St. 08. V Trstu, v sredo 26. avgusta 1885. Teaai X DINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko Vil iovisi ae pošiljajo Urgdaiitvu »vi« Tarrentf »Nuova Tipografia vsak mora biti Ln. Rnknoiai nrtaohn z»rafiunijo po pogodbi - prav Mi; prikra*h oj laal drS «kr. - iV«r»fot«<, reklamacije m maerate projema Opravnlitva, vi« Tarnate, >Nava tlakarea*. črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr Slavnost delal, podpor. druStva t nedeljo, 23. t. m. vrfila se je v najlepšem redu in na sijajen nafiiir. kakor je bilo pričakovat*. Ob pol 8. url zjutraj se je zbralo okoIo 6K) udov pred stanovanjem ■društva. Točmo oh 7*/4 so ?e udje lepo prav po vojafko postavili v vrst« po Šiiri, na Ćelu godba, za godbo zualava a častnim spremstvom, potem predsedništvo in •odbor, za odhornm udje; »prevod so uredili in nadzorovali drnfilveni nadzorniki. Ko je zastavonoša spremljan po odboru prinesel zastavo na ulico, sabrala je podira avstrijsko himno, ud j i so se odkrili in zastavo pozdravili z krepkimi živioklici. Potem je godba udarila »Naprej* iti dru-Itvo je mirno, pa ponosno korakalo po Si rolo j ulici «Corsia Stadion* in ulici S. Gjovanni v cerkev Svet. Antona novega. Ljudstva se je v bipit zbralo na tisoče in na velikem prostoru pred cerkvijo je či-kalo gotovo kakih 5000 ijudi. Cerkev je bila v par tninotab prenapolnjena. Za zastavo je bii prostor pred altar-jem, precej za zustavo so imele svoje sedele odbornice s ramenicami v narodnih barvah. Na evaogeljskej strani je bilo v prvej klopi predsedništvo, v drugej so pa imeli svoj prostor odborniki. Na epistol-skej strani sedeli zastopniki drugih društev. Sokola sta zastopala predsednik Sosp. Man koč, in podpredsednik g. Buno, ruštvo Avstrla gosp. predsednik Veroua in odbornik gosp. Pescutti in še drugi, društvo Unione operaja je aastopal predsednik g. Anpolonio, več odbornikov in Odbornic. Klopi so bile vse preprežene z čudečimi tapetami in je imel sploh prezbi-terij popolnoma praznično lice. ZaČeh se je maša in zadonel nam je majesteličoo »Bože poiniluj« raz kora; za tem »slava Bogu na višavah«, .ia to prekrasna pesem sv. Cirila in Metoda v čisto staroalovanskem slogu; ali najveličastnejše se |e po cerkvi razlegalo »Sveto«, ki je globnko v stre segalo vsem nazočim. Lepo so mši pevci konečno peli »Bodi čeSčena«. Pevcev je bilo okolo 36, to je zbor delalskega podpornega društvu, po-množ-n po nekaterih izbornih pevcih društva »Zora«, Peli so jako dobro. Gosp. 1>evovo 'ja Štele zasluži za toliki trud skreno priznanje. Po dovrSenej maši je stopil ves odbor pred altar, zastavo -nosec je uagnol zastavo in veteranska godba je zagodla nod korom cesarsko esem. DruŠtvenikf so na to napravili ipalir po vsej velikej cerkvi, odbor se za stavo in gosti se je v sredi te žive ograje počasi pomikal iz cerkve, pred katero se te zopet vredil sprevod. Pred cerkvijo je lilo Zdaj Še več ljudi. Godba je zopet udarila koračnico in društvo s* je pomikalo skoz ulico della Casertna in ulico Molino Piccolo v novo stanovanje. Pred stanovanjem so društveniki napravili front, Kodci so zopet zagodli cesarsko, mej te n ko je ves odbor spremljal zastavo v novo stanovanje. Se trikratni burni Živioklic se je razlegal daleč po mestu in konec je bilo crkvene slavnosti. Lepo vreme, neŠteviln i množina, najlepši mir in red — vse to je bil v enem tednu drug dokaz, da se Tržaški Slovenci znajo pouašiti, da so navdušeni za svoj narod in svojega cesarja. In tak element, tako potreben v našem Trstu, naj bi se preziral ter na čast Lahouom potisnol v kot! Ne, to ne sme biti,t) bi bila pregreha, to bi bilo protivno dobro razumljenim interesom naše države In zato se nad-j imo da se ne bode naša zastava v Tr*tu nikoli več prepovedovala. Vredno ni /jutranjo cerkveno slavuost naslanjala se je večerna veselica, ki se je začela točno ob 7 uri zvečer. Kmalo po 7. uri je bilo uže v*e polno raznega ljudstva v gledišču Fenice, videli smo mnogo odličnih srbskih trgovc-v, mnogo uradnikov, potem deputacije društva Avstrij«, društvu Unio-te operaja in drugih pati ijotičniii društev s predsedniki na čelu; predsednika društva Avetrh, g. Verono, so naši ljudje pozdravili se živioklici. Videli smo mnogo zalih mestnih gospo 1IČin in tudi mnogo vrlih okoličink; soditi po odiinlh listkih bilo je vs> gi skupaj nad 1800 osob. Veselica se je začela z našo narodno ko- račnico »Naprej*, katero je morala vsled burnih klicev godba dvakrat ponavliati Na to stopi društveni predsednik na oder in s krepko besedo pozdravlja goste in ude društva in pr^d vnem povdarj da uže tretje leto praznujemo prelepo slavnost, ki dela čast društvu in Tržaškim Sloveocem, katerih srca se radujejo, ko vidijo, iia se slovenska trobojnica na slovesen način po Trstu nosi. Omenil je kolike važnosti je slovensko podporno društvo za razvoi slovenskega naroda v Trstu in kako je bilo potrebno tako društvo, ki vzdržuje slovenski duh posebno v rokodelskem in delalskem stanu, iz katerega se rodi vs.iko leto nekoliko inteligencije, katera je žalibog dosedaj zametavala jezik svojih stariŠ-jv. Da bi bilo obst lo to društvo uže pred 25 leti, gotovo ne bi imeli toliko renegatov in tu ii v šoli bi uže bilo boljše preskrbeno za Slovenca. Povdarjal je, da druStvo ne pospešuje le materijalnih ciljev, temuč tudi duševne, ono more uže deneskaziti na lepe uspehe v tem obziru, kateri uspehi se bodo vedno množili, da te vlada mej Slovenci debra in trdna volja, KorieČno povdarja, da je k uspehom društva skoro največ premagalo to, da stoji pod pokroviteljstvom ce-sarjeviča, omenja nadalje bližnjega prihoda v Trst kumice društvene zastave in poživlja vse nazoČe, da z njim vred trikrat navdušeno vskliknejo Živio cesarjevič Rudolf, živela njegova vsem avstrijskim ljudstvom visoko simpatična soproga Štefanija. Navdušeni Živioklici so na to več sekund odmevali po dvorani in trajali »o še vedno, ko je godba Igrala cesarsko himno, katero je morala na občno zahtev inje ponavljati. Peli so potem razni pevski sbori skupaj prekrasni zbor «Svoji k svojim*, petje je bilo to potuže izborno; zd'UŽenl pevci mestni in okolišk', skuptj blizo 100 krepkih glasov, pokazali so, da je v edinosti prava moč. Ali vse je prekosil hrvatski čveterospev «Misli moje*, (gg. pl. Masn^c, Polič, Čargo, Loncnar). Tenorist g. Afasnec je bil ta pot posebno pri glasu, ali vsi štirje pevci so peli, kakor iz ene duše in so tako navdušili občinstvo, da jim je uže mej petjem ploskalo, da so morali ponoviti pesem in da je pri vsem tem občinstvo «još> klicalo. Dokaz, da je bilo petje dobro, je to, da so tujci, posebno Italijani, katerih je bilo gotovo par sto pri veselici, najbolj klicali in neprestano hvalili naše pevce in njih voljo, gosp. Stele-ta. Omeniti nam je zdaj Še deklamacije ■Mi vstajamo«, Goraziove, deklamovaia je gospica Zorzutova s tistim občutkom, tisto gorečnostjo in navdušenostjo, katero smo pri tej deklamovalki uŽe večtcr it občudovali. Ali kar nas je posebno iznenadilo, to je bilo nova akvizic;ja za naš domači oder, simpatična gospodičina NailiŠek, hči našega poslanca in učiteljska pripravnica. Ona je deklamovaia »Staro Bolgarko« tako naravno, s takim povdarkom in s tako lepim polnodonečim gladom, da nas je kar očarala. Isti komad je deklamovaia v Vipavi na dijaškej veselici nje rojakinji, in