gledališčih, kakor tudi med gledališkim osebjem. Nagrada za letošnje konjsko dirko. Po naročilu Poglavnika NDH je znani hrvatski kipar izdelal kip konja, katerega bo izročil hrvatski državni športni vodja Miško Zebič zmagovalcu pri letošnjih konjskih dirkah na Hrvatskem. Sodelovanje inozemskih vseučiliščih organiincij v NDH s hrvatskimi. Vse inozemske vseučiliške organizacije na zagrebškem vseučilišču so se medsebojno sporazumele ter so si ustanovile skupni odbor, koleri bo stalno sodeloval z odborom vseučiliške organizacije hrvatskih vseučiliščnikov v vseh vprašanjih, ki se tičejo tako študija na vseučilišču, kakor tudi reševanja materialnega položaja akademske mladine. iz Srbije Slovouski župnik v Boru. Pred meseci je prispel v Bor za župnika g. Vo-deb Ivan, prejšnji kaplan v Kraljevu. V Boru je največji srbski rudnik bakra, v katerem je zaposlenih tudi več sto Slovencev. Slovenci v Smcdorevu. V Smederevu in njegovi okolici živi več Slovencev, kateri so večinoma zaposleni v Sartidu. V Smederevu je že več let tudi katoliška | župnija. Za župnika v Smederevu je bil ' nedavno imenovan g. škorjane Ivan. Slovenski list v Srbiji. Župnijski urad v Kragujevcu je pred Veliko nočjo začel izdajati verski list za Slovence v Srbiji pod naslovm »Cerkveni zvon«. List izhaja štirinajstdnevno zaenkrat kot rokopis. Izdajala in urejujeja ga g. župnik Zalar in g. kaplan Trontelj C. M. Ista založba je izdala dosedaj že tudi slovenski stenski koledarček in sliko brezjanske Matere božje. Vsakdanja Mubliana no kronistovih zapiskih Prvi večji junijski naliv Ob zori ee je v torek pojavila sila močna zarja, vsa močno rdeča in na daleč raztegnjena. Star vremenski rek pravd: »Krvava jutranja zarja nam slabo vreme ustvarja.< Pozneje se je nebesni svod zakril v temne, nizko plavajoče oblake. Prvi lahen dež je bil okoli 8 dopoldne. Pozneje po 10 pa se je nad Ljubljano in okolico razlil med bliskom in gromom hud naliv. Doslej je bil letošnji junij vse dni zelo vroč, navadno je bila maksimalna dnevna temperatura več stopinj nad 25° C. Taiko rekoč od 19. maja naprej smo bili brez pravega dežja. Lanski junij je bil, nasprotno, prav prve dneve sila deževen. Padlo je v treh dneh nad (iOmrn dežja. Sedanji naliv nad mestom je bil sila blagodejen za vsa polja in vrtove. Naliv je bil kratkotrajen, toda vrtnar-j Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemSčini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemu nokaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroško nro vodi Slavica Voncajz — 17.45 Sanjarjenje — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v »lovenščini, napoved sporeda — 19.45 Razfrledi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Ljubljanski komorni duo — 21 Radio zapoje vsakemu svoje — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noS. ti,c tako je vprašal mali Joško očka, ki stanuje nekje v severnem delu mesta, a je bila ulica doslej tiha. Vladala je tam dve leti idila. Otroci so se podili po cesti in tam igrali. Sedaj je tudi ta ulica oživela, ko so ee pojavili kolesarji. Zadnji dve leti so 6e otroci res po mnogih ulicah brezskrbno igrali. Sedaj bo tem igram konec! Staršem priporočamo, da pazijo na svoje otroke in jih odvračajo