JUTRA
Maribor, pondeljek 29. aprila 1929
n nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
upravi ali po poiti 10 Din, dotUvljan na dom p« 12 Din
Ogla«« (prijema tudi oglaani oddelek .Jutra” v Ljubljani, Preiernova ulic«
J —.....—
Izhaja n
Račun pri poltnem ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja meeeino, prejeman 1
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Ob meji ustreljena komunista
NEKDANJI KOMUNISTIČNI POSLANEC HECIMOVIČ IN KLJUČAVNIČAR DJAKOVIČ IZ ZAGREBA. — SKRITE ZALOGE KOMUNISTIČNE PROPAGANDNE LITERATURE. — NOVE ARETACIJE.
(Glej tudi poročilo na drugi strani.)
MJuriš! Napred!”
To so bile zadnje besede, izgovorjene že v agoniji, velikega vojvode Stepe Stepanoviča, ki je v soboto ponoči preminul po dolgi borbi s smrtjo v starosti 73 let v Čačku, v svoji toliko ljubljeni domovini Srbiji. Kakor blisk se je raznesla vest o njegovi smrti širom držav.e. Povsod, zlasti pa v Srbiji, je nastala globoka narodna žalost, Čačak pa se nervozno pripravlja na pogreb svojega vojvode Stepe, ki se bo izvršil jutri 30. t. m. na državne stroške, in ob udeležbi tisočev in tisočev gostov iz vseli strani države. Pogrebu bodo prisostvovali po naročilu ministra vojne celi oddelki vojske, zlasti pa* neštete dcputacijc iz Bosne, kjer imajo vojvodo Stepo v najlepšem spominu. Zakaj on je bil, ki je koncem vojne na čelu srbske voj ske vkorakal v Sarajevo in tam kon čal svojo vojaško službo kot komandant armije.
Z vojvodo Stepo je preminul za pokojnim Jovanom Skerličem najtipič-nejši predstavnik one generacije v Srbiji. ki si je zapisala na svoj prapor borbo za ideal jugoslovenske nacije, tipični jugoslovenski idealist, ki je združeval v sebi lastnosti izredno sposobnega vojaka, silno ljubezen do svoje domovine in do vsega jugoslo-slovenskega naroda, pa tudi neskončno dobroto človeka.
Svoje vojaške sposobnosti je pokazal ponovno v svoji vojaški karijeri, saj je iz gojenca vojne akademije, kjer je moral 1. 1877. in 1878. študije prekiniti in se udeleževati bojev v srbsko-turški vojni, postal oficir, se kasneje udeležil srbsko-bolgarske vojne ieta 1885., bil 1. 1889. preveden v general ni štab, postal 1. 1907. general, bil leta 1908. prvič in pozneje do leta 1912 drugič minister vojne. Posebno se je proslavil v balkanski vojni. Leta 1914. je vodil mobilizacijo in koncentracij;-) srbske vojske, prevzel nato komando druge armije in po slavni zmagi na Ceru 20. avgusta 1914 postal vojvoda.
Kasneje je slavno socHoval na pro-boju solunske fronte in kot zmagov* lec vkorakal v Sarajevo. Značilno ta. da je še v zadnjih vzdihljajih svojega življenja, v borbi s smrtjo, stal še vedno v duhu sredi srbskih vojakov jim komandiral jurjš,
Vkljub svoji vojaški naturi pa je bil pokojni vojvoda Stepa tudi velik človekoljub. Svoje vojake je ljubil kot oče in je kot tak skrbel za nje. Ne prestano je bp med njimi, v rovih, strelskih jarkih, pregledoval je, ali jc hrana v redu (in strogo kaznoval vsako pomanjkljivost, zlasti v tem pogledu), alt je skrbel za ranjence itd. Radi tega je pa tudi užival med vojaki neomejeno zaupanje, in očividci prlpove dujejo, kako so se v najhujših trenutkih vojakom zjasnili obrazi, če je stopil med nje. Evo ga! Vojvoda je tu! — je šel šepet od ust do ust — in kakor v ekstazi so sledili njegovim poveljem.
Z vojvodo Stepo pa je preminul iz naše srede predvsem .vzor jugoslo /.on
GRADEC, 29. aprila. Obmejni dogodek, čegar žrtev sta postala dva komunistična agitatorja, se je pripetil približno poldrugo uro.od Lučan, v neposredni bližini Sv. Duha na Ostrem vr-m in sicer na sledeči način:
Bivši komunistični poslanec Heci-movič, izvoljen v Bos. Brodu, in kiju čavničarski pomočnik Djakovič, sta bila že.dalje časa radi komunistične propagande v zagrebških zaporih. Vled preiskavo sta izjavila oba, da so na jugoslovansko-avstrijski meji skrite velike množine nezakonite literature, Povedala sta dalje, da sta pripravljena sodelovati pri iskanju tega propagandnega materijala. Sodišče je nato odredilo, da naj se oba eskor?'.-rata v Maribor in odtam na mejo. da r-r kažeta, kje je materijah V petek popoldne sta bila od dveh orožnikov in enega detektiva prepeljana na mejo, kjer sta spočetka v resnici izkopala dve precej veliki vreči komunistične literature. Ker se je ekrog 6. zvečer že pričelo mračlti, je hotela eskorta jetnika prepeljati nazaj v Maribor. Toda ta dva sta izjavila, da vesta še za en prostor, kjer je zako pano še več materijala. Eskorta ju je nato takoj odvedla na kraj, ki sta ga označila. Pot je peljala vedno bolj proti meji v neki gozd. Ko so prispeli tjakaj, sta oba skočila in zbežala v smeri proti Avstriji. Ker na ponovne klice orožnikov nista hotela ostati, so ti oddali več strelov. Orožniki so nato preiskali teren, vendar pa radi uasto pivše teme niso mogli ničesar najti.
Vrnili so se nato v Maribor in javili dogodek svojim predstojnikom. Naslednjega dne so našli trupli v gozdu in sicer ravno na meji, tako da so bile noge ustreljenih v Avstriji, trupli pa na jugoslovanskih tleh.
GRADEC, 29. aprila. O dogodku pri Lučanah se doznavajo še sledeče podrobnosti. Jugoslovanska orožniška eskorta je prispela z obema uklenjeni-ma komunistoma na mejo v petek popoldne. Najprej je bila izvršena hišna preiskava pri posestniku Šerlerju, ki stanuje 50 metrov od avstrijske mej i. Tamkaj so zaplenili velike množine komunistične literature. Iz dveh orožnikov in enega detektiva obstoječa eskorta je odšla nato s Hecimovičem in Djakovičem preko nekega pobočja k nekemu jarku. Kmalu nato, okoli 18. ure, je počilo več strelov. V nedeljo dopoldne je našel pastir avstrijskega posestnika Meslinko, čegar živina se jc zatekla do gozda ob meji, trunli obeh komunistov, in se je takoj vrnil v Lučane, da naznani, kaj jc videl. Avstrijski orožniki so odhiteli takoj na mejo, a so žc našli pri truplih jugoslovanske fiiuMičrie organe. IJgotov ljeno je bilo. da je eden izmed mrtvecev nekdanji skupščinski poslanec Hecimovič, drugi pa 401etni ključavničar Gjuro Djakovič. oba iz Zagreba. Oba sta imela smrtonosne strele v srce. V zvezi s to preiskavo so bile izvršene pri Sv. Duhu štiri nadaljne aretacije. Z ozirom na preiskavo pa oblasti drže njih imena v tajnosti.