koieginja, kakor nam poročijo, Izvrstno; ali boljše tu li ni mogla izvrš ti težke naloge, nego jo je vršila nje koieginja v Trstu, Nadejamo se, da bomo obe ti gospini Še kedaj poslušali na deskah, ki po-menjajo svet. Sploh pa smemo z veseljem leonstatovati, da nam delalne moči v Trstu še precej dobro narastajo. O neniti moramo konečno še šaljivega r>nzora. Niš uže dobro znani komik, g. M. Katalan prišel je na oder v kmečkej obleki in spremljan od dveh kmečkih godcev pa enega pokorečega se Cikorjaša, kateri je imel v roki veliko tablo, na katerej je bil naslikan veseli začetek, a žalostni konec C'korjaša, kako namreč ves obupan Šterhunkne v morje. G. Katalan je pel vso lejendo tega nesrečnega Cikorjaša spremljan od omenjenih eo icev, s paleko pi je na tablo kazal. — T i inprovjzirani prizor se je ljudstvu tako dopadal. da ni hotelo biti smeha konec. G. Katalan je za svoj dober humor Žel občno priznanje. Po besedi se je z.ičel ple^, ki je trajal do 3 ure zjutraj. V počitkih j" aruštvo napravilo več ovacij predsednikom povabljenih društev in pa lastnemu predsedniku; vse je bilo ži lane volje do konca veselice. Nedeljska slavnost pa j« zonet zlata, nova stran v kroniki društva, katero se kreybc razvija morda na v?|jko jezo nekaterih obrekovalcev, a gotovo na Veselje vseh rodoljubov. Društvo sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Družt>en°ga vodstva pravice in dolžnosti. 19. Družbeno vodstvo, h) jemlje pristop družbenikov na znx-nje, sme sprejem odreči in sklepa o izključi)!, 1>) sklicuje veliko skupščino, ter usta-novlja za njo dan, kraj in dnevni red; c) nadzoruje podružnice in njih naČel-ništva, ter sme. kedar hoče, samo ali po svojem pooblaščenci pregledati njih knjige in zapisnike in udeležiti se njih zborov in njihovih načeinifitev sej; d) zvršuje, kar velika skupščina sklene; e) rešuje vse družbene reči, ki niso veliki skupščini pridržane; f) vodi blagajnico in knjige, ki jih v konee vsacega leta sklene; oskrbuje družbeni imete'.c in ga obrestonosno nalaga; in g) imenuje uradnike in služabnike za družbo. Sklepčnost. S> 20. Pri sklepih, ki trajno obremene družoeni itnetek, mora prvomestnik, ali njegov namestnik in vsaj polovica, pri drugih skopih pa prvomestnik ali njegov namestnik in vsaj jedna tretina vodstvenih ulov pričujočih biti in mora nadpo-iovična večina pritrditi. Družbeni zastop. S. 21. Vodstveni prvomestnik, ali, če je zadržan, njegov namestnik zastopa družbo na zunaj. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali ni gov namestnik, ln še jeden u i o i družbenega vodstva podpisati. Sejne zipisnike podpisuje prvomestnik ali njegov namestnik in zapisnikar. Nadzornlfitvo. 22. Nadzornifitvo ima pet udov. Ono nalzira vodstveno gospodarstvo, zlasti v denarnih rečeh, ter sme vsaki čas, mora pa najmanj dvak-at v letu blagajnico preiskati. Sme pregledati knjige in zapisnike in daje vodstvu oprostilo zastran gospodarstva, Vsako napako mora naznaniti bodi si družbenemu vodstvu, ali njega prvomestnlku, bodi si redni, ali po njem prouzročeni veliki skupščini. Narejati mu je o sejah in preiskavah zapisnike, in dajati vsako leto p >roČ lo veliki skupščini. Ako kak njegov ui izstopi, sme si ono za Čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. Vsak nadzornik se sme udeleževati sej družbenega vodstva s posvetovalnim glasom. Razsodništvo. § 23. Razsodništvo ima pet udov. Ono razsoja vse prepire, ki nastanejo iz družbenih razmer, brez ozira na kak gotovi soloj r*i PJ avoji najbolj! vedi in vesti in neprizivno. Družbeni razhod. 24. Družba se raziđe.* a) če velika skupščina to sklene; ali h) če jo politi&ko oblastvo razpusti. V prvem slučaji sk>ene velika skupščina o družbenem imetku; v drugem slučaji pa ptipide ta imetek slovenski Matici v Ljubljani. Ako se kaka podružnica r izide ali r izpnsti, pripade nj* Imetek družbi. Podali smo torej v predstojećem pravila prevažnega društva, zdaj pa prepo-o-Čamo Tiž.škim in sploh Primorskim Slovencem, da se za to društvo zanimajo, k »kor je vredno in potrebno. Prvi pogoj za ohranjenje našega milega materinega jezika In torej naše narodnosti je domaČa, slovenska šola, posebno na mejah ln pred vsem v mestih, kakoršna so Trst in Gorica. N»ša inteligencija naj torej širi to društvo v vseh krogih, vsak zavedeni Slovenec naj postane ud tega društva. Na deželi naj se poprime tega važnega dela v orvej vrsti Čestita duhovščina, narodni učitelji pa naj jej pomagajo. Ne velj i več držati križem rok; Itali-jini in N*mci nam Slovencem vsilnj»>jo svoj) šole, preži na ius nemški »Schul- vereln*. Tržaški magistrat pa dela na vse kriplje v Šoli za italijansko propagando, kajti vsako leto o«nuie kako italijansko šolo v bližini okolice in Italijani imenujejo te šole svoje »kulturne trdnjave. — lem trdnjavam nasproli je treba v mestu ustanoviti enakih slovenskih trdnjav. Kar se tiče nas tržaških Slovencev, je raŠa resna in odločna volja, da hočemo imeti tudi v mestu svoje narodne ljudske šole, in imeli jih tudi bodemo, dasl se nam od neke strani odrekuje potrebna odločnost za tako početje. Ali gospodom snovate-Ijem društva v središču priporočamo, da v resnici pazijo na periferijo, na ineje Slovenstva, katere je treba utrditi, da bode varno tudi središče in da več ne zgubimo nobene pedi nafie matere zemlje. Mi se ne branimo dobrih svetov, ali za svftti morejo hoditi tudi dejanja. — Društvo «Sv. Cirila in Metoda« je najboljša misel, da se ga vsi Slovenci ozbiljno poprimemo. Ako bode imelo to društvo pravi vspeh, dokaz bode to prave zrelosti slovenskeg a naroda. Politični pregled. Notranje dežele. Cttar ia cetanca sta prišla v ponedeljek ob treh popoludne v KromeriŽ. Grof TaafTe mu je predstavil mestuega Župana, ki je cesarja in cesarico pozdravil v nemško začetem in češko končanem govoru. Cesar in cesarica sta se zahvalila. Kmetske deklice so poklonile cesarici Šopek cvetic, sprejem je bii navdušen, gromoviti slava-klici so Be razlegali iz tisnčero grl kmetskoga ljudstva. V gradu je pozdravil kardinal Fiirstenberg z fikofi Nju veličanstvi; potem so se sprejemale deputacije in so defilirale zadruge, slovanska društva s prapori, kmetje na konjih, katerih je bilo nad 1200. Bil je to pisan sprevod, nad 3000 ljudi, skoraj vsaka vrsta v drugačnej opravi. Ko se je naredila noč, zabliščalo je mesto v kra8nej svečavi. Češko društvo »Moravan« i nemško »Concordiaa ste napravili serenado. Več sto baklcnoscev je zaprlo prostor za pevce. Ko se je cesar prikazal na oknu, zagrmelo mu je dolgo-trajajoče Slava, Na zdar In Hocb. Nai cesar se je včeraj sešel z ruskim carjem v Kromeiižu. Ruskega carja so v Ščakovi sprejeli vojaSki glavni poveljnik, krdelni poveljniki in gnliški deželni namestnik, na silek8ej in moravskej dežel-nej meji pa sileski deželni načelnik in moravski deželni namestnik. Cesar in cesarjevič Rudolf sta ste najvišjima gostoma do Hulleina naproti peljala; na kromeri-škem kolodvoru pa je pozdravila cesarica najvišj t gosti, od kodar sta ju odvedla najvišji dvornik In obrednik v grad, kder se jima so poklonili drugi dostojanstveniki. Po obedu je bila gledišČna igra. Za danes pa je napovedan lov in potem najvišja gosta zopet odpotujeta. Z ruskim carjem in carico so prišli ruski prestolnik, velika kneza Sergij in Vladimir in velika knje-ginja