s ceste, ker pač nesreča nikdar ne počiva. Bedite z organi mestne občine obzirni Mnogi ljud je imajo to slabo lastnost in ihto, da hrulijo uradne organe mestne občine ljubljanske, ko jiim dostavljajo razne uradne spise, vabila in obvestila. Nekateri ljudje 60 zelo surovi tudi proti do-stavljalceim živalskih nakaznic. V ponedeljek pa je prejela neka gospa s K ar lovske ceste primerno plačilo na sodišču za svojo surovost proti dostavljale« živilskih nakaznic. Leto« 25. marca je ta »gospa« sila nahrulila doetavljalca, zmerjala ga z »barabo< in mu celo grozila, da ga bo spravila na varno, kot je že tri druge. Zaradi prestopka žaljenja uradne osebe in javnega nasilja je bila v ponedeljek ta 42 letna ženska obsojena na en meeec zapora in 300 lir denarne kazni, in sicer nepogojno. Bo morala pač jesti ričet zaradi svojega strupenega jezika, ko postane sodba pravomočna. Nesreče in poškodbe Na letnem telovadišdu v Tivoliju se je v ponedeljek popoldne pni telovadbi ponesrečila 17 letna stavbeoikova hčerka, dijakinja Luršika Curkova. Dobila je poškodbe na d osni nogi. — V Japljevi ulici št 9 stanujoči mestni onemogli, 75 letni Jože Drešar, si je pri padcu hudo poškodoval desno nogo. Rdeči križ poroča Boliilčarskl-eaiuurljauskl tečaj Slovenskega Rdečega krlia. RK bo priredil skupno z vodstvom mostno zdravstvene protiletalske elužbe nov bolničarsko-samarljanskl tečaj za delavoljno, telesno, duševno in moralno za važno službo RK sposobno osebe moškega in ženskoga spola, ki šo nt«o več ko 45 lot stnre. Točaj se bo pričel 12. junija, predvidoma v dvorani mostnega županstva, kjor bodo predavanja ob ponedeljkih, torkih, sredah in polkih, vsakokrat ob 18. Tečaj bo predvidoma zaključen konoc Julija alt v začetku avgusta, ko bodo točajuikt napravili predpisani holničarski izpit. Prijuvo sprejema RK v času uradnih ur od 7. do vštev-ši 10. junija v svojih prostorih, Marijin trg 5. Obenem a prijavo je treha predložiti na vpogled osebna Izkaziln in podpiRatl Izjavo, da ho vsnk absolvent tečaja prostovoljno sodeloval v čnjra potrobe v službi RK ln zdravstveno protiletalske zaščite tor se podrejal odredbam vodstva. Poziv. V poizvedovalnem oddelku RK. Marijin trg 5, naj so pri referentu III zgta-so naslednji: Kajfež Tonči, trafikant Novak, svojci pokojnega Tatičn Andrijo ali njegovi znanci, Uršič Olga, Zadel Marica in Paulotič Polda. Kazni zaradi prestopkov protidraginjskih predpisov Ali imate že zadnji dve knjigi »Slovenčeve knjižnice« Dušan Radič: Vas in Hcnry Bordeaux: Rodbina Roquevillardov Obe knjigi sta vredni, da prideta v vašo družinsko knjižnico. Zadnja vas bo še posebej pritegnila zaradi čudovito opisane družinske bolečine. — V današnjih dneh, ko je toliko razklanih družin, vam bo ta knjiga v oporo s svojo globoko etiko. Postanite takoj naročnik »Slovenčcve knjižnice«! HaneK&i Protldrugiujski odsek uprave policije v Ljubljani jo izrekel naslednje kužni za rudi prekršitve protidragiujskih predpisov v času od 1. do 31. maju 1944: Ker niso Imeli cckluov lo so prodajali vino ter razno drugo blago po neodobrenlli lu pretiranih cenah: lloljar Terezija, gost.. Celovšku 279, 1000 lir; llaliuo Marija, gost.. Medvedovo 8, 2000 lir; Ma«islor Autonija, gost., Trata 9. 