5troge odredbe za 1. maj u Zagrebu
ZAGREB, 29. aprila. Policijski ravnatelj dr. Bedekovič je izdal na zagrebško prebivalstvo proglas, v katerem opozarja, da je vsaka proslava 1. maja prepovedana. Prebivalstvo se zato poziva, naj se 1. maja ne vmešava v poslovanje policije, da pri morebitni uporabi orožja ne pride do nedolžnih žrtev.
je prispel danes semkaj, je odklonil vsako izjavo položaju v Jugoslaviji.
Novinarjem o sedanjem
Ulafla na pogrebu uojuoče
BEOGRAD, 29. aprila. Pogrebnim svečanostim v Čačku bodo imenom vlade prisostvovali: vojni minister general Hadžič, ministri Kumanudi, dr. Korošec, dr. Frangeš in dr. Drinkovič.
Dr. 5paho u Carigradu
CARIGRAD, 29. aprila. Bivši skupščinski poslanec dr. Mehmed Spaho
Sodjalistična ulada na Danskem
KOPENHAGEN, 29. aprila. Vladna kriza je končana. Kabinet je sestavljen iz socialistov in radikalne levice. Ministrski predsednik je Stauning, ki je znan po svojem predlogu za popolno razorožitev Danske. Socijalisti imajo 9, radikali 3 mandate. Zunanji minister je Munk.
Tragedija bede.
V Budimpešti sc je v pondeljek ustrelil zdravnik bolniške blagajne, dr. Nogrady. Njegovi dohodki so bili tako majhni, da v zadnjem času ni mogel več vzdrževati niti svoje rodbine. Zašel je že v take stiske, da je moral od svojesa trisobnega stanovanja oddat: dve sobi. Beda mu je končno potisnila v roke smrtonosno orožje.
skega idealista. Kot oficir je že pred vojno sodeloval v Narodni Odbrani, ki jc pripravljala tla za osvobojenje Ul uj:dinjenjc cele iugndovenske nacij.*, za ustvarjenje jugoslovenskih idealov. Z izidom vojne in z ustanovitvijo kraljevine SHS je na zunaj pač ta ideal postal realnost, ne pa tudi na znotraj. Narodna Odbrana si ie nadela nalog, ‘da delo v tej smeri nadaljuje. Toda zdelo sc je, da grozi razpad te
zaslužne organizacije. Takrat so pozvali vojvodo Stepo, naj prevzame dosmrtno predsedstvo Narodne Odbrane. On je to storil in v modro besedo ter odločnostjo jo je vodil do svoje smrti po potih obrambe in utr jevanja državnega in narnd*’^ eain-etva.
Slava velikemu vojvodi, človekoljubu in Jugoslovenu!
fili ni krize „Ljudskeuniuerze“
Iz krogov Ljudske univerze smo prejeli:
Prav hvaležni smo g. dr. P. St. za pozornost, ki jo je izkazal s svojim člankom naši instituciji, zlasti še za tople besede, s katerimi izreka našemu delovanju priznanje. Vse prav — a življenja nam ne da! Vprašanjem, ki tangirajo naš obstoj — žal g. člankar ni šel do dna. Zaradi tega presoja naš položaj preveč optimistično. Saj prihaja koncem koncev do zaključka: si boste znali že sami pomagati! — Pomagali smo si res sami — dokler je bilo to odvisno od naših moči — a sedaj so zunanje sile ustvarile položaj, ki ogroža obstoj Ljudske univerze v največji meri.
Zakaj se g. dr. St. ni temeljiteje poba* vil s temi nam nasprotnimi zunanjimi silami? Ali je mnenja, da mora ostojatf podobna kulturna institucija, ki naj preskrbi dobro duševno hrano širokim plastem naroda — brez subvencije? Če misli, da nam je neobhodna — kdo pač je poklican v prvi vrsti, da nam jo nudi? Ali je naše delo manj pomembno in potrebno mestnemu prebivalstvu, kot onih društev, ki so letos dobili subvencijo? Ali je-tudi tem društvom eksistenca v večji meri ogrožena kot nam, ki smo de-ozirani in se moramo preseliti v drugo drago dvorano — kar bo potrojilo naš že dosedanji deficit in nas mora v najkrajšem času. ubiti! Ali se g. dr. St. zaveda, da leži edina rešitev za naš, da se suspendira ali sklep radi subvencije, ali de-ožacije? Pa četudi bi se nam zopet prepustili dosedanji prostori — vendar brez subvencije vkljub temu ne bi mpgli iz-lajati? 6e bi dobili dober odgovor na ta vprašanja — potem bi prišit vsaj teoretsko prav blizu k: rešitvi!
Kar se pa tiče prostorov samih, smo vedno iskali edino pravilno rešitev v samostojnih, primerno urejenih prostorih. Ni naša krivda, da jih nismo dobili. Mislimo na Apolo-kino, ki sta ga dobila v najem privatnika — in katerima bi mi sedaj morali plačati ne le kurjavo in raz svetljavo — temveč tudi najemnino. Privatno podjetje seveda ne more drugače. Radi potrebne preureditve smo precej istega mnenja z g. piscem.
Pobrigali smo se tudi za druge dvorane. Predrage so ‘nam — ali pa niso zadostno neutralna tlav Zdi se nam tudi, da bi bilo zelo umestno, da ostanemo v našem »Kulturnem domu«. —
Pripomnili bi še eno. Apolo-kino ni* kdar ne bo primeren za muzikalične prireditve. Mi smo prirejali glasbene večere večinoma v čitalnici, včasih v veliki kazinski dvorani. Z odvzetjem Čitalnice pa postane neuporabna tudi velika kazinska dvorana, ker se ne more napraviti po zimi vhod od stopnjišča ?— tem' več le skozi Čitalnico.
Saj je bila še vkljub temu kazinskt dvorana mrzla. — Opustitev naših glasbenih večerov bo zadela v prvi vrsti naše domače umetnike in domačo glasbo, —
Zal, moramo zaključiti s ponovno trditvijo — da se nahajamo v nevarni krizi. Iz nje pa moremo najti izhod le, ako se naši ljudje v polm meri zavedajo pomena in nalog Ljudske univerze in storijo svojo kulturno dolžnost. Upamo, da ne bodo spoznali njenega pomena š* le takrat, ko je več ne bo!
Pr!stopa|te k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži i Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r* z. z o z. v Mariboru.
Stran 2*_______
Mariborski V t C E K N I K Jutra
V Mariboru, dne 29. IV. 1929.
•Y
Desetletnica osuaboditue mežiške doline
Dne 4. maja bo deset let, odkar je ta-fco žalostno končala prva zasedba Meži-Ske in Podjunske doline po jugoslovanskih četah. Poročnik Malgaj je zasedel Mežiško dolino na pobudo rodoljubov s svojo maloštevilno četo Slovencev in drugih Jugoslovanov dne 6. novembra 1918. Na umiku ga je dne 6. maja na Tolstem vrhu pri Guštanju doletela juna-Ska smrt. Avstrijske čete pa so drle dalje v Dravsko dolino ter zavzele celo Slovenjgradec. Njih cilj je bilo Celje. Komu ta doba ponižanja še ni v dobrem spominu? Avstrijske čete so mučile zavedne ljudi in ropale po njih domovih. Skoraj vse šole so bile izropane in le malokateremu župnišču so prizanesli. Toda dne 28. maja 1919. je prišla toliko zaželjena odrešitev. Prikorakala je hrabra vojska pod dvoglavnim belim orlom ter zavzela ponovno Mežiško dolino in Koroško tja gor do Celovca. Od tega dne smo na svoji zemlji svoji gospodarji. Prebivalci Mežiške doline se zavedano važnosti tega dne. Zato so se narodna kulturna društva v Guštanju odločila, da desetletnico osvoboditve proslave posebno slavnostno. V to svrho se je sestavil odbor, kojemu načeluje g. župnik Josip Rehar. S to slavnostjo hoče odbor pokazati, da Slovenci ob meji bdimo, da smo v obrambi naše svete slovenske zemlje proti zunanjemu kakor notranjemu sovražniku edini in vsikdar pripravljeni jo ščititi. Malgajevo in Maistrovo četo hočemo ohraniti vedno v častnem spominu.