Marija Pavlovna; carja dalje sprem-ljaljo hišni minister Voronzov, generali Richter, Danilovič in Čerevio, najvišji dvorni maršal Trubeckoj, krilni adjutant Ol-sufijev In drugi; carico pa najvišja dvor-nica kneginja Kočonbej in knez G.ilicin. Da'je so pričujoči minister zunanjih zadav Giers, pisarnični vodja Lavisdorf, poslanstveni tajnik Giers, poslanec Loba-nov, tajnik Budberg iu vojaški pooblaščenec Kaulbars — V Bprem9tvu našega »'e-sarja in cesarice so razen prestolmka Rudolfa nadvojvoda Karol Ljudevit, najvišji dvornik knez Hohenlohe, najvišji obred- EDINOST Dlk grof Hunyady, obrednik grof Pallavi-cini, intendant dvornih gledališč baron Hofmann, generaladjutant baron Mondel, najvišji dvornik grofNopsa. najvišja dvor-nica grofinja Gos«, najvišji dvornik g of Pejačevič, minister grof Kalnokyt oddel-kui načelnik Szogenyi, dva dvorna tajnika, ministerski načelnik grof Taaffe, dvorni svetovalec Stumer, oddelkni svetovalec Blu menstock, minister Orczy in poslanec grof WoJkenstein. O shodu nalega cesarja t ruskim piše • VViener Abendpost«: Avstrijsko-ogerski narodi pozdravljajo shod v Krotnerižu z odkritosrčnim veseljem in splošno zado voljnostjo. Oni vidijo v njem novo poroštvo miru i nov dokaz srčnih in prijateljskih razmer, ki vežejo oba vladarja in narode obeh dtžav. Shod Kalnokya \ Bismarkom, kakor se poroča Iz zanesljivega vira, imel je gospodarsko politične namene. Merodajni krogi SO se prepričali, da neraško-avstrijsko-oger-ska carinska zveza ni mogoča. Dogovarjala sta se neki oba državnika o tem, kako bi se napravil nek modus vivendi in zuukazale enake naredbe za varstvo narodnogospodarskih interesov Nemčije, Avstrije in Ogerske nasproti tretjim državam. Oče februvarske ustave, načelnik naj vi -šjega sodišča, obhajal je zadojo nedeljo rvoj osemdeseti rojstveni dan i naravno je, da so mu prijatt Iji februvarske ustave, ki je pokopala oktoberskl diplom, od vseh strani čestitali. Scbmerling je bil v svojem času na Dunaji in v državnem zboru vsemogočen mož, a dandanes so vsa njegova načela pokopana. Madjari so mu najprej obrnoli hrbet, ker niso hoteli priti v dr-živni zbor na Dunaj, Slovanov ni mogel vpognoti pod jarem drugim narodom in zabadava se je prizadeval sa avstrijsko hegemon jo na NemSkem, to si je prisvojila Prosija. Za pravo svobodo mož ni imel srca, ali pojma o njej, finančno in gospodarsko polje pa mu je bilo čisto tuje. Mož je gotovo veleumen, ali duha svojega časa ni urnel, ali ni hotel umeti, zato pa je ta zamoril vso njegovo setev. Pri ministru baronu Pino je bila te dni deputacija 10 udov njegovih voliicev k Koroškega, ki mu je izročila znano brošuro g. Haderlapa. Baron Pino je deputaciji dal besedo, da interesov svojega volilnega okraja in želj svojih voliicev ne bo puščal iz oči. Vnanje dežele. Brzojavna konferenca v Berolinu je sprejela enoten tarif za vso Evropo; glasovalo je 25 držav, in sicer 21 za tarif, štirji poslanci pa niso glasovali, ker od svojih vlad še niso dobili pooblašČenja. Mej Nemčijo in Španijo se je razpor poostril zarat karolinških otokov.Bismark Le odstopi od svojih zahtevanj, njegov organ »Norddeutsche Allgemeine Zeitong« piše, da ste edino poskušnjo Španije, proglasili karolinške otoke za fipanjsko vlast-nino, Nemčija in Angleška v latu 1875. odbil-. Spai.j-ka vlada je na to molčala. Nj Španjskem pa se je mej ljudstvom unel velik srd zoper Nemčijo. 23. t. m. je bil v Madridu tabor, katerega se je udeležilo 150.000 osob z 60 prapori. Hude besede so letele na Nemčijo in sklenol se je protest zoper z ^denj i karolinških otokov po Nemčij1. Španjska vlada je poslala uže tretjo vojno ladijo na bregove karolinških otokov in govori se, da pofilje 25.000 mož na Filipine. španjsko kraljestvo je dospelo na rob propadli. Ta država, v začetku nove dobe tako slavna, tako mogočna in bogata, d enake takrat na svotu ni bilo, propadala je in propadala v zadnjih dveh stoletjih bolj >n boli. Pod Karolom petim se je po pravici reklo o njej, da jejsolnce nikdar ne zaide,. uŽ<" pod njegovim nastopnikom Filipom drugim jo je začela tepsti osoda. Augieži so pod njegovo vlado zmagali tako imenovano nezmagljivo španjsko pomorsko armado iu vzeli Španiji vlado na morji. Ali Angleži ne bi bili nič opravili, da ni bili njihov zaveznik grozen vihar, ki je raz-ki ■opil španjsko brodovje, in zato celo Angleži zmage niso pripisovali sebi, ampak rekali so: Aflavit Deus et disipati sunt. Od tega časa so jo teple bolj iu bolj nezgode, ter jo toliko bolj ugonobile, k*r e vedno imela slabo, zaslepelo vla io. Ko je prišel sedanji kralj na prestol, zdelo se je, da se zopet opomore, In už« se je govorilo, da se Španija uvrsti mej velevlasti. A usoda je drugače hotela; ni ge polna mera njenih nadlog, ni še potolaŽena božja jeza zarad krivic, katere je delala ta država drugim narodom. Zadnji čas jo bičajo vse božje fiibe: toča iu viharji, trtna uš, povodenj, kobilice, potres in kolera. Vsled tega je ubogo ljudstvo vse zbegano, brez dela pohaja, zemlja je neobdelana, opustošena, državne blagajnice so prazne, vlada je v obupu, ker ne ve, s čim bi ohranila državno poslopje. Dolgovi strašno rastejo, dohodki od dne do dne kopne, in po vsej državi je uboštvo, lakot, jok in stok. Vlada uže prvih prihodnjih obresti od državnega dolga nebo mogla izplatiti, državni bankerot je neizogihljiv. Vlada uže zdaj ne more vzdržavati v deželi miru in reda, povsod se upira prebivalstva In z orožjem v roci zahteva pravice, ki so mu bile zajamčene. Kaj bo 5e le, ko država ustavi plačila I Vlada je sicer davke povišala, ali kaj je to koristilo, ljudstvo jih ne more plačevati, in ko so jib tirjali državni tirjevalci, vstali so povsod krvavi boji, ki so bili le v Škodo državi in prebivalstvu. Uie m»6 ljudje v nekaterih krajih za lakoto, in dragina je taka, da spomina na dni najhujše lakote. Zemlja je neobdelana, rokodelci in obrtniki so obesili svoje orodje na klin, trgovina je popolnoma nehala; fabrike in trgovinska podjetja so čeloma propala, ker nobena slvar ni več varna; kdor je imel na deželi 8e kaj imetja, popustil je vse, otšel in spravil v varnost, kolikor mu je bilo mogoče. Poleg vsega Ug4 pa še velika čeda brezvestnih državnih uradnikov ljudstvo guli in v obupnost tira. Ti uradniki so prava Šiba španjskega ljudstva, ker je nad polovico popolnoma nepotrebnih, država jih dobro plačuje, a pri vsem tem so oni strašne pijavke ljudstva, ker se Jim premalo gleda ua prste; vesti ti gospodje —- malo je častnih izjem — nemajo nobene, in Se to moraimo pristaviti, da celo mnogo duhovnikov ne dela boljše. Mestne občine so vse silno zadolžene, celo prestolno mesto Madrid jo tako propalo, da je opustilo uže tretjino pli-novih ljuči; vsled tega so temne cele ulice, po katerih hodijo tatje na temno svoje delo. Kar se tiče kolere, zboli zdaj vsak dan 4000 do 5000 ljudi, in umre jih 1500. Minister notranjih zadev, Villaverde, dela na vse pretege z najboljšo voljo in vestjo, ali kaj pomaga vse to, ker se njegovim dobrim naredbam vse upira ter se nikder ne izpolnjujejo, ker na Španjskem še danes babjeverstvo več velja, nego najmodrejše naredbe; neizbraženo ljudstvo — in kdo si je prizadeval na Španjskem ljudstvo izobražiti? — sovraži tega vrlega moža, in zato vse dobre njegove naredbe vladi več škodujejo, nego koristijo. In še tega je manjkalo, da ča-miki v tako strašno žalostnih Časih vso nesrečo valć na vlado. Kako pa je na Španjskem s tiskovnim zakonom, naj se sodi samo po tem, da je vlada nek časnik tožila, pravdo pa zgubila, ker na Španjskem ni prepovedano klicati: »Živela republika!