1000 lir; Ssušteršlč Franc, gost.. Celovška 264, 3000 lir; Lozič Marko, b. gost., Beethovnova 4, 3000 lir; Urogorc Ivan, voletrg., Dunajska 15, 5000 lir; Gro-šolj Marija, gosi.. Poljanska 7, 31KI0 lir; Ateksič Aleksa, alašč., 1'oljauska 53, 2000 iir; Delich Umberto, vin. trg.. Celovška 50, 51HKI tir; Magdič Meto, trg., Aleksandrova 16, 1000 lir; Medica Frunc, vin. trg., Cankarjevo uabr. 5. 3000 lir; Marješič Elizabeta, gost.. Poljanska 11, 500 lir; Dolinar Andrej, pen, Bohoričeva 1. 500 lir; Plasira A::a, zus.. Bohoričeva 28, 200 lir; Jnuežič Cecilija, j oslo-vod.. Zaloška 3 500 lir; Kramar Mu.-ija, last. uilek., nodrova 9, 2000 lir; Kregnr Marija, trg., Kiuarjeva 17, 1000 lir; Mehmeuo-viu Zerum, slašč., Tržaška 190, 1500 lir; Mi-loin Mohiucd, slošč., 1'annova 23, 2000 lir; Osct Joško, trg., Du:if.,aka lb. 2000 lir; lies-muu Egidij, trg., Flor.junska 22, 1500 lir; Breza,r Boža, prod., G o.s posvet« k a 7, 300 lir; Vovk Tilku, trgovka, Gerbičova 19. 500 lir; okrujnemu glavarstvu v Ljuhljuni ao biti prijavljeni: Kodrič Mate, gost., Vrhnika; Rus Ivan, gost., Grosuplje; llren Franc, gostil., Vrhnika; Hočevar Frane, gost., Vrh-uika; llren Frančiška, gost., Verd 8; Kočevar Frauc, vin. trg., Vrhnika; Skorlj Ivan, vinski trg., Logatec; Erbežnik Alfred, trg., Vorstovškova 22, 500 lir; Semenič Alojz, trg., Podmiliiakova 16, 500 lir; Soss Meta, trg., Pražakova 8, 500 lir; inž. Stojan Lovrenc, Krekova 9, 1000 lir; Zijič Bogdan, t.Tg., Gosposvelskn 4 , 2000 liir; Buzzrfilini Frane, trg., Ciril Metodova 205, 500 lir; Ober-snel Alojz, gost., Pot na Rožnik 3, 1500 lir; Petolinc Josip, trg., Sv. Petra 8, 500 lir; Premetč Melanijn, trg., Tavčarjeva 2, 500 lir; Vavpotič Marija, gost., Mesarska 4, 1000 lir; KaJiS Metod, gost., Celovška 67, 1000 lir; Keržič Marija, gost., Kavškova 18, 1000 lir; Liudtner Leon, posl, rest. Slamič, Gosposvetska 6, 1000 lir; Oinnhon Mihael, vin. trg., Natlačenova 16, 1000 lir; I.auipič Ivanka, žena ortopeda, Poljaneka 31, 500 lir; Rus Angela, branj.. Ljubljanska 3, 300 lir; Filiplč Ida. last. »dek., Javornikova 5, 500 lir; Grillo Valtcr. posl., Trdinova 5, .1000 lir; Kemporle .Julijana, branj.. Cankarjevo nabr., 7, 200 lir; Kočevar Ivan, branj,, Slomškova 7, 11100 lir; Bucik Anton, branj., Sv. 1'etru 3. 51X1 lir; Dobrajc Justi, last. fo-toateljoju. Gledališka 12. 1000 lir; Repič Franc, sod. moj., lvolezijska 18, 100 lir; Leonov Feodor, akv.. Nunska 8, 500 lir; Šlezak Bo/.ena, prod., Celovška 65, 500 lir; Seliei-cher Adolf. trg. e sadjem. Ljubeljska 9, 1000 Ur; Vrhovee Albin, trg., Borštnikov trg 3, 1000 lir; Kodrič Milan, b. trg., Flo-rijanska 34, 2000 lir; Ferjančič Karel, trg., Celovška 61, 1000 lir; Lavtar Albina, trg., Sc. Potra 38, 5110 lir; Novak Ivan, pek. moj., Sv. Petra 76, 1000 lir, 200 žemelj zaplenjenih; Novak Neža, go.st„ Rimska 19, 500 lir; Ja-kupovi« Iloš, slašč., Sv. Pclra 85, 300 lir; Kvas Tomaž, trg., Ravnikarjeva 5, 300 lir; Mekinc Angela, trg., Pred škofijo 16, 300 lir; inž. Bloiwoiz Teodor, vodja tehn. pis., TyrSeva cesta, 1000 lir; Soklifi Ana, trg.. Breg 20, 300 lir; Kovačič Rudolf, gost., Ambrožev trg 1, 500 lir; Miloin Mehmed, slašč., Parmova 22, 1000 lir: Rebolj Fridn, gost., Ambrožev trg 9, 500 lir; Knez Štefanija, po-slovod., Poljanska 55, 500 lir; Babšek Cilka, branj., Gosposka 3, 200 lir; Semenič Alojz, trg., Podmilščakova 16, 500 lir; Premrov Franc, trg., Malgajova 10. 