K proslavi desetletnice osvobojenja Mežiške doline, ki se bo vršila v nedeljo 9. junija se zbere vsa Mežiška dolina v Guštanju. Ne, naše veselje bi ne bilo popolno, ako se ne bi zbrali tudi vsi naši prijatelji širom Slovenije, vsi oni, ki so nam stali v boju za Koroško ob strani. Brez njih bi bilo naše veselje le polovično! Pri proslavi pričakujemo številen poset iz vse Slovenije. Staro prijatelj stvo naj se po 10 letih obnovi.
Ob tej priliki opozarjamo na desetletnico osvoboditve Koroške, ki se je lansko leto vršila na gradu grofa Thurna v Pliberku na Koroškem, tora j tik naše meje. Naša proslava'za to velikopotezno akcijo Koroške ne sme zaostati. V kolikor ne bo tako pompozna, bo tembolj prisrčna. Dokaže naj to številen obisk.
stopniki oblasti in drugi udeleženci. Kra sota solnčnega pomladanskega dneva in divna romantika pod Pohorjem sta dvignili razpoloženje.
Preč občnim zborom moške Ciril-metočoue podružnice
Že celih 20 let se zbirajo v Cird-Meto-dovi družbi najodličnejši slovenski narodnjaki, kajti ločitev duhov, ki je nastopila takrat, se ni dala prikriti niti po svetovni vojni niti v najnovejšem času. Zato je dolžnost predvsem tistih, ki so stali nekdaj v prvih vrstah Ciril Metodove družbe, da se udeležujejo njenega dela tudi sedaj, dolžnost pa je Judi vseh onih, ki odobravajo njeno dolgoletno u-spešno delovanje in sp vneti za njene cilje, da stopijo sedaj v njen krog. Tudi v Mariboru, kjer je delovalo nekdaj troje podružnic, je treba, da se strnejo vsi njeni prijatelji v obstoječi dve podružnici, da pokažejo svojo ljubezen do naših obmejnih krajev, do šolske družbe in do Ciril-Metodarjev.
Maribor ob severni meji slovenskega življa pa ima tudi prav posebne naloge: Utrditi hoče in mora šolstvo in prosveto v naših obmejnih krajih, pogledati pa mora tudi preko meje. Brez vsake so-jvražnosti do sosedne republike nam mo-] ra biti dovoljeno, da oskrbimo našim slovenskim delavcem in njihovim otrokom, ki žive po avstrijskih industrijskih centrih, vsaj skromno knjižnico, kakor ustanavljajo češke nacijonalne organizacije za svoje ljudi celo dodatne šole za češki jezik in češko kulturo. Take in podobne naloge bodo pripadle mariborskim podružnicam, ki pa bosta morali'postati nekako središče pokrajinske zveze, ki je predvidena že od vsega začetka v pravilih Ciril-Metodove družbe.
Da se zanese smisel za delo in da se da nove moči vsem onim, ki bi radi to delo vršili, je potrebno, da se udeleže današnjega občnega zbora člani v kar največjem številu ter dajo novih pobud in novih nasvetov. Občni zbor se bo vršil danes, dne 29. t. m. ob 6. zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Po poročilih tajnika in blagajnika se je vršilo popoldne zborovanje delegatov in je bil izvoljen zopet dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Jankom Pretnarjem na čelu. S pokrajinskega zbora je bila odposlana tudi udanostna brzojavka kralju Aleksandru in pokrovitelju- Jug. Matice, kraljeviču Tomislavu, predsedniku centralne uprave, generalu Rankoviču pa brzojavni pozdrav.
Slaunostna otuoriteu letošnje strelske sezone u mariboru
je priredila včeraj I. streljačka družina mariborska. Kmalu po 9. uri so se zbrali zastopniki organizacije streljačkih družin ter vojaških in civilnih oblasti na Trgu Svobode ter med zvoki vojaške godbe odkorakali na vojaško strelišče v Radvanju. Tam je predsednik oblastnega odbora streljaških družin, obenem predsednik mestne družine, g. polkovnik Čedomir Stanojlovič v kratkem nagovoru povdaril pomen skromne slavnosti. Strelci pozdravljajo spomlad, novo življenje s streljanjem iz pušk. Opozarjajoč na vzgled Švice, je dokazoval važnost strelskega športa tudi za obrambo domovine in -svobode ter vabil zlasti mladino, da vstopi v streljačko družino. Tajnik oblastnega odbora streljačkih družin, g. inž. Ružič je izrazil obžalovanje, da se otvoritev strelske sezone ni mogla izvršiti že na Jurjevo. Pozdravil je zastopnika vel. župana g. dvornega svetnika Stareta, mestnega župana g. dr. Juvana, oba mariborska srezka poglavarja gg. dr. Ipavca in dr. Hacina, zastopnika Nar. Odbrane g. polkovnika v p. Kristana, zastopnika organizacije rezervnih oficirjev g. Perhavca, zastop-stopnika Slov. lovskega društva g. dr. Černiča, zastopnike tiska itd. Navajal je, i c Je v Srbiji pred vojno tekom un j 5.let ustan°vilo nad 2000 strelskih družin. Uspehi pri nas doslej še niso zadovoljivi. Koncem je izrekel pozdrav našemu najvišjemu strelcu kralju Aleksandru. Občinstvo, ki se ga je zbralo lepo Število, je navdušeno vzklikalo. Streljanje je otvoril s častnim strelom zastopnik vel. župana g. dvorni svetnik Starc, za njim so streljali tudi ostali za-
Pokrajinski zbor lug. matice
Na povabilo mariborske podružnice se je vršil letošnji pokrajinski zbor Jugo-slovenske Matice včeraj v Mariboru. Krasna udeležba delegatov in mariborske inteligence je pač najboljši dokaz, da je med nami še vedno dovolj ljudi, ki se zanimajo za narodno-obrambno delo in znajo ceniti trudapolno delo te naše najvažnejše narodno-obrambne institucije. Zbor so počastili s svojim posetom tudi veliki župan g. dr. Schaubach, mestni komandant brigadni general g. Dimitrije Spasič, mariborski podžupan g. dr. Li-pold s soprogo, magistratni direktor g. Koechler, minister v pok. g. dr. Kukovec, bivši narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko in zastopniki skoro vseh naših nacijonalnih in kulturnih institucij, o-pravičili pa so se pomožni škof g. dr. Tomažič, župnik Jakob Soklič iz Sv. Vida pri Ptuju in ga. Ana dr. Šerkova imenom podružnice na Vranskem.