* — Tako jena Španjskem — v Avstriji tudi še nI vse prav, ali kdor Avstriji zabavlja, naj se ozre poprej na Španjsko, in če boče, tudi v Italijo, potem pa naj govori. Nikodar na svetu pa ni vse dobro. Vsak naših bralcev je gotovo vesel, da ni na Španjskem, ali v odrešenej Italiji 1 Avfgansko fralanje se menda bliža rešitvi. Ruska vlada je sklenola, koje dobila topografično karto avf^anske meje. da ne bo več zahtevala prisvojitve zulfikarske soteske. Angleška vlada je prejela od ruske predlog, naj zulfikarska soteska ostane pri A fganistanu, pašniki pa pri Rusiji. ll Sudana. Egiptovska vlada je 23 t. •ti. dobila brzojavno poročilo, da so bili v Berberu krvavi boji, po katerih se j« ljudstvo polastilo javnih blagajnic. — General Grenfell pa je 24. t. m. brzojavil, da je Dongolo zasedlo 4000 drvišev, ki imajo 800 pušk in 7 kanonov. DOPISI. Trsi 24. avgusta. (Cikorija. — Sla-vija in Soloharda. — NahLahoni. — Novo drultvo. — Goril ki nali bratje in ta mol nji Zakoni in patrijotje. — Miterije). Preljuba Cikorja, odkod si uoma, mrzim na te, mrzim na te, mrzim na te nad vsel Tako smo prepevali tedni, ko smo se prepričali, koliko laž so nekateri Lahonski hinavci navezali nekaterim okoličanom, ko so izdali pravila, v katerih je čitati, da so ci-korjagi patrijotje in da hočejo mir mej Tržačani in okoličani. O ti salamensko farizejstvo! Kde ste pa bili 17. in 18. t. m. vi cikorjaši ? Poskrili ste se enako onim prepelićarjem, glavarjem glasovite »Žina-stike«. O lepi ste, lepil Okoličani, morda bodo kmalo zopet okolo vas lazili Cikorjaši; ako vam zopet poreko, da niso proti Avstriji itd., opomnite jih na to, da smo jih pač videli pri iredentarskih sprevodih, a ne pri patrijotlčnlb, in da po perju poznate ttčke. Sicer pa velja o Cikorjašib res pesem, katero je pel 23. t. m. nek vrl okoličan na veselje vseh zbranih v gledišču in ki se glasi: Le poslušajte vi ljudje, Kaj moja pesen vam por£, Kako se tistemu godi. Ki vlasten narod zataji. Umr6 Slovenski gospodar, Pusti dom sinn in denar, Nauke lepe za vse dni, Kako se dela in živi. Pošteno delaj dragi sin, Ostani zvesti domačin, Oj ljubi dom in jezik svoj, Zanj z brati na braniku stoj. Pa sin pozabi očin glas, Ciko rje se ga prime kvas, Pozabi dom in kaj je Bog, Z Laboni se drvi okrog. Mej brati sejejo prepir, In s žganjem delajo nemir, Preveč je to I reko možje, Od nas, mak&ri čez morje, Denarji pa okrogli so, Prijatli ž njimi zginejo, Junak naš, ko zapravi veš, Poprime sleparije se. A pridejo mu za pete In v luknjo njega posade. Osramoten in razcapan Prikaže zopet se na dan. Zd ij zbere žganjarsko drbal, Volitve vsake prav škandal, V Slovence sika strup kot gad Najetemu je iaž napad. A poštenjak ne gre na lim, Jim fl^o kaže za njih Rim, Obrani sebi mirno vest, In izdajalcem trdo pest. Z volitvami zgube denar, Potem le krasti jim je mar. Več skup jih v noči zasledć, Do jedneua vse polovć. Junak nj»S, v noči izbeži, »Strbunkn, se v morje zaleti, Val za valom tira ga O i doma preČ do Laškega. Na zadnje zdaj povzdignem glas In prosim, prosim lepo vas, Nikar ne delajte tako. Kakor je Cikorjašu šlo. « Oj Šalobarda kako se peni od jeze; nroŠli teden je kar deževalo grenkin kron-Ijic na Lahone; ti teroristi ne bi bili niti sanjali, da bodo keaaj videli po Trstu toliko slovenskih tribojnic, kakor so jib videli te dni — in to jim greni Živenje. Zato pa brcajo na „vse strani, kakor razdražena »mula«. Šalobarda se je spravila celo na banko »Slavijo«, pa kako? Nek zlatar v ulici Malcanton je pogorel. Zavarovan je bil pri »Slaviji«. Naznanil je Škode 12.000, a ves svet je znal, da toliko zlata mož ni imel v prouajalnici. Tukai-Šnji agent Slavije g. Bolgali ni hotel verjeti in je zahteval, da pogorelec dokiže Škodo; ali zadnji je pokazal vse polno praznih škatljic, čes, da mu je pogorela vsa zlatenina. ki se je nahajala v onib Škatljicab. A Bolgati mu na kratko odgovori: »Ako je zgurelo zlato, bile bi morale zgoreti tudi škatljice«, na kar ni vedel zlatar nič odgovoriti. Bolgati je na to celo hotel eoduiji podati ovadbo zarad goljufije proti zlatarju, in ko je zadnji to slišal, prišel je prosit Bolgatija, naj to opusti, Ua se uže vse prijateljsko poravna. Kar nakrat so ga Lahoni naščuvali In začel je Slavijo tožili, proces pa je zgubil v vseh inštancijah. To je zvedela Šalobarda in da si ohladi svoje sice nad Slovani, spravila se je na slovansko društvo. V svojej nedeljskej številki napada glavnega zastopnika Slavije g. Hribarja in inu preti, da bo tožen zarar krive prisege itd. Kaj pomenja to? Dr. Ludro potrebuje novcev, vse druge banke so se uže z njim poravnale, to je odkupile so se, kakor se kedo odkupi pred silo kakega »harambaŠe« tam v turskih gozdih, zdaj pa je na vrsto prišla «Slavija. Tuk. agent Slavije pa ne pozna fiale; nil je včeraj v redakciji Šalobarde in j* tam našel nekega zelenega redaktorja. Ko ga je terjal na odgovor in ga pozval, naj to pred njim ponavlja, kar je bilo pisano v Šalobardi, — začel se je tresti na vsem živolu ter prositi za odpuščanje. Taki so ti lahonski pasjeverci! Ali dr. Ludro, ki je prav za prav vzrok obreko- vanja, ta se še vedno smeje in čaka be-iiČev, pa zastonj. Vsa ta stvar se utegne Še razpravljati pred sodnijo in Šalobardi, ne vemo kako se bo godilo. « • • Petarde naših Lahonov so postale uŽo jako kilave, nemajo več nobene moči; ona petarda, katero so za mjič už^rali na čast patrijotiČnemu listu »11 Soldo« na okna naše tiskarne, kaže prejasno, da so pri kraji se svojimi sredstvi za teroriziranje; časi se spreminjajo, le še neka) bi trebaio v Trstu, pa bi bil precej mir. In kaj jo to neki 7 Bismarkovega dekreta je treba proti kak m 20.000 tukaj prebivajoči m Italijanom, ki se tukaj šopirijo kakor gospodarji in pa glavarstvo z baronom Con- raiiom — zdaj v bpletu — na Čelu. • » • Tukaj se snuje novo internacionalno društvo »P ro Patria«, katerega geslo nekda bode: »Uiri, udri in der Stadt, vsem Iredentom itd. Ne treba torej, da dalje razkladam namen društva, vsak naš Čitatelj ga umeje. * • • Pri oas se močno govori o Goriških razmerah. Vse se Čudi, oa so tam Lahoni še tako drzni in da tamošni Slovenci morajo tako ždeti, da se jim nedopufiča, kar se drugod dopušča. Pravijo, da je tega mnogo kriv malenkostni duh oudotnih italijanskih patri joto v, ki na Slovence prav tako mrze,kakor Lthoni; potem pa tudi iiojazno8t nekega visucega gospoda, ki 80 sicer tu in tam kaže; Slovencem prijaznega, pa le na videa. V Trstu so patrijotična i tal. društva se Slovenci v prijateljskih razmeran, tako bi moralo biti tudi v Gorici in ua to bi moral delati tudi nek italijanski list, ki se pot'za za interese katoliškega sveta. Oprav zato pa bi moral ta list v prvej vrsti priporočati: »Ljubito iu spoštujte se mej seboj, dajte Boru, kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega, Slovencem pa privoščite, Italijani, tisto pravice, katere uživate vi, spoštujte njihOf jezik, njihove šege iu nava te, saj so dobri ljudje, prav steber katoličanstva«. Tižašltf blovenci in Itaiijaui bi radi enkrat dokazali nekaterim GoriČanom, kako se da v miru skupaj živeti, ako je obema draga skupna douio\iua. Pripravljajo se uŽe par let toliko italijanska patrijotična, kolikor sloveuska društva, ua napravijo skupep izlet v Gorico ; pa stvar ni tako lehfca in sicer zarad goriških razmer. Bes žalostno ! Upamo, ua se te razmere zboljŠajo. m « Pri nas se vr&i te dni občno seljenje: vse ulice so polne pohištva, nekateri ubožci pa ne morejo plačati najeinfičine, in zato bi morali spati po ulicah, da jim ni magistrat za nekoliko oni preskibel brezplačnih stanovanj. Stanovanja so pri n?B vsako leio cenejša, ker veliko stanovanj j« prazuib, znamenje to, da iae slabo. 