500 lir; Ccnčič Fnni, trg. z zelenjavo, Stari trg 24, 500 lir; Verhovšek Franja, trg., Beljaška 22. 500 lir; Koritnik Jožo, trg., Pred Škofijo 16, 1000 lir. 17 tucatov toaletnega in 90 kosov pralnega mila zapl.; Merliar Marija, hči po,«., Klečo 19, 300 lir: Bcrgant Majda, prod., Ločnikar-jeva 14, 500 lir globo. Zaradi prekupčevanja z mesom na črni borzi: Somrajc Janko, gost., Tomačcvska 9. 5000 lir; Javornik Ivan, mesar. Domobranska 7. 5000 lir; 88 kg težki prašič, 75 kg kosti, 150 kg nožnih kosti, 31 ke tlačenko zapl.: Avbelj Jože, ines. moj., Trnovski pristan 21. 5000 lir. zapl. 2 letet in 1 telicc, 30 dni oseh. zapora; Cudcn Alojz, po-s., Tržaška 221, 2000 lir; Gris Anion, Tržaška 229. 50(10 lir. Zn -lmkoveo Franc. mcs. pom.. Hrenova 7, 2000 lir; Atulolšek Ana, gost., Dunajska 13, 3000 lir globe. Zaradi neupravičenega prejema živilske nakaznice: llreščak Marija, žena učit., Sti šku 1, 300 lir; Tavčar Frančiška, zus., Na Prevalju 72, 3IHI0 lir globe. Ker sta hranila sveže meso ln slaniuo: Kusteliu Alojzij, mes. pom.. Knrlovška 12, oproščen. 12 kg slanine z mesom zapl.; Kocjan Marija, zas., Poljanski nasip 34, opro. ščena, 21 kg svinjine zapl. Zaradi naabve enotne moke na črni borzi: Vidmar Karel, pek, moj.. Rimska 6, 2000 lir, 300 kg enotne moko zupl. Zaradi prodaje zelenjave Izven tržnc£" prostora: Novak Marija, zas.. Krakovska 33, prijavljena mest. posl. v Ljubljani. Zaradi prodaje ln nakupa blaga ln živil brez nakaznic: Pelrovčlč Franja, zas., Rož-nn dol. C. II-5, 500 lir; Engelman Albin, trg., Tavčarjeva 3, 500 lir. Ker Je izstavil lažni račun: Kralj Ivan, trg. zast., Čopova 19, 1000 lir globe. Ker nI oddala predpisano količino mleka: Vidmar Frančiška, žena pos., Ižauskn cesta 282, 2000 lir globe. Zaradi nakupa ln prodaje teleta brez dovoljenja: Brulc Anton, mesar, Mandolčeva ulica 15. 2000 lir globe. Zaradi nabave cigaret na črnt borzi: SeveriLiju Kazimir, red, detektiv, Suiak, Zvoniniirjevn 7, prijava drž. tož., zapl. 6270 Morava, 220 Zeta, 260 Drava, 40 Iliar cigaret; lllnž-cnkovič Milan, ustaški vojak. Su-Sak, prijava drž. tož. v Ljubljani, zapl. 576« Morava, 1760 Zota, 1020 Iliar, 2140 Drava-700 Neretva elgaroi, 2.5 kg tobaka. 0.25 kg tobaka zn pipo. 20 škatel tobaka za noslja-nje; Petrovič Vasilije, redov-vojnik, Ahaci-ja, prijava drž. tož. v Ljubljani, zapl. 3900 Morava in 400 Iliar cigaret. MU OGLASI POZOR! m vreče tekstilne odpadke ter SPREJME SE FANT za razna dela v hiši. Zglasiti sc med i—2. Erjavčeva 18. Perfektna KUHARICA z znanjem nemščine, se išče proti dobri plači k družini brez otrok za i. julii. Sobarica v hiši. Ponudbe s sliko na upravo >Slov.< pod St. 4000. KUHARICA se sprejme takoj v večjo kuhinjo, ki zna kuluiti za več oseb. — Plača dobra. Zgtatltl se od 1—2. Erjavčeva 18. PRODAM moderno kuhinjsko opravo, solidno izdelano, vrtno raztezno mizo in 2 klopi. Mizar, Breg 14. ZIMO prvovrstno, popolnoma novo, proda. Naslov v upravi >Slovcnca< pod štev. 4912. SPALNICE pleskane, jesenove in orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od "5 do 5 v gosfilni, Celovška 72. DESET PIJANCEV se je našlo. Lastnik jih dobi v Kolodvorski 27. ASPIDISTRE košate, v dveli novih keblicali. pripravne za gostilniški vrl ali park ugodno naprodaj. — strok I jeva ul. 10-1. NAŠEL SE .