Predsednik g. dr. Janko Pretnar je podal izčrpno in stvarno poročilo o položaju naših manjšin na Koroškem in v Primorju, ki je vse prej kot razveseljiv. Toda, dočim je v Korotanu vsaj znosljiv, pa je naš živelj v poprej procvitajočem Primorju postal brezpraven in se trumoma izseluje. Narodno-manišinsko vpra ; šonje stopa sicer vedno bolj v ospredje in sc razpravlja o njem tudi že pred mednarodnimi forumi, vendar ni pričako vati, da bi bilo v doglednem času rešeno ugodno za narodne manjšine. Naša dolžnost pa je, da zato čim bolj razširimo svojo propagando in zainteresiramo zlasti inozemstvo o tragični usodi naših narodnih manjšin onstran naših mej. Ogromne so žrtve Jug. Matice že sedaj, čakajo pa jo še težje. Le, če bo javnost j brez razlike Jug. Matico podpirala v zadostni meri, bo mogla izvrševati, težko delo, Id jo še čaka. In ravno sedaj je najprimernejši čas, da se strnejo vsi okrog nie in da izgine dosedanja malodušnost napram narodno-obrambnemu delu.
Na pogreb vojvode Stepanoviča v Čačku se odpelje z današnjim popoldanskim brzovlakom kot delegat oblastnega odbora Narodne odbrane za mariborsko oblast njen glavni tajnik g. Anton Skala. Položil bo tudi venec na krsto. —
Družabni večer mariborskih trg. akademikov.
V četrtek, dne 2. maja prispe v Maribor s svojimi profesorji skupina 50 slušateljev (ic) beograjske trgovske akademije. Dijaki mariborske trgovske akademije jim prirede istega dne v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer. Začetek ob 3421. uri. Na ta večer so vabljeni vsi naši pridobitniki in prijatelji trgovskega naraščaja. Dijakom maribor-borskih zavodov je vstop dovoljen le proti vabilu. —
Himen.
Poročil se je 28. aprila v‘frančiškanski cerkvi v Mariboru g. Miško Penko, prometni uradnik v Blanci ob Savi, z gdčno. Elo Čonč, učiteljico v Št. Jurju v Slov. goricah. Bilo srečno! —
Kako bo z vinsko letino?
Z dežele nam pišejo: Vinogradniki so raznega naziranja glede poškodovanja goric po hudem mrazu pretekle zime. Nekteri pretiravajo, drugi podcenjujejo. Bog daj, da bi obveljala srednja zlata pot. Gotovo pa je na raznih legah in pri raznih trsnih vrstah različno. Tudi so bile gorice po večini odete z debelo sneženo odejo in to je mnogo rešilo. Upamo, da imajo prav optimisti in bo tudi letos čriček veselo prepeval, če tudi bolj »pijano« ali gelo »pianisimo«. —
Iz Melja
nam javljajo: Spomenico Meljčanov radi izpeljave Meljske ceste čez sedanje Vla-hovičevo posestvo v smeri proti frančiškanom, ki smo jo priobčili v soboto, je podpisalo preko 30 najveljavnejših in največjih meljskih tvrdk (zvečine indu-strijcev in veletrgovcev). V spomenici, kakor je bila predložena gospodu velikemu županu, je bil tudi stavek, ki je v objavljenem besedilu izpuščen, namreč ta, da bi prišla razširjena pot čez Vlahovičev prostor v prilog tudi cesti čez bodoči novi most čez Dravo s pobreške strani na mestno, ker bi ta most ne mogel nikamor drugam priti, ko v Melje, kjer se tako promet v doglednem času pomnoži ue glede na že itak vedno živahnejše življenje v Melju samem, tudi še po 2 novih okrajnih cestah: šentle-narški in ptujski.
Podzemeljske plinske cevi pokajo.
Na več krajih, kakor. Ob bregu in v Plinarniški ulici udarja iz zemlje naravnost udušljiv duh po gorilnem plinu, kar se opaža zlasti ob večernih urah. Že na mnogih krajih so kopali ter iskali defektno plinovodno cev, kar pa se dose-daj ni posrečilo, in se na prosto uhajajoči plin Še vedno čuti. Mnogo preperelih plinskih cevi so že izkopali in namestili z novimi.—
Razveseljiv napredek naše industrije
Na razvalinah pred leti pogorele in skoro docela uničene tvorice žarnic »Volta« na Koroški cesti bodo postavili novo moderno tvornico, ki bo služila isti svrhi. Kakor doznavamo, se je angažiral 7.a novo podjetje predvsem češki kapital. Čim bodo te dni neke formalnosti izvršene, se bo začelo s preureditvijo prostora in v najkrajšem času tudi z obratom. Za Maribor bo to vsekakor velika pridobitev.
Materinski dan Podmladka Rdečega križa.
PRK ima v sredo, dne 1. maja, svoj Materinski dan. V ta namen priredi ob 20. (8. zvečer) akademijo s sodelovanjem mariborskih šol. Na dnevnem redu je petje, deklamacije, recitacije. Slavnostni govor ima g. dr. Jeraj. Občinstvo se vabi, da poseti prireditev v čim večjem številu. Vstopnine ni, pač pa se sprejmejo prostovoljen! prispevki v prid počitniški koloniji na morju. —
mariborsko gledališč?
REPERTOAR:
Pondeljek, 29. aprila. Zaprto. , >
Torek, 30. aprila ob 20. uri »Poljska kri«
ab. A. Kuponi, Gostovanje g. Neraliča.
Ptujsko gledališče. Petek, 3. maja ob 20. uri »Grof Luksenburški«. Gostovanje Mariborčanov.
Gostovanje g. Neraliča v marib. gledališču. Po skoro enoletnem prestanku bo zopet nastopil priljubljeni pevec gosp. Fran Neralič. Ker letos ni opere, si je izbral melodijozno Nedbalovo opereto »Poljska krli<, v kateri bo zapel vlogo Bola, kjer bo prišel njegov krasni glas izvrstno do veljave. Prvo njegovo gosto vanje bo že v torek, 30. aprila.
»Proces Mary Dugan«. Že v soboto smo poročali, da je za dramo »Proces Mary Dugan« potrebno veliko občinstva, ki na odru zasleduje potek porotne obravnave. Vsi, ki imajo veselje do gledališča, in so pripravljeni sodelovati, naj pridejo danes v pondeljek, 29. aprila ob 348. zvečer v gledališče na vajo.
Ob meji ustreljena komunista
V soboto zvečer je našel organ finančne kontrole v občini Veliki Boč pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na meji trupli dveh neznanih mrličev. O tem obveščena politična oblast je za včeraj določila komisijo na licu mesta. V komisiji so bili sreski poglavar dr. Ipavic, orožniški major Radojčič ter zdravnika dr. Jurečko in dr. Podlesnik, ki sta izvršila obdukcijo. Ugotovilo se je, da sta ustreljenca znana komunistična agitatorja iz Hrvat-ske, Gjuro Djakovič iz Slav. Broda, svoj čas komunistični poslanec, ter Nikola Hecimovič, zasebni uradnik iz Zagreba. Ugotovilo se je dalje, da je bila na avstrijski strani mlaka krvi in da sta bila oba aretiranca v Zagrebu kot sumljiva komunistične in protidržavne propagande. Ker sta tam priznala, da sta spravljala komunistično litetaturo čez mejo in sta tudi izjavila pripravljenost pokazati obmejno točko, kjer sta to delala, sta ju dva zagrebška orožnika minoli četrtek peljala na lice mesta. Tam jih je zalotila noč, kar sta oba komunista, dasi sta bila vklenjena, uporabila za beg proti avstrijski meji. Ker na ponovne klice orožnikov nista obstala, sta orožnika za njima streljala v noč in očividno tdui zadela. Danes bosta oba ustreljenca pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pokopana. Njuni sorodniki so potom političnih oblasti obveščeni.