12 tržaške okellce 18. avgusta. Lepo iu prijetno jutro me izvabi na sprf-hoii. Vzamem v roke grčav les in hajdi skoz Bazovico do bližnje Lokve. Ko u$0 precej utrujen pridem v Lokev, namenim se malo spočiti in kozarč k viuca popiti« Rečeno, storjeno. Črez kaka pol ure, ko sem se precej okrepčal in spočil, udarim dalje do Ško-cjana. Tukaj se ustavim in ogledujem jaiuo, požirajočo valove Reke, katero na-merjava naš magistrat skoz Lonjer v Trst napeljati. IdoČ malo dalje ob vodi, zagle-dam velika poslopja v prav slabem stanu tako, da se nisem upal še notri iti. Radoveden vprašam necega starčka: čegavo je to poslopje? Starček mi na kralko odgovori, da to so mlini tržaškega magistrata, Da bodem bolj gotov, vprašam £e mlinarja, kateri mi prav tako pove. Čudno je, rečem mu, da magistrat ne da popravit teh mlinov, ker v tržaškej okolici po li ubogo ljudstvo še iz novih hiš, boječ se, oa se na nje ne je posuje in da se kolera ne za-pase. Zdaj se poslovim od mlinarja in pre-miŠljujem, kako dober gospodar je naS presiani magistrat. Će pri vsa k'j priliki tako dela, bredemo v dol?, k io pa poplati? Mej enačim premišljevanjem pobiram cesto pod nogami in k uialo sem v Lokvi. Ker je bilo prekasno za dalj« potovanje, nklenol sem tukaj prenočiti, kako*- se je tudi zgodilo. Dru>!0 jutro ob šestih se napotim proti Bazovic. Ko v vas pridemr zaslišim pritrkovanje zvonov, katefo je vabilo v sv. hram. Koj se spomnim, da je 'anes rojstveni dan naSega presv. cesarja. Kot zvest Avstrijec sem skhnol tudi jaz par očenafiev zanj zmoliti ter grem v cerkev. Ko pridem v cerkev, na iej tlsem se, da bodem slišal kako lepo petje in orgla-nje, ali zaman. Ko maŠmk vstopi, orgle molče. Ozrem se na kor, na katerem vidim na debelo tri pevce, koji se malo kasneje oglase. Na kratko rečeno, bila je maša taka. da si je ne želim več enake slišati. Po dokončauej službi božjej prašam necega starčka zunaj cerkve: Kaj to pomenja, tukaj tolika^ vas. pa brez orgla-nja in lepega petja? Starč-k me pogleda od nog do glave, kakor bi hotel reči: kaj tebe to briga? in potem mi začne prav očasi in pc domaČe praviti blizo tako le: EDINO 3 T Imeli smo do meseca decembra za organista sina tukajšnjega cerkovnika. Ali žalibog, nnel se je prepir mej njim i gosp. Mirkovičem, kateri mu je slednjič orglanje prepovedal. Po tem nogodku j* začelo ceikveno petje uže pešati in orglanje je pa popolnoma opešalo. ČrezTnekaj časa pošlje magistrat dekret p. And.Lok-u, tukajšnjemu učitelju, kateri sicer težko ali vendar orglanje prevzame. Prvo nedeljo po prevzetju orglunja sedel je naS novi organist pred orglami in prvikrat igral precizno. Mej ljudstvom ste nastali zarad tega dve stranki. Ko g. And. Cok uvidi, da se je začel prepir, popusti orglanje. Zdaj je bilo ljudstvo še bolj nezadovoljno, ker ni bilo ni enega ni dru-zega organista. Na prošnjo cerkvenih ključarjev in župana pošlje magistrat še en dekret g. učitelju, da mora orglanje prevzeti. Ko je hotel iti g. učitelj po popoldanskej šoli v cerkev k poskuŠnjl ter poslal enega svojih učencev po kluČ, dotični ni mu ga hotel dati, najbrže Iz nevofičljtvosti. V nedeljo gre g. učitelj vsejedno or-glat. Ko pa rigistre nastavi in se pibalnik zaaukne, začele so same orgle kruliti in plakati, da je filo vse skoz ušesa. Od sedaj počenši pa se jih ni hotel dotaknott, dokler jih nepopravi in od takrat orgle zmiraj molče. Pevci pa eiti tega kavsa in ravsa, nočejo več brez orglanja peti In zdaj so večinoma tihe maše in vrčernice. Ljudstvo, katero Iz cerkve ho 11, ne meni se o drugem nego o petju. Ko sem se uže naveličal take novice poslušati, poslovil sem se od ubozega starčka, kateri je bil vesel, da je našel onega, kateri pomiluje njegove pritožbe. Zatorej inožakil Združite se in zahtevajte svojega organista, da še enkrat orgle za-pojo m vrle pevce skupaj akličejo, potem pa vsi skupaj delajte v čast boijo. Potovalec. Dekani, dne 19. avgusta 1835. — Rojstveni dao presvitlega našega cesarja se je pri nas kaj slovesho praznoval. Smelo bi skoraj trdil, .ia ni je občine v Istri, da bi na tak način skazala udanost in ljubezen preljubijenemu nam cesarju, kakor dekanska. S Čim takim morejo se le Slovenci ponašati. Už<* na predvečer, t. j. 17. t. m. naznanjalo je mogočno pokanje topi-lev in veselo zvonenje zvonov, da ima nastopiti pumenljiv dan, in uže ta večer je mogočno vihrala črno-rumena zastava pred hišo občinskega urada. Na jutro 18. t. m. so topiči iu zvonovi zopet naznanili nastop veselega rojstve-nega .inć. in na to so se uže videle vihrajoče črno-rumeue, belo-rudeče,belo-modro« rudeće zastave na Šolskem poslopji, nad čitalnico, na nadŽupanovej hiši, kder je žnpnij-ki; občinski in poštni urad. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna zahvalna sv. maša, pri katere) so bili občinski predstojniki, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo diuzega vernega ljudstva. Zvečer je bilo veselje občno. Ob polu 7, uri se je zbrala vsa dekanska inteligencija, mnogo ljudi iz vasi in še drugih čč. gg. iz drugih vasi in občin na dvorišči pre l občinsko hifio. Na to pridejo vrli domači sviralci s krasno čitalnično zastavo trobojmco in sviraju na omenjeni prostor. Tu je trikrat zaporedoma z navdušenjem zasvirala se cesar 3ka himna in na to »Radet-zky-marš« iu Živijo-klicev presvjtlemu cesarju ni bilo ni konca ni kraja. O mraku je nilo vse razsvitljeno: na oknih sveče, pred vratini i nad mizami Zbranih gostov različno barvane papirne svetilnice; na hribih polno kresov; druge hiše so bile tudi razsvitjjene in tu, kder smo bili zbrani, razseljevale so nas bengalične luči in rakete m vesela godba. Škoda, da nas je vihar malo vznemiril. Ko je pričelo teinneti, morali smo se zb rani umaknoti v veliko sobano občinske hiše. Tu je svirala dobro izurjena dekanska g o i ba v občno veselje k« j lepe slovenska, avstrijske in druge pesmi. Trikrat se je napilo presvitiemu cesarju po vč. g. župniku, občinskem tajniku in tukajšnem učiielju in po vsakem govoru je zaaonela ĆesaisKa himna.Navdušeni »živijo« je imel veliko vlogo. Se mnogo drugih različnih napitnic se \6 da nismo pogrešali. To lbat; ijotičuo razveseljevanje je trajalo do 2 ure po polunoČi. Z.hvaliti seje vrlim Dekančanom, posebno pa nadžupanu g. Iv. Grisonu, ne-titrimljivemu občinskemu tajniku g. Iv. Monfredi in še nekaterim družim gospodom, dt se ne strašijo truda, kedar je treba spodobno praznovati god milega tiam cesarja. Taka udanost in ljubezen naj bi služila mnogim drugim občinam v izgled. l'a dan se ni v Dekani še nikdar t iko sijajno praznoval in od sedaj nadalje upamo, *da bo vsako leto tako ln še