79. ifevUKD. o tama, t peten 6. iprni 19Z3. leto loi. 3 lakaja rttk dan popoldae, tavMamil nadeli« la praantke, r»tl t do 9 petit vrat i 1 O. od 10—15 pe«t vrst i 1 D 50 p, večji Inseratl petit vrata 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pori j d bese U 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede Inaeratov na} se priloli znamka za odgovor. Varavniatvo „*lor. naroda" la .Narodna Uiaarot" Kaallava oilca it 9, pritlično. — TU ti on at. 304. UraamUtva „mio*. Mara**" ««an«va Tala'aa ata«. 34. Daalaa aprafama la padaliane In aadaataa frank «aa»r R«kt)pta0V a« m vrata. Posamezna številk*: v Jugoslaviji vso dni po Oln 1«— Inozemstvu navadno dni Oln 1, nadalja Oln 1*23 PoStnina platana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: V Istieosm » Ljubljani po po* ti 12 mesecev . • • • . . Din 120-— Din 144 — Din 216— . 60— • 72— . 108*- # so-— • 3^5-— . M- 1 • • • * • • • » lO- 9 12*— . 18*- Pri morebitnem povišanja ee Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ffitaT* po nakaznici. Na *amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. i POSLANICA SOKOLSTVU. Vsem bratom in sestrami Na IV. glavni skupščini Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza, vršeči se dne 25. marca t. l. v Beogradu, smo soglasno in z navdušenjem spreleti resolucijo, ki ponovno poudarja, osnovna načela naše organizacije in nam v interesu Sokolstva, države in naroda začrtava najnujnejše, neogibne naloge sedanjih dni. Predhodna naša konferenca v Beogradu je sklenila, naj resolucijo razmnožimo s tiskom m jo razdelimo med članstvo. Poživljamo vse brate tn sestre, naj se zglase pri svojih društvih, kjer jim je resolucija na razpolago. Besede, zapisane v nfef, prenesite z delom v življenje! Z vso fizično močjo in z vso duševno vedrostjo stojte na straži in izvršujte dosledno svoje sokolske^dolžnosti! Čas, ki ga preživljamo, je tako resen in tako kritičen, kakor še ni bil izza našega narodnega in državnega ujedinjenja. Ob temelje naše države se zaganjajo njeni sovražn'kt. ščvje-to brata na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo tn one-čaščajo avtoriteto in svetost državne misli in narodnega edinstva z vsemi sredstvi klevet in demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in nekažnjeno snujejo načrte, kako naj razbije jo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, Zdravo! I umiranja in junaštva ter utirajo strugo pogubonosnim valovom zunanjih sovražnih nakan, ki se naj razlije-jo po naši zemlji in nas iznova za-sužnijo in uničijo! Zavodnikl ljudstva se brezvestno in zločesto igrajo z usodo vsega naroda in drve s slepo strastjo do osebnih ali strankarskih koristi brez ozira in pomisleka na to, ali jim te koristi dozore tudi le na razvalinah našega skupnega doma. Položaj trenutno narekuje vsakemu Sokolu in Sokolići dolžnost, da s preudarno, trezno ki prenrisevalno besedo razširja, poglablja in utrja od moža do moža in od žene do žene Idefo narodnega in državnega edinstva In tega edinstva vsestransko visoko prednost in ceno, ki temeljita na resnici, da bomo in ostanemo močni in neodvisni samo v veliki in urejeni nacionalni in državni celot! in skupnosti. Ako pa bi ndr.riTa ugodna ura, ko bo treba pr^ti razdiralnem«! del'« in vsskter! pohlepnosti postPvt! odporno In brambno s!lo vseh d'sciplhrra-nih moč!, t~kr*t bo morali v zmislu svojih načel in nolog Sokolstvo na plan kot bojna organizacija, ki je pripravljena storiti bi žrtvovati vse, kar zahteva od vsakega brata in od vsake sestre čast in obstoj domovine! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza* v Ljubljani, dne 3. aprila 1923. Oebata o liberalizmu. V italijanskem tisku se je pred Ve- I Jlkonočjo vnela zanimiva razprava o »nasil u in svobodi*. Razpravo je povzročil vodja italijanskega fašizma, ministrski predsednik Mussolini, ki je v reviji »Gerarchia« napisal članek o razmerju fašizma do liberalizma. Vodilni listi italijanskega liberalizma namreč, predvsem milanski »Corriere della Sera«, pa rudi rimska druga »TI Mondo« ter »Giornale d* Italia« neprestano zba-dajo predsednika Mussolini*a z namenom, povrniti italijanski državi načela zdravega parlamentarizma in utrjeno pot zapadnega liberalizma. S pojavom faš'zma na rimski konzulti je namreč Italija doživela pravi državni udar, in način, kakor se sedaj vlada italijanski narod, je enostavno diktatoričen. FaŠi-stovska stranka ima neznatno manjšino in Mussolini se gospodom poslan- cem velikih In malih strank Še ob tistih redkih prilikah, ko se za eno uro pojavi v parlamentu, prav hudomušno smeje. Naravno je. da idejni zastopniki liberalnih inštitucii, ki so v kratki dobi polstoletnega življenja ustvarile sedanjo italijansko državo, jo socijalno, gospodarsko in duševno razvile do ugledne evropske sile, ne morejo mirnega srca gledati, kako se te institucije, kako se italijanski parlamentarizem, svoboda in pravica narodne večine ter liberalna državna načela teptajo in ti krogi dalekovidno čutijo, kako se končno v Italiji pripravljajo dnevi nebrzdane diktature maloštevilnih kast in osebnosti. 