V zvezi s tem je bil aretiran tudi neki Ledinek, kočar blizu meje, ki je priznal, da je komunistične tihotapce vodil čez mejo po skrivnih potih in je tudi izdal' prostor, kjer so bile zakopane vtihotapljene brošure. Res se je teh brošur našla znatna zaloga ter je zanimivo, da so bolgarskega izvora, kar da sklepati na zveze obeh ustreljencev s Paveličevo akcijo. Ledineka je politična oblast oh sodila na 6 mesecev zapora, obtožen bc pa tudi po zakonu o zaščiti države.
Utopljenka v Kostrivniškem potoku.
Minuli petek je padla v Kostrivniški potok 56 letna Antonija Bukšok iz Kostrivnice pri Šmarju in utonila. Sosedje so jo našli štiri ure po usodnem padcu mrtvo. Antonija je bila božjastna in jo je najbrž obšla slabost tik ob potoku, vsled česar si tudi ni mogla pomagati in je tako postala žrtev nesrečnega naključja.
Kitare se mu.jo zahotelo.
Znano je, da je uzmovičem vsaka stvar dobrodošla, samo da jo spravijo v denar. France J. 33 letni delavec, je toliko časa zahajal v neko meljsko gostilno, da se mu je posrečilo priti do lepe, nove kitare, ki ga je posebno bodla v oči. Lepega dneva si jo je prilastil. Gospodar je napravil ovadbo, ker je slučajno zvedel, da je J. »shranil« 1.000 Din vredno kitaro pri neki stranki v Melju. In res so jo tamkaj našli, zaplenili ter vrnili lastniku. Muzikalični uzmovič pa bo imel priliko »svitati« na sodniji. •—
V Mariboru aretiran defravdant.
V soboto je mariborska policija aretirala Antona Stopla, ki ga je zasledovalo belovarsko redarstvo radi zločina poneverbe. Aretiranec je bil uslužben v občin skem uradu v Djurdjcvcu, kjer je tekom službovanja poneveril okrog 120.000 Din. Pri zasliševanju je poneverbo priznal. Policija ga ie izročila sodišču.
r-|K| N 1 K .jutra	jgTrtm	g/
ISSIC Maribor — finalist za prvenstvo /iovenlfe
ifi a i' i a o r u, dne
II h III ■■■■llhBHIIIIIIHIMMIIHII
IV. 1929.
Mariborski V t L
Več stvarnosti pred stopanjem
v zakon
etTVARNOST JE GESLO SODOBNOSTI. — GABRIELE REUTER O
ZAKONU.
Stvarnost je bistvo sodobnosti. Radi tega je treba družbo navajati k resnosti in smiselnosti ter jo odvajati od zadev, ki so na kvar celo povprečni vsakdanjosti. Zlasti velja to pravilo za one, ki se nahajajo tik pred odločitvijo glede vstopa v zakon.
Nikdar si nista dve bitji tako blizu, kakor v dneh, ko se pripravljata za zakonsko zvezo, v dneh, ko Izginejo med njima vse skrivnosti in tajnosti. Okrog njiju se stvori v takih dneh krog ljudi, prijateljev ali sorodiiikov, ki skušajo z obrabljenimi frazami in zamotanimi pripovedkami zavarovati bodoča zakonca pred pogledi v trpko stvarnost. V gosti megli nejasnih želja, prastarih zaprašenih idealov, umetno stopnjevanih izbruhov čustev, se približujeta fant in dekle drug drugemu. V omotici se približujeta ,vseljenemu cilju, ki ju pahne mesto v pričakovani raj, v bedo vsakdanjosti.
Bodimo pošteni, pravi v življen-skem boju osivela 701etna Gabriele Reuter, med milijoni jih je le malo sposobnih za vztrajno strastno življenje. Strast polni le strani romanov, ne pa življenja. V večini slučajev stopnjuje hrepenenje nemirno željo, ki je dosegljiva šele v zakonu, do prave ljubezni.
Zaljubljencem je mogoče svetovati samo eno: Poizkusite vsaj enkrat opazovati svojega izvoljenca ali izvoljenko brez lastnega hotenja in poželje-nja, kakor bi se pripravljali, da svetujete ali odsvetujete svojemu prijatelju ali znancu odločitev v tako važni zadevi, kakor je zakon.
Za slehernega mladeniča, ki je prestal že več ljubezenskih poizkusov, nastopi čas. ko si zaželi zaupanja vredno spremljevalko, prijeten dom ali tudi otroke. Ko pa postanejo mladeniči zreli za zakon, se zgodi tudi najboljšim. da jih poroči spretna energična ženska, s katero jih ne veže niti najnežnejša notranja vez. Enako
je tudi z dekleti, ki se boje poklicnega dela, ali ki se bližajo osemindvajsetemu letu.
O denarnih vprašanjih in eksistenčnih možnostih sta si običajno ženin in nevesta neiskrena in razumljivo je, da sledijo že v prvih dneh zakona nepričakovana' razočaranja. Ni bila slaba stara navada, da so se za gmotno stran svojih otrok zanimali starši. Sploh je individualno odločevanje v zadevah zakonov danes prepuščeno popolnoma mladini, kar pa ni niti modro niti stvarno koristno. Nepojmljivo je, da se je tako stanje lahko uveljavilo v času, ko je prirodoznanstvo dokazalo, da smo vsi brezmejno: telesno, duševno in duhovno vezani na svoje rodbine. Vsak, kdor namerava v zakon, bi moral zahtevati, da ga izvoljenka ali izvoljenec vpelje v .?vojo rodbino, kjer ima dovelj prilike, da se seznani z vsemi podrobnostmi o načinu življenja in občevanja. Modernemu človeku je vsekakor potrebno, da pred zakonom potrpi in preživi vsaj kratko preizkusno dobo. Obema se mora nuditi priiika, da se opazujeta v vseh mogočih situacijah. Treba je spoznati slabosti in napake, pa tudi dobre lastnosti, ki se jim človek kaj lahko privadi, dočim lahko postanejo napake s časoma neznosno. Nasprotja temperamenta so v zakonu prav privlačna, nasprotja značajev In ni" v-nostnih naziranj pa so lahko usodna.
Zakon je najmanj do polovice zadeva telesa. Stvarna ženska in tudi moški si morata biti v tem na jasnem. Naj ne bodo torej denarne zadeve ali izgledi na karijero vodilna misel pri vstopanju v zakon. Vse mora biti stvarno premišljeno in pretehtano, kajti sodobni človek se ne more zanesljivo opreti na svoj instinkt. Treba je bistre mirne prevdarnosti. Reforma zakona pa mora pričeti na vsak način, predno prične zakon sam.