bol|e, ker sedaj imamo razen nadžnpana g. J. G. in hekoliko drugih patrijotov tudi vrlega pa-trijotii in za stvar navdušenega tajnika g. Monfre io. Živeli 1 Opazovalec. I« Vipave 24. augusta. (Dijaika ftleltčM). Včerajšnji dan je bil za nas Vi-p.voe redtk, krasen dan, kateri je vreden da se zabileži zlatimi črkami v našo na rodno kroniko. Dijaki, kateri so nam dl-laško veselico v slavljenje petdesetletnice S. Jenka priredili, iznenadili so nas. Uže priprave za veselico so bile nenavadne, kajti s pomočjo znanega vioav-skega gospoda trgovca g. A. Ditrina, kateri je, dasi ne odbornik čitalnice, edini oi njene strani dijakom v obletu dekoracij' skem in sploh aranžerskem delu kaj izdatno na roke šel, spreobrnoli so čitalniško dvorišče v krasno s podobam1, zrcali, le-stencami Itd. okrašeni šator. Spored veselice, katera se je začela točno ob m-povedanej uri pri jako obilej udeležitvi občinstva, mej katerim je bil v nepričakovano velikem Številu krasni spol zastopan, mej katerim je bil tudi bivši c. kr. vladni svetovalec g. Ant. Globočnik navzoč, mej katerim so bili tudi c. kr. goriški profesorji in drugi od biizo in daleč došli odliČnjaki, vršil se je jako povoljno. Ko je orkester, obstoječ iz desetih na gosli avi-rajočih g. koper. učit. pripravnikov, s izvrstnim primistom, g. Abram-om, tržaS-kira abiturjentom na Čelu, cesarsko himno intoniral, vstalo je vse občinstvo raz sedežev, ter odkritoglavo poslušalo. Ko je pa orkester iz himne nenadoma v našo marzejlezo »Naprej« prešel, začuii so se gromoviti živio-, slava-klici. Graški medicinec gospod Defraučeški iz Sturja in glavni aranžer veselice, pozdravil je goste v sicer kratkem, pa jako primernem ogovoru, on je prehral tudi došle telegrame, štiri iz Mozirja, dva iz Metlike, dva iz Trsta, enega iz Prage podpisan Gregorčič L-go, ava iz Bolca, enega iz Rtdgoue. Mej sporedom veselice je pa došlo še več drugih telegramov, kateri so se po veselici prečitali. Po nagovoru je nastopil thjaBki pevski zbor, broječ na i trideset udov in zapelje pod vodstvom ljubljanskega pripripravnika, g. Dekleve, ouiamljho lepo, A. Foisterjevo »Pobratimija«, iz katere se je posebno prijetno bariton solo gospoda Cvirua slišal. Pesem so morali pevci ponoviti. Slavnostni govor ie govoril g. BlaŠ, abiturjent iz Celja, in občna sodba o njem je bila: krasno sastavljeni, izborno preda-vaui govor je bil to, le škoda, da nema gospod govornik bolj krepkega glasu. Slavnostni govor je bil odločno biser veselice in ie želeti je, do ga gospod govornik v kakem časniku, recimo v »Zvonu« izvoli prijaviti. Za slavnostnim govorom je prišel na vrsto potpouri slov. pesni, igran po Že navedenom orkestru. Potpouri je bil lep, gospodje so se morali mnogo truditi, le škoda, da ni bil razun gosli in violona nikak drug piskalni instrument zastopan. Ko se je lačula iz potpuria pesen »Hej Slovani«, bil je občni vsklik živio! slava! Deklamacija, predavana po učiteljske^ kandidatkinji, gospodičini Lavrenčič iz Trsta, ganoia je poslušalce do solz. Krasna je snov deklamacije, gospodičina Lavren-6 č pa tudi umeje jo poslušalcu tako govoriti, da ga prešine, omami. Gospodičina vsa Vam čast) Zbor A. B. Towačovsky-a : »Sporočilo« kakor tudi zbor J. Kocijančič »Njega ni«, peli so gospodje pevci isto tako izbornoj kakor aPobratimijo«. Ploskanja ni bilo konca, dokler je niso ponovili. Bariton solo F. S. Vilharja »Mornar« se 8premljevanjem na klavirju je pel g. Hubad ljubljanski sedmoŠolec. Gospodu pevcu je biio poznati, da ni povsem dis-poniran bil, klavir pa je imel tudi tako slab glas, da se je nad nJem občinstvo sploh spotikalo. Nekdo, kateri je gospoda Hubada »Mornarja* nŽe peti cul, trdil je da ga je pri drugih priJikab še boljše pel, nego ta večer. K učinku te pesmi treba tudi gotovo, da se poje v zapitem prostoru. v salonu in pa pri popolnem miru. uSouvenir de Bellini Fautaisie bril -lante«, svi al je na goslib se spremljeva-njem na klavirju že poznati gospod Abi*m iz Trsta. Gospod Abram je odločno umet nlk na poslih, le Škoda, ua je bilo občinstvo uŽe preutrujeno, in da se je sprtm-ljevanje na cvilečem klavirju vršilo. S tem je bil oficijelni program veselice na vso čast in hvaio vrlim naStm dijakom dovršen. Ples v šatoru je. žal. skoraj popolnoma uničil Jupiter pluvjus. Banketa v č tal-niškej dvorani se je udeležilo 48 osob, vt činoma dijakov. Prvo napitnico je govoril v imenu vipavske čitalnice nje pod predsednik, g. V. Rohrman, adjunkt deželne vinarske šole na Slapu, ter gospode dijake vrlo pohvalil. Napitnici je odgovoril nam že poznati gospod Blaš, in s tem odgovorom kakor tudi z še poznejimi se je gospod Blaš izkazal rojenega govornika. Po tein se je vršila napitnica za napitnico, mej temi tudi ena od gospoda »Izpod Nanosa«. Menil banketa, ni bil nič kaj izvoljen, kajti domačini, kateri ved6, kaj se v tetu obziru v Vipavi za enak denar, v nekej drugej gostilnici lahko vdobi, bili so neprijetno iznenadjeni. No, pomilovanja vredno je pa Še vrhu te^a to, da je stilničarka dijake, kateri so se za stvar vender tako trudili, in s tem ne sebi, ampak odločno gostilnlčarki največji tnate-rjalm dobiček naklonili — prav pošieno razialila. Po njenej triitvi se je oglasilo k banketu par udeležencev več, kakor »e dot čni gospod blagajnik — dijak — fo-rintov sprejel, in plačilo je zahtevala s prav ne izvoljenimi izrazi za vse napovedane. Ta čin moramo vsi olikani Vipavci odločno in jako obžalovati, ujedno izreči: gospodje dijaki ne zamerite! vsaj lahko uvidite, kako potrebno je, da se s tisto ljubeznijo, tisto gorečnostjo in tisto vsiraj-nostjo v Vašem bodočem poklicu olikanju našega priprostega naroda udaste, s katero ste nam to prekrasno veselico v slavljenje petdesetletnice S.J^nka v Vipavi priredili. Hvala, slava Vami Loslce dne 20. avgusta 1885. -- Ni sicer moja navada se v javnost spuščati, ali dopis od dne 9. t. m. iz »Vipavske okolice« v Vašem cenj. lisiu me k temu činu priganja. Gospod dopisnik navaja ali iz zlobnosti, ali pa iz nevednosti večinoma le fakta, katera se z resnico nikakor ne, ujemajo. Štejem si za dolžnost, v obrambo tukaj&nib fantov stvar iz resničnega stališča pojasniti. Da se kak fantin, kateri je slučajno v Trstu služboval in si tam kako besedo italijanščine navzel, v pijanosti s tem po-naSa, da kaj italij. zapoje, to je res, vprašam pa, ali se ne nabuja v slednjej občini tukaj v bližini Trsta kak tak junak, ter je vsled tega uŽe morebiti domovina v nevarnosti, ako se vinjeni, neolikani človek toliko izpozabi. Meni so znani slučaji, da so gospodje, kateri se k cvetu na-rodnjakov prištevajo, prav tako ravnali. Hvaležen sem sicer g. dopisniku, du iako po očetovsko za naše fante skrbi obečaje jim, da ga bode jako veselilo, ako jib bode mogel k letu pohvaliti. Gospod dopisnik naj bode prepričan, da je njegova pohvala, kakor tudi njegovo grajanje tukaj čisto brez veljave, da se uru-gače in bolj po domače ne izrazim. Loziški fantje prepevajo narodne slovenske pesmi vsaj tako navdušeno in tako dobro kakor drugod, Izimši nekaj bolj izvežbanib pevskih zborov po nušej dolini, ne pa kakor g. dopisnik omenja, da je petje Lozi8kih fantov kričanju podobno, ki se Čuje pri laško tržaških in goriških fantabnib. Gosp. dopisnik nema gotovo sluha, ker je spravil toliko laž na dan. Kar g. dopisnik nadalje o