|E 'Kožni venec« v Tivo. I i ju. Naslov v upravi j>i}|ov.< pod $1. 40(f>. Napojem vreče to vse tile •Jlačant po najvišli ceni. — Grebene Alojzij, Callnsovo nabrežje 39, I jubljnna. (k KUPUJEMO pra/ue cementne to tltfue papirnate vreče PETRONAFIA. TyrSe-v« cesta a. MRČES IN GOLAZEN oSi, stcoice, bolhe, ščorke. molje, midi. podgane, voluharje io brr.morjc zanesljivo pokončate s stropom, ki ga dobite v droge-r a | i Kane. Židovska I. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda kalij" karbonat 0, 00. 000, 0000. Plastiko). Sintexpomiee, Karboli. nej, katran. Olje za jermena stalno na za logi: PtTRONAFTA. Ljubljana, Ciril Metodova 3"5a, prej Tyr-Seva. (I PEGE IN LISA! vam zanesljivo od itrani »ALBA« krema DHOGKRIJA KAN< Židovska ulice 1. VEč KOLES damskih in moških, najboljše znamke, poceni naprodaj. Merkur — Puharjeva 6. INTERESENTI za vagonske odjem«-sena naj se oglasijo pri Gospodarski zvezi, Bleiwcisova 29. BRAMORJE (trav gotovo pokončat« i Bramorin zrni / navodilom v drogerij Kane, Židovska ul t DVE PUTKI in petelinčka prodam. NuJov v upravi >Slo venca« pod št. 4908. KREMENSKO LUC veliko, na stojalo, njo del »HANAU« z goril nikom v obliki črke U, malo rabljeno ah novo, kupi Slovenski Rdeči križ. Ponudbe naj se pošljejo v bol nisnico SI. R. K. -Kollmanov grad, ined 9 io 10 predpoldoe. MOŠKO KOLO »Trophee de France*, prodam. — Naslov v upravi »Slov.c pod fit. 4901. VSAKO intikvarično slovensko knjiffo. revijo, časopise posamezne od Mse kot mdi stare listine kupuje in naj-aajboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva ulica 6 111 KINO off 4TIC.4« "" Imenitna vaSka veseloigra z živahno Hell Finkenzeller v glavni vlogi. — Smeha in solz na prolek . . »Poročna noč« Igralci: Geraldlaa Ka«. Rudolf Kari, Teodor Dannener ild. Predstave ob delavnikih ob 16 In 1*. ,El 141 IVO »iJNIOHtr M-" Romantična pustolovščina poročenega gospo da »v najboljših letih«, gospoda, ki |e bolel drugič Hožlvell ivoio mlado,! . . . »Ljubavna pisma« Hermanu rhimig. Kftthe Haack. Sus. GraI Paul Hubschinid itd Predstave ob 17 In ».15. ,il KI IVO »SLOGA« ZABAVAI UŽITEK! Dora Komar Jeva in O. W. Klscher kot krasen mlad parček iz dobrih starih ••asov v raz«; bani glasbeni veseloigri praškega velefilma »Sreča na poti« ?o°w6hlfti.0,:. ''"tU Men'P. "»n« v. Ruch-• G»stav Haldau in drugi odlični umetniki. Predstave ob K ln 1». Predprodaja vstopnic nrf ll-l! |n od 15 ^^^^^^^^ ure dalje. Zapustila nas je, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična MarUa Komljanec Pokojna leži do srede, 7. t. m., v mrliški veži, Vidovdanska cesta 9, do 11 dopoldne. Pogreb bo istega dne ob 5 popoldne z Zal, kapele sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Škocjan, 5. jun. 1944. Globoko žalujoči: Terezija, mama, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo. II. poglavje Sumnja in skrivnost Nenadno razburjenje ima to poslcdico, da omrtvi duševne zmožnosti — ali pa jih vzpodbode do nepričakovanih naporov — kakršna je pač zadeva, za koteTO se človek peha. Ko je Anton Hofer poiskal zapuščeno sobo, takoj ko je pred kratko uro dospel v samotni hotel, je videl nekatere stvari tako presenetljivo jasno, da je bil kar omamljen in zmeden Imel je toliko vprašanj do sam sebe, pa vendar ni mogel niti na eno najti odgovora, ki bi bil količkaj zadovoljiv. »Kaj je napotilo očeta, da je izrekel tiste besede: ,te oropali tebe, pravim . ..' Kdo ga je bil oropal? Njegov oče? In kaj 00 pomenile besede: ,ampak tvoj stric... tvoj stric Avgust...'