Dogočovščina na plesišču
Londonska pisateljica gospa Watson si je nadela nalogo, da mora večino do-godovščin, ki jih bo pripovedovala svojim bralcem, doživeti sama, da bodo tako bolj privlačne. Nagovorila je svojega moža, naj jo odvede na prireditev v dvomljivem okraju Pariza. Njen soprog, dobro rejen gospod, ji je ugodil. Zašla sta v neko plesišče, kjer je mlada gospa, ki je poleg svojega soproga izgleda-la kakor orhideja poleg krompirja, sedela v bližini sumljivih tipov. Možu, ki je bil popolnoma neinteresiran, pa je ljubka soproga šepetala:	»Glej onega
tam. Gotovo je kak zločinec s svojo izvoljenko.« — »Da, draga.« »In oni tam. Opazuj njegove degenerirane poteze:« — »Da, draga.« — V tem pa je pristopil neznanec, divje zunanjosti in zaprosil pisateljico za ples. Ni mu odrekla. Med plesom jo je vprašal:	„
»Mar je oni tam tvoj mož? Te pretepava?«
»To ne.«
»Pustiva ga. Ti mi dopadeš. Zunaj te čakam pet minut.«
Biti v družbi zločinca nekaj ur,	to
mora biti zanimivo. In pustolovec	je
mlado damo odpeljal. Ne da bi se zavedala, kaj se je med tem zgodilo, se je znašla v nekem stanovanju’. Tema	je
vladala povsod. Trepetaje je čakala prihodnjih trenutkov, nato pa so se odprla vrata razkošno razsvetljenih in opremljenih soban. Med vrati pa je stal mesto strašnega zločinca eleganten mladenič, ki se je presenečeni dami predstavil:
»Baron Paul de 1’Estignac. Zelo me veseli, da vas morem pozdraviti, milostljiva.«
Predno je mogla spregovoriti, je nadaljeval: »Ti mala angleška kokota, mar se ne čudiš, da si doživela tak roman v Pariški družbi.«
V tem pa se je tudi njej sprožil jezik: »Vi blazirani norec, — pokvarili ste mi ves večer, od katerega sem se toliko nadejala ...«
5krbi holandskega škofa
Holandski škof iz jS’ Hertogenboscha je* izdal cerkveno naredbo, ki bi naj regulirala modo ne samo učiteljic, temveč predpisala tudi obleko učenkam in učencem, ki še niso dosegli 10 let.
Stariši so, pravi prečastiti škof, svojo katoliško deco pošiljali v šole in zlasti v otroške vrtce v oblekcah, ki bi naj v majhnih revčkih zatrle čut sramu, ali pa vzbudile kvarno čutno radovednost. Radi tega zahtevamo najstrožje, da imajo nositi na katoliških šolah vse učiteljice in učenke dolge neprozorne nogavice in obleke, ki segajo preko kolen, imajo zakrit vrat in pokrivajo roke vsaj do komolcev. Tudi malčki morajo prihajati v šolo v dolgih nogavicah in hlačkah, ki segajo vsaj do kolen. — Gospod škof pač menda nimajo drugih skrbi.
Najnouejša damska frizura
Te dni se je vršil na Dunaju kongres frizerskih umetnikov, katerega se je u-deležilo okrog dvesto delegatov z vseh kontinentov. Najvažnejši zaključek večdnevnih konferenc je brez dvoma sklep glede nove frizure. Bubi frizura bo reformirana takole: britje vratu preneha popolnoma, lasje pa bedo nekoliko daljši in se bodo kodral: lam, kjer so bili doslej že pristriženi. Divja, papuanska frizura ni dopustna, lasje pa vendar ne sniejo biti prilepljeni h glavi, temveč morajo ležerno padati na tilnik. Nova frizura se bo imenovala »flapper« frizura (ki visi čez ušesa). Frizerski umetniki so po zaključenem kongresu priredili tudi- tekmovanje v urejevanju nove frizure, ki je bilo pravcata manifestacija za novo moderno frizuro, ki jo bo moral priznati ves svet.
Ženski oddelki na ruskih manevrih.
Ra letošnjih poletnih velikih ruskih manevrih bodo prvič sodelovali tudi ženski vojaški oddelki, ki so izvežba-ni za pomožno službo. Sodelovali bodo na manevrih kot regularni vojaki.
155K maribor — 5K Celje 43 (3:3)
V zaključni semifinalni tekmi je prvak »Maribora« predvedel .skrajno slabo in nezanimivo igro, ki je največ trpela radi neresnosti posameznikov, ki so podcenjevali protivnika. Moštvo 'je sicer nastopilo z dvema rezervama', vendar je igralo tako medlo in nekoristno, da je včerajšnjo tekmo smatrati za najslabši nastop zadnjih let. O premišljeni igri ni bilo niti. sence, radi česar je skupnost mnogo trpela. Najslabši del moštva je bil napad, sicer pa je bil Maribor slab v vseh delih. Branilci so se udajali driblin-gu, halfi niso držali zveze med obrambo in napadom, napad pa je pozabil, da je njega dolžnost streljanje in zopet streljanje.
Celjani so bili kakor ob prvem srečanju izredno požrtvovalni in so spričo slabosti »Maribora« v prvem polčasu celo vodili, tako da je domačine stalo mnogo truda, da so izsilili remis in v drugem polčasu odločilni goal.
G. Mohorko ni sodil najboljše.
ISSK MARIBOR : SK PTUJ 20:4 (8:0).
Prvi hazenski nastop družine prvaka države je sicer končal z uspehom kakor se je pričakovalo, vendar igra ni bila na višku, zlasti ne v prvem polčasu. Obramba je bila zelo nesigurna, napad pa se je znašel šele v drugem polčasu. Igra nikakor ni bila na višku, ker je manjkala skupna igra med napadom in obram bo, vendar je bil napad v vsakem oziru boljši del družine, ni pa dosegel običajne forme. Od časa do časa je bila igra tudi preostra, kar je pač pripisati neokretnosti ptujske družine in preveliki gorečnosti njenih igralk, ki so se neumorno borile, tako v napadu, kakor v obrambi. Zlasti velja to za obe krUki in za desno krilo, ki je doseglo štiri gole z največjo brezobzirnostjo. Sicer pa je družina Ptuja, ki je nastopila le s šestimi igralkami, ugajala v odločnosti in požrtvovalnosti, toda visokemu porazu se spričo znanja »Maribora« ni mogla izogniti.
Prireditev je nekoliko motila nediscipliniranost igralk, ki so bile preglasne, kar velja v prvi vrsti za »Maribor«, ki bi moral biti v igri, kakor tudi v športnem občevanju vzor in vzgled.
Sodil je g. Peterka objektivno.
Recepti za romanopisce
Maurice Dekobra, moderni francoski romanopisec, je v berlinskih časopisih objavil zanimive odlomke pod naslovom »Recepti za romanopisce«.
Uvodoma pravi Dekobra, da bo obrav naval zanimivo poglavje o skrivnosti svojega literarnega ustvarjanja, kar se mu zdi zelo drzno, češ. kateri pek bi si upal izdati recepte svojega peciva, brez nevarnosti, da ne izgubi svojih odjemalcev. Ravnotako se tudi romanopisec izpostavlja nevarnosti, da bo izgubil čita-telje, ako jim bo v zabavo izdajal recepte svoje literarne kuhinje. Pisatelj nima pravico analizirati svojih del.
O mojem poklicu.
Kakor hitro se pojavi mladenič na pragu življenja, premišlja, kateri poklic bi si naj izbral, kajti nudi se mu toliko možnosti, da je v resnici v zadregi. Lahko bi pač poslal bankir, športnik, politik, mestni fičfirič ali poklicni plesalec. Ako pa ga privlači literatura, lahko postane sčasoma esejist, kritik, dramatik ali pa pravi »duh«, t. j. pisatelj, ki skrivoma dela za kakega znanega in uglednega literata. Jaz sam sem se odločil za romanopisca, okleval pa sem med mornarico, muziko in futurizmom.