glavnem namenu svojega dopisa, namreč o neolikanem vedenji lozifkih fantov proti tuj cetu navaja, vse to je z malimi iziemki, kateri pa niso imena vredni, popolnoma neresnično. Mimogrede omenja g. dopisnik tudi, da bo lansko leto na Lozicah porezali necega fanta; od kod je to nesramno laž privlekel? meni ni znano, ter si zato tudi ne bodem glave razbijal; tožil bi dopisnika za Žaljenje časti občanov, ali ne zdi se mi dostojno z njim se puliti. Objavil sem to le z namenom, da se tujec, kateri bi nameraval našo občino se svojim pohodom počestiti, nikar ne straši obrekljivega dopisa; brezi vse skrbi sme tudi brezi orožja in orožnikov v našo občino priti, ker ga gotovo vsak občan, bodi si mlad ali star, spoštljivo pozdravi. Ne svetujem pa g. dopisniku prav zdaj navedenih, zadnjih vrstic za svojo osebo vpo-rahljati, kajti vse mogoče je, da bi mu naši sicer mirni, a z njegovim obrekljivim dopisom globoko Žaljeni fantje — remenov ne namazali. Slednjič moram tudi omeniti, da Imamo na Lozicah »bralno društvo« obstoječe iz 34 udov, katero večinoma fantje podpirajo. Domaee in razne vesti. Prestolnica Štefanija je v ponedeljek zvečer ob 9. uri in 45 min. pnŠIa v grad Miramar. K sprejemu so došli na kolodvor: G. k. deželni namestnik l>aron Pretiš, vojaški poveljnik baron Kober, okrajni mornarični poveljnik baron Wi-plin^er, poveljnik oddelka vojnih brodov, ki so na službo visokej gospi baron Spauu, poveljnik broda »Krka« baron Pelecby, major generalnega štaba pl. Perini, grajski glavar pl. Orel in načelnik tržaške železniške postaje, g. Pirovano. — Ko je deželni namestnik pozdravil visoko gospo, odgovorila je ona, da jo veseli, ua bo mogla dalj časa prebivati v Mirarnaru iu upa, da se bo tu prav dobro in po domače čutila. Potem so jej bili predstavljen drugi gospodje, s katerimi vsemi je prav nl|Udno govorila in jim roko podala. Pod predorom se je poslovila z besedami: na svidenje, gospodje ter v odprtej kočiji odpeljala v gr;.d Miramar. Vse je občudovalo lepoto in neprisiljeno a čisto naravno uljudnost visoke gospe. Včeraj dopoludne se je uže sprehajala po parku. V Mirarnaru je zdaj pravo dvorno živenje; v^e polno dostojanstvenikov, kakor so grof Bomb-JJes, !n dvorne dame grofic« Torouca, Palfy, Cbotek in druae dame, mnogo častnikov c. k. mornarice, ker nasproti Miramara so zakot-vene vojne ladi|e; jahta »Fantasle«, fregata Uadetzky In topničarka Krka, in vse polno dvorne služičadi. Kakor smo poizvedeli, napravili so v Ljubljani ceBarjevoi lepo demonstracijo, na tisoč* Iju ii se je zbral* na kolodvoru ter nav.iuš^no pozdravljajo cesarjevno se ž.viokbct, visoka gosp 1 sa je nekda prav prijazno skoz okno salonskega voza zahvaljevala. Druga demonstracijo so jej napravili vrb KraSe.ci Ni-breŽmt; od vseb bližnjih krajev je došlo ljudstvo ter našo cesarjevno se Ž vioklici pozdravljalo; cesarjevna pa je jako prijazno oizdravljila. Ljudstvo je bila kar očarano zarad tako naravne prijaznosti in ponižnosti preijubljene cesatjevne. Naše vrli okoličani so nas uže vse te dni popraše-vali, ako se kaka ovacja napravi na čast visokej gospi, katerej žele dokazati svojo iskrenost za cesarsko hišo. Odlikovanja. Ladijestavbenemu inženirju prvega reda Josipu Kucbinkaje bil vsled izvrsme njegove službe podeljen vitefki križ Fran-Josipovega reda. — Ma-šinist prvega razreda Leon Metidel je pri prestopu v pokoj v priznanje. doI«uletne izvrstne in zveste služoe prejel zlati kri-žoc za zasluge s krono. — Okrajnemu glavarju Josipu Ekel v Novem mestu je bil podeljeu naslov in značaj vladnega svetovalca. Dopolnilna volitev za dež. zbor Kranjski, vrši se danes v Idriji in včeraj se je vršila v Kočevju. Denes v Idriji je gotovo, oa bode izvoljen gospod učitelj Steunar, včeraj pa je bil izvoljen v Ko-čevji g. Jakop Hren, kateri ie, kakor znano prodrl tudi proti kuezu Wimlischgratzu pri zadnjih volitvah za državni zbor. Odvetnik dr« MianlČ je odprl svojo odvetmŠKo pisarno v Gorici. Strašna nesreča v 1.1dovolil arsenalu. Včeraj zjutraj sta padla dva mizarja iz novo zgradjene la-dije iPos;iylou« in se skoro ubila; ali to je bil nekol ko preludij veče nesreč". Po« poludne ob 2 uri se sliši strašanski pok na parniku »Argo«, katerega bo nekaj popravljali v arsenalu. Zakadi se strašno, in zdaj se tudi sliši klic po pomoči. Pomoć je bila precej pri rokah; toda kaj se po« kažt ljudem, ki so prihiteli na pomoč? Veliki kotel je počil in na tleh je ležalo ranjenih 14 mašinistov, kut ij-skih dežel, z Ogerskega, Hrvatskega, Polj skeg t, iia, celo iz zamorskin dež^l daljne Amerike, da se razveselć na Va$em zvestem slovanskem srcu, ki z enako ljubeznijo bije za vse slovanske rodove, ker se raduje njih vspebov, in ž iluje nad njihovo nesrečo. Mi Slovenci, ki ž vimo v Avstriji najdalje na jugu, bojujemo se, kakor Vi, neprestano za ohranitev nafce narodnosti. In tudi mi smo se iz teškega spanja na enako čudapoln način predramili, po izgledu, kateri ste nam Vi dali, i nadejamo se, da se naposled priznajo pravičae naše težnje. Mi smo pri&li v Vašo Prago, katero pripovedka iz starodavnih časov imenuje »zlato Prago«, o katerej vsi slovanski rodovi z spoštovanjem govori, da ogledamo spomenik, kateri je postavil Vaš narod z lastno požrtvalnostjo, in di» prinesemo na naš dom izvrstno Vaše prizadevanje za proslavo naše domovine. V imenu Slovencev izrekam Vam, velečastiti gospod župan zlate slovanske Prage, slovesno zahvalo za sijajni sprejem, želim čeSkemu narodu najlepši napredek in kličem iz dna srra gromoviti »Živio« zlatej Pragi i nje županu«. Hribarjev govor je bil sprejet z splošno navduSenostjo in župan in mestni svetovalci so Slovencem krepko stiskali roke. Potem je g. župan slovenske goste odvedel v veliko zbornico, kder so pevci zapeli »Otok bleški«, katera pesem je bila sprejeta z gromovito pohvalo. Od tod so šli gosti v staro zbornico, kder so se jim pokazale in raztolmačile znamenitosti; tu so zapeli »V goreujsko oziram se skalnato stran«. Tudi ta pesem je na&U gromovito pohvalo. Potem j* magistralni tajnik, g. M>ly, razkazal gostom vse prostore mestne hiše, pokazal jim je tudi slovečo astronomiČno uro, ki je njim na čast igrala. Pri ločitvi so Slovenci liubej, Slatej slovanskej Pragi i njs iupauu za-orili »Slava« in *2ivio». Obiskali so potem še več znamenitosti, opoludne so Šli v obrtni muzej v hiši »u Halanku«. kder sta jih Vojta N t-prstek i njegova soproga jako gostoljubno sprejela; gospa Naprstek jim je postregla s p avimi češkimi »kolači«, gospod Ninr-stek paz izvrstno mehiško kapljico. Zvečer so bili pri predstavi v »Narodnem gledališči«, kder so bili predmet live ovacije., orŠester je njim na čast zaigral; Naprej zastava Slave, ki se je mej gromoploskom pričela iu morala trikrat ponoviti; mej sviranjem je vse ljudstvo z sedežev vstalo. Ruska korveta Alboru*. poveljnik kapitan Sabline, je včeraj zjutraj ob 8 uri došla v našo luko, na krovu ima ta ladij a 100 mož. Tržaibe novosti t Varujte otroki! PredvčerajSnjem seje v kolonji pred vognjakom neke ondotne krčme igralo 4 letno dete, mali Franelček, sinko rokodelca SuŠeka, ker pa je ozidje vodnjaka jako nizko, je dečko, ki se je spel na ozidje, zgub i ravnatežje in padel v globok voanjak. Čez nekoliko minut so ga mrtvega potegnoli iz vodnjaka. — Včeraj je nek voznik poleg bolnice povozil 4 