?« Edina mogoča razrešitev na eno ali drugo ali obe ti zagonetni vprašanji mora biti ta, da se je moralo očetu blesti in je navsozadnje to sam sebi govoril Njegov oče je imel bržkone tik pred smrtjo blodnje. Kako bi si mogel drugače razlagati presenetljivo dramatično obtožbo, ki jo je bil izrekel zoper sam sebe, češ da je oropal svojega sina? In namigavanje na strica Avgusta? Imel je samo enega strica tega imena, in to je bil starejši brat njegovega očita, ki je bil pred petnajstimi leti odšel v Avstralijo in ki o njem odtlej ni bilo nič slišati. Avgust Hofer je bil najbolj divji član divje dt-užine. In nihče ni za njim pretakal solz, ko je bil odšel na drugi konec sveta Anton se je nenadoma spomnil, da je imel nekje srebrno kupo za pivo, ki mu jo je bil prav ta slric Avgust poslal, ko je bil še mlad fant. Spomnil se je, da je bil stric poslal z darilom tudi pismo, kjer je pisal, da je pravkar odpotoval v Avstralijo, in če bo na svojih potovanjih našel kaj dragocenega, da bo tisto v svoji oporoki zapustil Antonu. Kako se je bil njegov oče smejal, ko je bral tisto pismo! Misel, da bi si ta njegov razbrzdani in ničvredni brat, ki ie bil že vse bolj nemirnega značaja kakor on sam, nabral kakršno koli premoženje, se mu je zdela strašno smešna. Anton se je spomnil, kako se je njegov oče prisrčno in zaničljivo smejal, ko se je bil obrnil k njemu, rekoč: »Anton, ne pozabi, da si najljubši nečak strica Avgusta, in da li bo v svoji oporoki zapustil vse premoženje, ki si ga bo pridobil!« Kaj dobrega je mogel zanj storiti takšen človek, kot je bil Avgust Hofer, ki je zadnje čase tako razbrzdano živel? Dve skrivnosti sta mu vendarle delali preglavice, zlasti še druga zadeva, da je Danijel Bruck, svak njegovega očeta, tako nerazumljivo odlašal z odpošiljatvijo brzojavke, ki ga je klicala k umirajočemu očetu. A to bi se dalo pojasniti . . Ustavil sc je toliko, da je spregovoril s sočutnim lastnikom hotela besedo, dve, nato pa je stopil po vhodnih stopnicah nizdol in na živahno glavno ulico Stettina. Poklical je mimovozeč taksi. Čeppav je bil odvetnik Danijel Bruck edini brat njegove rajne matere, in je njegov sin, Jakob Bruck, bil potemtakem njegov bratranec, je le malo poznal tega kot drugega. Vse svoje življenje s šolskimi leti vred je preživel v Berlinu, Stettin pa jc precej daleč od prestolnice. Obe družini sta se le malokdaj obiskovali. Tomaž Hofer je vedno odkrito preziral odvetnika in ga po smrti svoje žene sploh nikoli Je v misel ni vzel. Zavoljo tega je bila trogična ironija, da je moral umreti sam nekako miljo daleč od hiše Danijela Brucka! Njegovega sina Jakoba je kil videl samo dvakrat v svojem življenju, in to jc bilo pred desetimi leti. Njegov bratranec je bil nekoliko starejši od nicga in