Temna točka romana.
»Romantična literatura« so dela, v katerih se ideja razvija na umeten način, ali simbolizacija idej z izmišljenimi junaki. Heroji in ljudje skicirani v življenju. Naloga umetnosti pa .ie, da njih sliko izpopolni in jo napravi razumljivo, »človeško«.
Znan pisatelj je dejal, da je največil
MEDKLUBSKO PRVENSTVO V TENISU.
Včeraj sta »Maribor« in »Rapid« odigrala medklubski teniški turnir. Rezultati so naslednji: g. Leyrer (R) : g. Ga-sparin (M) 6-2, 6-1; g. Hitzel (R) : g. Bergant (M) 6-1, 6-3; g. dr. Blanke (R) : g. Mastek (M) 6-1, 8-6; g. inž. Kiepach (R) : g. RogUč (M) 6-3, 6-1; g. Leyrer g. Hitzel (R) ; g. Gasparin g . Bergant (M) 7-5, 4-6, 6-2; g. dr. Blanke g. Fslber (R) ; g. Roglič g. Babič (M) 6-2. 6-2; gdč. Hitzel (R) : gdč. Stergar (M) 6-2, 6-0 1:0 odst.; ga dr. Ravnikova (M) : ga Felber (R) 3-6, 6-0, 6-3; ga dr. Ravnikova gdč. Stergar (M) : ga Felber gdč. Hitzel 6-1, 6-1.
ASK PRIMORJE PRVAK LJUBLJANE Primorje : Ilirija 4:1 2:0).
Z največj-:m interesom pričakovano finalno srečanje za prvenstvo Ljubljane med Ilirijo in Primorjem, je končalo z visoko zmago »Primorja«, ki je na vsej črti predvedlo boljšo, preciznejšo in odločnejšo igro. Zmago si je zagotovilo Primorje že v prvem polčasu z rezultatom 2:0, v drugem pa je doseglo še nadaljnja dva goala, dočim se je Ilirija morala zadovoljiti le s častnim goalom, ki ga je dosegel Doberlet. Tekma je potekla v najdostojnejših mejah, kar je v prvi vrsti zasluga izbornega dunajskega sodnika Miesza. Derbyu je prisostvovalo rekordno število občinstva.
Železničar : Svoboda 9:0 (3:0).
Včeraj sta na igrišču ISSK Maribora odigrala poslednjo prvenstveno tekmi* »Železničar« in »Svoboda«. Železničarji so zmagali zasluženo v tako odličnem razmerju, čeprav je bila Svoboda trd nasprotnik. Sodil je g. Franki prav dobro.
ISSK Alaribor — nogometna sekcija.
Radi postavljanja barijere se začnejo treningi v torek in četrtek šele ob 17.-Vsi igralci prvega moštva in rezerve morajo biti točno ob navedenem času nai igrišču. — Načelnik.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Concordia - Gradjanski 3:2 (0:1), Hašk - Croatia 4:0 (2:0), Železničarji - Viktorija 3:1 (1:1), Sparta - Der-by 0:0.
Turin: Nemčija - Italija 2:1 (1:1).
50.000 gledalcev.
--
zločin pesnika v fem, ako ponareja, t. J. ako se trudi prilagoditi se določenim predpisom ali pravilom. Neki ugledni angleški pisatelj pa je dejal, da smatra za roman' vsako delo v prozi, ki je pisano najmanj s 50.000 besedami. Jaz pa bi definiral roman takole: Romani so vse one pripovedke v prozi, ki čitatelja ne uspavajo do štiridesete strani. Štirideseta stran je temna očka za vsakega romanopisca. Ako jo čitatelj že poprej zaspal, bi bil pisec storil bolje, ko bi se bil mesto romana lotil prodajanja preprog ali pa se ponudil za hotelskega portirja.
Nekateri moderni ameriški pisatelji so poizkusili izogniti se sporni tvarini in izločiti iz svojih del sleherno napetost. Ostali pa so nečitani ali vsaj neprečita-ni. Vsak pač rad čita krepke dogodov-ščine. Tako je bilo tudi v starih časih, ko so kaldejski pastirji pripovedovali pravljice in ko so po ulicah Bagdada poklicni pripovedovalci razlagali pravljice iz 1001 noči. Od takrat smo mi vsi podobni sultanu, ki ga je kratkočasila Šeherezada. Vsi si želimo Šeherezado* kateri smo pripravljeni odpustiti vse, dokler nas ne dolgočasi.
Zobozdravnik.
Janez:	»Ali	mi	morete	povedati,
kje najdem v bližini kakega zobo--zdravnika?«
Tone: »Prosim! Krenite samo okoli vogla v drugo ulico na desno, boste že slišali!«
v
Priklenjena cerkev.
V Gimoyu. norveški vasi, ki je moS-no Izpostavljena viharjem, so zgradili novo cerkev. Da preprečijo, da bi vihar odnesel cerkev, so jo priklenil; z močnimi verigami na skale.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl remin iz starih Benetk 66
»Gospodar«, je vprašal spoštljivo, »kam naj položim tej?a gospoda?«
»Položi ga v njegovo gondolo«, je odgovoril Aretino, ki se mu je bila vrnila vsa zavest, »in pazi pred vsem, da mu ne storiš nič žalega.«
Začul se je krohot in odobravajoče ploskanje. Orjaški sluga je odnesel Grimanija, ki je blaznel od gneva in sramu. Tačas pa se je Aretino obrni) k Imperiji, rekoč:
»Prav sem imel, da sem navadil svoje sluge gotovih opravkov, ki bi mi kratili moj dragoceni čas. Tako n. pr., milostljiva, če bi bil moral sam pospremiti gospoda Grimanija, bi bile tiste minute ukradene občudovanju vaše lepote... Nikdar si ne bi odpustil tega greha.«
Aretino je norel od veselja. Ta dogodek ga je obdajal z vencem moči in hladnokrvnosti, in mnogo navzočih je bilo zadobilo prepričanje, da je v resnici duhovit človek.
Med tem pa se je vršila veselica dalje.
Dvojice so se objemale v počasnih, zaljubljenih plesih.
Aretino je nadaljeval svoj razgovor z Impe-
rijo.
»In kdo vas je privabil v Benetke?« je vprašala ona.
»Najprej želja, videti vas, milostljiva, in potem pismo, ki mi ga je pisal moj prijatelj Bembo.«
Imperija se je zdrznila.
»Ah«, je rekla, »vi torej poznate našega novega kardinala?«
»Saj sem mu ravno jaz prinesel njegovo imenovanje. Toda vi sami, ali ga tudi poznate?«
»Izmed mojih prijateljev je«, je rekla Imperija z nekakim sovraštvom in skoraj da tudi z grozo.
In kakor da bi bila misel, ki je v tem hipu pre-
šinila njeno glavo, privedla drugo za seboj, je namignila enemu izmed svojih lakajev, ki je šel pravkar mimo nje.