letnega fanta Viktorja Levi. Kaj se t se sme v Avstrijil »LTndi-pendente«, »L'Alabarda«, »II Piccolo« — vsi ti trije labonskl listi niso niti z eno besedo omenili prihoda cesarjevne v Mi-ramar. pač pa prinašajo vsaki dan poro čila o Iredentovskem pesniku Carducciju, možu jako male veljave. Dober gesttlntiar je g. Kadunc, kateri ima pivarno v Fenice. Včeraj je bil jako dobre volje, klical je ljudi iz ulice v svojo gostilno ter jim dajal pive, kolikor so hoteli piti, v kratkem času je na tak način stoč'l 8 sodcev pive in pred njegovo gostilno se je bilo zbralo vse polno ženih, tako sic*r, da se je uže policiji zdelo vse to prekomunistično in da sta dobrega Kadurica zgrabila dva stražnika in odpeljala v zapor. Neverjetno — a resnično. Samomori. Uže zopet cele vrste samomorov. Nek viši mornarski čast tik, nže v letih, ljubil je hčerko nekega tržiSkega krČmarja. Nezvesta je bila in to je zvedel, Ne ve se, kal;o je prišlo : v nedeljo popoludne zaprla sta se oba v spalno «obo v stanovanju omenjenega častnika, ter sta dekli naroČila, naj ju ne moti, ako je ne kiiČeta, pusti naj ju tndi 24 ur sami. V ponedelek je bilo 8, 10 ura in o ibil je poldan, pa nobenega glasa iz sobe. Dekla se naveliča, gre do vrat in jih skuša odpreti, ne gre; pokliče, nobeden se ne oglasi; v stahu teče po kovača, kateri sft silo odpre vrata in kaj se pokaže ? Oba sta bila omamljena, posebno častnik je bil uŽe J-Iizo mrtev, mej tetn, ko je ljubica kmalo k sebi prišla. Njo so odpeljali v bolmcr>, kder je še ti«ti dan ozdravela, aH on je včeraj umrl. K 'j je bilo ? Zmenila sta se. da oba umereta in da si v ta namen priŽgeta oglje pod posteljo; ali Ženska menda ni imela posebne volje, da umre in je pustila naj gre le stari Ijubček na drugi svet. Nekaj sumljivega mora biti vmes, ker so mlado dekle iz bolnice peljali v zapor. Visoka in stara gospoda se tudi včasih strašno zmoti. Učitelj na judovskej šoli, nek Jožef Luzzato, 63-letni mož »e je včerai zavdal in prece) umrl. Domače zidrege so nekda v/.rok samomora. 17-1-tno deklč, ki j-! delalo v nekej tiskarni, po imenu Jožefa Komavli, je prei-včerajŠnjem poleg sv. Andreji skočila v morje iz namena, da se vsmrti; delalci so jo videli in jo še živo izvlekli iz morja. Niumna l|ul>ezen. Policijsko. Nek Milan B, dober človek, a vinski brat. zaspal je v nekej krčmi; ko se je pa zbudil.se je prepričal, da .t U manjkajo čevlji in srebrna ura; nek lopov, ki je poleg njega sedel, ga je oskubil. — Nekega kmeta Antona Cleva iz Rozzola so triji neznani na Občinskej cesti zavratno napadli In na glavi ranili. —' 3 ponočne frajlice, pa 2 nevarna posto-' pača so dejali te dni v varno senco. V Zadru izhajajoči »Narodni list«, prinesel je to le poročilo iz Trsta, dni 18. t. m.: U ovom gradu, poplavljenom ta-lijanštinom dožtvismo danas baš liep izkaz. Slavi se imendan kraljevski. Na »Piazza Grande« sakupila se ogromna povorka naroda sastavom i glasbom na čelu. To su radnici mnogih slovenskih družtv«, vete-ranci, itd. svi, jedan po jedan. Bit če ih barem deset hiljada na broju. Uz pjevanje carevke kreče ta silna vojska put palače namjestnika, — Ali oni hoče da dokažu privrženost svoju caru a istodobno i narodnost ogromne veČine pučanstva ovoga grada i njegove okolice. Ja sam se divio tomu prisoru do nevjerojatnosti. U ovom gradu, gdj* nespaŠenici toliki mah pre uzehu i koji od deset godina amo te t eri ziraju narod svojimi bumbami, gdje je ta HjanStlna .*ve poplavila, u ovom gradu, kažem, čuti samo slovensko i hrvatsko pjevanje, udaranje slavenskih komada, govore u našem milom jeziku nasred velikog trga. pod vidikom talijanskog municipija, odobravanje sa strane svih poštenih na taj slavenski izkaz, sve me se to tako milo srdca dojmilo, da mi utisak nije mo-guče ni iz daleka izraziti. — Čuo sam gdje jedan iredentovacsinoč jednom Niemcu kazivaSe: Ci vorrannoalmeno cinquaut'anni per italianizzare del tutto questi .... ščivi!« A Niemac če mu: »Bumbum, lio ber Freund, čikfanta anni e sarete lei und aile Irred»nten a Palermo cazzadi fora de Trieste.I šćavi xe duri«! — B — Trlno poročilo. Kupčija jako mlahova. ceneakoro vsega blaga so oBtale nespremenjene, le petrolje nekoliko dražje postalo, ker stane denes uže f. 10. — s tendenco za Še vi§o ceno. Borano porodilo. Tendenca borse je zopet jako dobra, kurzi raznih papirjev so poskočili. — dne 24. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 50 Zlata renta......10* » 85 5*/, av8t. .... 99 • 85 Delnice narodne banke. . 872 » — Kreditne de'-'ce . . . . 285 . 75 London 10 lir sterlin . . 124 » 60 Napoleon.......— » — G. kr. cekini............9 » 89 100 državnih mark ... 5 » 90 I Flll^C jerSgk odprl je novo pekarno v ulioi Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej gostilna Cervo d' oro. — Njega prinoroČ* tu li odbo* delaiskega podpornega društvi v namen, ane «k iiij-'Ue klooasfH. Imam tu Ji annajski E-trigon #*nof. V kratkem dobim tudi slanine iz drugih dežel, kar bodem pa še posebej o!-javi j. SBfttfiBCeDLA po*el>aio*»t c. k. priv. in odlikovana tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlati«! kolajnami in dlpltmaaii na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Jnnliterea ca-muala in dii čih željič napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospeSnje pr^bav-Ijenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje,o9la belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na livce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibenika in v Trati. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladtičarijah. Nepokvarjeni pravi liker su pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po samahi i grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov. 48-3 Assicurazioni generali v Trstu (druStvo, ustanovljeno leta 1831) To druStvo je ražtegnolo svoje delovanja na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavaravanje proti peiarv — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga ln zavarovanje na Sivenje. DruStv.-na glavnica ln reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 «3 Premije za poterjati v naslednjih letih f 31,006 641-33 Glavnica za aavarovanje Žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.j57'98 Plačana povračila; a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423 338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in splch vsa natanjčneja pojasniia se dob6 v Trutu v uradu druStva nadstropji. fergesteo, scal i III. v prvem Elija. Tre ves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica dHle Becohere St. 13. Odprto je od 3 do 6 ure popoludne. Piafcza Rosario St. 3, I. nadstr. Na let,o, ako se abonira plača le 3 for. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnlm aparutom so dobro rabljivi zarud natanjčnostl in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in -arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat «Merkur» kakor j« tukuj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad priprosta konstrukcije in lubkote stain' le fr 3.&0. Novi p* Čet MERKUR z automatlčnem barvilom dobi te ]e v 64- -20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Llojfdova palača ulica „Mercato vecohio" 4 V TRSTU. Letnik. uruAtvo .KDiNOSl « — izd^teij in odgovorni urednu :. VIKTOK DOLENC Nora tisaarna V. DOLENC v Trstu