spominjal se ga je le toliko, da je bil prevzeten, robat fant, ki se je zelo rad bahal. Avto se je kmalu ustavil pred veliko iiišo, ki jc stala precej daleč od ceste Skozi železna vrata si prišel na dolgo vijugasto pot, ki je mejila na zanemarjeno trato. Jakob je odpustil voznika in odšel po temni poti Nagonsko je čutil, da ne bo njegov obisk dobrodošel v te j hiši, vendar se ie odločil, da ne bo odšel prej, dokler ne bo strogo pozval strica na odgovor zaradi njegovega vedenja, ki je bilo v teh okoliščinah kruto in brezčutno. Kakšen namen je imel Danijel Bruck, ker ni bil poslal ponj? Starokopitni ročni zvonec je vzbudil po hiši glasove, ki so bili slišati, kakor bi odmevali v kakšni votlini Po premoru, ki po vsej priliki ni imel ne konca ne kraja, ie prišla služkinja, ki ga je razburjeno vprašala, kaj da želi. »Rad bi govoril z gospodom Bruckam — z gospodom Danijelom Bruckom,« je odvrnil Anton. In ko je govoril te besede, bi bil lahko prisegel, da je slišal nekoga ali nekaj, kar se je hitro umaknilo iz drugega konca ogromne veže. ki io je videl zadaj za strežnico temno in nekam bedno. »Kccite mu, da sem njegov nečak, nečak Anton Hofer,« je pristavil. ♦Da, gospod. Bom šla povedal gospodu Brucku, bom, bom gospod.« Fur »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko iiakarno: Joie Kramarii — Beraafigebei. Is- Jate!]; (si Jož« Sodla — Schrlftlcitei. orodni*: Janko lalnei. Previdena s tolažili svete vere je dotrpela, da sledi po šestih mesecih v grob svojemu dragemu soprogu BRANKU, naša ljubljena mamica, hčerka, sestra, snaha in svakinja, gospa Jelica Kostič roj. Ambrož vdova po tovarn, ravnatelju Njen pogreb bo v četrtek, dne 8. junija 1944, ob 5 popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 26. junija ob n8 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana. Črnomelj, Beograd. Zagreb, dne 6. junija 1944. Žalujoča hčerka Brančica in hkt rodbini Kostič ter Ambrož, m4 Dekle ga je ošinila postrani z radovednim pog'edom in odhitela, ptstivši ga samega na rogoznici pred vrati. Ako bi izrazili Antonove misli z besedami, bi se glasile nekako takole: »To je prav taka stara, prepihana polna šupa, v kakršni bi živel moj imenitni stric po vsem, kar sem slišal o njem Kupil jo je na pol zastonj, potem pa ni maral izdati novčiča, da bi jo uredil vsa i malo dostojneje. Pa ta deklina! Videti je tako grda kakor vse drugo. Škilasta je, gleda, kakor da bi ne vedela, ali jo mislim umoriti ali pa ji ukrasti prištedeni denar Bog pomagaj! Vesel bom, ko bo vse to minilo.« »Le noter, moj dragi dečko! Pojdi vendar noter, midva s sinom sva te pričakovala Da, pričakovala sva te!« »Sladkobeseden je in silno priljuden, preveč priljuden,« je Anton pri tej priči rekel sam pri sebi A glas iz ozadja veže ie prekinil njegove misli. Prikazal se je visok, tršat možak pet in petdeset do šestdeset let star. Iztegnil je roko, ki je bila mrzla in hladna, k& se io je dotaknil. »Le noter, na gorko! Brez dvoma te zebe?« Obiskovalec se je dal odvesti v sobo, kjer je v kaminu plapolal ogenj. Dva stola sta bila primaknjena k prasketajočim polenom, in na enem izmed njih, ki je bil nabolj daleč ,od vrat je zložno sedel človek, ki je Anton o njem sklepal, da je njegov bratranec