»Pokličite mi Marijo«, je dejala. Nato je povzela:
»Vaš namen je torej, da se nastanite v Benetkah. Pravijo, da ste najeli veliko palačo in jo krasno opremili.«
»Krasota, ki ne bo nikdar enaka, krasoti vašega domovanja, dasi mi je pomagal Ticijan sam. Res je, da se hočem naseliti v Benetkah, in upam, da za dolgo. Benetke mi ugajajo v svoji posebnosti: bežeče črte njihovih kanalov se mi zde kakor sanje ...«
»In vrhu tega je človek tu na varnem«, je dejala Imperija nenadoma. Benetke so nekaka trdnjava, od koder lahko nekaznovani izzivate najmočnejšega sovražnika...«
»Vi ste mojsterska bralka človeških misli«, jc dejal Aretino tiho. »In če hočete, bova midva zavladala nad Benetkami... in bova nepremagljiva v svojem kraljestvu.«
»Sprejemam zavezništvo!« je rekla Imperija, smeje se. »Toda povejte mi, kdo je ta človek, ki je hodil ob vaši strani, ko ste vstopili ?«
»Menda menite mojega tajnika Pavla?«
"Ah, vaš tajnik je«, je rekla Imperija zamišljeno.
V tem trenutku pa je obstala pred njo priletna ženska in dejala :
»Klicali ste me, milostljiva.«
»Da, Marija... Kaj dela Bianka?... Ob takih veseličnih večerih jo je treba posebno nadzorovati ... Upam, da šum godbe ne sega do nje?«
»Ne, milostljiva. In gospodična Bianka spi kakor angel, dasi se je v začetku nocojšnjega večera zdelo, da ji ni nič kaj dobro...«
»Da ji ni dobro!« je vzkliknila Imperija in prebledela. »In vi mi tega niste povedali...«
»Nisem si upala, milostljiva... zaradi veselice ...«
V Mar'T nor u, cliic 29. IV.
»Kaj me briga veselica, neumnica stara! Bianka gotovo še zdaj trpi; povejte vendar, kaj ji je...«
»Milostljiva«, je zajecljala starka, »res je, da je gospodični nekam hudo ... toda to ni nič...«
»Oprostite«, je dejal Imperiji Aretino, »ako naj verjamem, kar sem slišala, vam je zdravje te gospodične dragoceno...«
»Bolj, kakor lastno življenje!...«
»Torej vas priklepa na njo kaka tesna vez?«
»Moja liči je«, je dejala Imperija z naivnim po nosom, ki bi bil vsakomur odtehtal mnogo kurti-zaninih grehov.
»Ah... torej ste nekoč ljubili!« je rekel Are-tino, »ker še zdaj ljubite tega otroka«.
Imperija je skomizgnila.
»Ljubila sem samo enkrat v vsem svojem življenju, in še to mi je nakopalo vse muke pekla. Ta otrok nima nobenega opravka s tisto ljubeznijo. Ljubim ga zaradi njega samega...«
»Bodisi kakorkoli, gotovo vam ne bi bilo ne-všečno, imeti pri roki dobrega zdravnika?«
»Ako je Bianka bolna, rada plačam zdravnika s polnimi prgišči zlata.«
»Ponujam vam ga«, je dejal Aretino, »in take-ga, ki mu ne bo treba plačevati, zato, ker jc v moji službi... To je tisti tajnik, ki sva pravkar govorila o njem.«
Imperija se je zopet zdrznila.
»Naj bo!« jc dejala. »Pojdite z menoj.«
Šla je po dvorani, smehljaje se s tistim stereotipnim smehljajem, ki ji ga je dajala že njena obrt. Kurtizane so neprestano, kakor na gledališkem odru. In če jim njih uloga veleva, smehljati se, se morajo smehljati, pa makar s smrtjo v duši. V Aretinovem spremstvu jc dospela v majhno, oddaljeno sobico, kamor se je jedva še slišal šum veselice.
»Počakajte me«, je dejala. »Če je Bianki hudo, vas pridem poklicat...«
»Ta čas pa poiščem svojega tajnika.«
Lepo zračno in sotnčno sobo
oddam dvema gospodoma ali gospo-dičnima. Naslov pove uprava »Večer-nika«.	985
Mlad pes
najčistejše jazbečje pasme na prodaj. Gregorčičeva 4 II. levo.	980
Velike prostore
v Gosposki ulici 1. nadst., primerne za pisarno, krojaško obrt, modisti-njo ali druge male obrti, oddam takoj. Vicel, Glavni trg 5.	975
Izučene rudarje
Išče premogovnik na Hrvatskem. Pismene ponudbe pod »Kopač št. 1123« na Interreklam d. d. Zagreb, Moravska 28.	973
Stanovanfe
solnčno, dvosobno s pritiklinami, sadnim In lelenjadnitr. vrtom zamenja 'Jemec v Ipavčevi 40 s stanovanjem v sredin! mesta.	972
Kolesaril pozor!
April gre proti koncu, obeta se nam lepo majsko in poletno vreme. Vsak kolesar naj pogleda svoje kolo, če je v redu in ako ni, je sedaj ravno primeren čas, da ga odda strokovnjaku v popravilo. Da je mehanična delavnica Justina Gustinčiča v Mariboru, Tat-tenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma najcenejša je to obče znano. Zato pa pohitite v Tattenbachovo ul. 14, kjer se Vam bode vaše kolo temeljito in po ceni popravilo. Zadostuje dopisnica, da pridemo po vaše kolo na dom. ______________________967
Sobo* In črkosllkanje
Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2281
Vižno za bola^e na nošah!
Vsako obolenje zahteva individualno zdravljenje. Tudi trpljenja na nogah se prištevajo boleznim, ki sc pa navadno zanemarjajo, kar je v poznejših letih navadno povod za razne komplikacije. Vzrok tega zanemarjanja je iskati pač v tem, ker niso imeli pravih zdravilnih pripomočkov za I različne bo'ezni na nogah. Odkar je tudi v našem kraju zastopan Dr. Scholl-ov sistem negovanja nog je temu nedostatku odpomagano. Ta na znanstvenih temeljih sestavljen sistem ima za vsako bolezen posebne pripomočke kateri se zopet vravnajo po nogi.
nas HUMANIK MARIBOR
Vam je dne 29. in 30. aprila 1929 v brezplačno posvetovanje «ia razpolago zdravniško izobražen specijalist za nogo. Ne zamudite piilike posvetovanja z njim, da ai na nabavite poljuben takozvani vložek za ploščnato nogo, ki boiiran U potptšuje.
	
GOSPOSKA ULICA St. 17
Električne inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska uhca 16.	117
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kilttner. Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Kupim enodružinsko hišo
ali del hiše s 3—4 sobami in pritiklinami v mestu ali predmestju, oz. vzamem v najem slično stanovanje in plačam najemnino za prvo polletje vnaprej. Naslov v upravi lista. 968
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI ,.„JUTRA“
IN ..VECERNIKA”
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Fotografiran! vsa
1'omači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Poto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39.	463
Iščem šole prosto deklico
(siroto), katera se da izobraziti za pisarniško in hišno delo na deželi. Pismene ponudbe pod »Boljša družina brez otrok« na upravo.	983
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Vrtnice.
visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtoirtji Ivan mec. Razlagova 11-
Hitro,
poceni In dobro poprarU* Sevi)* vm vrat umo	Maribor,
Tattenbachova 14.	IT8
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter & Din 8. dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino jf nion*.
915
Spomnite se CMDI
Kralj Debeluh in POhiŠtVII s'n^° Debelinko
ZVEZDANKO
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito a6ii nizkih cenah pri
KHROLPREIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zasloni Ceniki zastonj
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO P05ITE
V UPRAVI „VE&RNIKA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Ti-ka iVariL-^ska	d.	d.,	preAstaviA
Stanko Detela v