2e danes nastane v sltičau nagle smrti Mussolinija v fašizmu boj struj in osebnih ambicij, ker še vedno niso določena nova, ndiberalna načela, po katerih naj se spreminja vodstvo države tn naroda. Parlamentarizem in in liberalizem imata taka načela. Večina civiliziranih držav se jih poslužuje. Samo Rusija je s komunizmom doživela novo obliko vladavine, ki ni ne parlamentarna, ne liberalna, zato pa po prostodušnosti diktatorska. Enak vzgled je evropski politični teoriji ponudil Mussolini s fašizmom in dejanji, ki so ga privedla na vlado. Res je, da je tedaj imel za sabo silo in pa mehkužno, neodločno okolico italijanskega političnega sveta. Toda prevrat in nasilje je enkratni pojav. Poseben nauk o nasilju in prevratu ni mogoč v tem smislu, da bi se z njegovo pomočjo smelo trajno in neškodljivo menjati vlade in upravitelje države. Iz te splošne skrbi se torej pojavlja pred resnimi italijanskimi politiki, ki se v prvi vrsti bavijo z idejno javno kritiko, in ki ne posegajo v nehvaležne posle praktične politike. v^-~?anje itali'an^kega liberalizma. Pazuml'ivo je, da razburjajo razprave te vrste živce ministrskega predsednika Mussolinija in mu manjšajo avtoriteto, ker so ideje liberalnega in parlamentarnega državnega krmaren;a v ja^'ni zavesti vendar še tako spoštovane, da je vsaka diktatura n^n ril.i u bi''ena. V omenjenem članku je Mu*solini poskusil z veliko stilistično snretncsfjo dokazati nauk fašizma o državn°m vodstvu, gled«? katerega postavlja trouco temoVrih idej: red, hrerarhi'a in disciolma. Da cbŽava brez teh ustanov ne more živeti, to je nesoorno tudi za pripadnika parlamentarizma in liberalizma. Boj svetovnega komunizma proti državi se je g-bal v bistvu proti tem trem pogojem državnega so**TJa. Posebno bo!iš>vizem je vzor politic^^a nokreta. ki zamika vsakršen red. hr>rarh"o in discWmo in ki s tem zagovara s*a1Tš*e izrazitega so-c';al"°ga aiTait*U'"a. Proti nevarnostim rjrrf^benega anarhizma se je v Italiji ustanovil fa^'zem. V svojem prizadevanju za vpostavitnv reda. n;;erarrn*e in rjfccrorhte ima nač danes Mussolini vse zdrave sile Itali'e za sabo in ne v zadnji vrsti zastopnike liberalnih idej. Toda v navedenem Članku pledira Mussolini tudi za misel, ki jo le-ti ne morejo sprejeti. Pravi, da ima skupina ljudi, ki je prišla na vlado, pravico in dolžnost, z vsemi sredstvi in silami delati na to, da se čim dle vzdrži na krmilu države. Z drastičnim opisom naglasa Mussolini, kako je današnji parlament nepripra-ven, kako vlada v strankah demagogija. Razumljivo je, da se fašizem s svojim idcaT:zmom, požrtvovalnostjo in s strogo disciplino smatra za edino zdravo gibanje v italijanski javnosti in da je nregova kritika italijanskega političnega sveta v marsičem prav resnična. Itali:anski liberalisti odgovarjajo, da s tako kritiko ideje Pberalizma kot takega niso zadete. Odstavljene so samo mehkužne, brezvoljne stranke, ki bi bile zanesljivo upropastile Italijo, da ni fašizem posegel v razdiralni proces komunizma. Toda kljub temu velja liberalno načelo, da je vlada upravičena voditi državo samo dotlej, dokler soglaša ž njo javno mnen'e in večina naroda. To je nepobitna zahteva liberalne državne politike, od katere ni mogoče odstopiti brez nevarnosti za mirni razvoj države. V življenju se je treba boriti za žive resnice. Takih resnic glede državnega vodstva pa fašizem nima. Liberalizem je taka živa resnica, tičoča se državnega sožitja in razvoja, ki v tem oziru prednjači pred vsemi prikritimi in odkritimi nazori diktatorske politike, če je parlamentarizem slab, ga je treba izboljšati, ne pa odpraviti. Brez parlamentarne kontrole je suverenost naroda in njegove volje prazna beseda. Suverenosti naroda pa zopet ni mogoče zanikati, niti teoretično niti praktično. Narod sam bi se prej ali slej zahvalil vsil.Mvim domišbavcem, ki bi poskusili trajno odpraviti njegovo suvereno odločanje. Mussolini trdi, da je liberalni nauk propadel, izkušnje svetovne vojne in sicer primeri Rusije in Ita-Ire so po njegovem mnenju razbili njegovo veljavo. Pri tem mTs!i na pojav faš:zma in komunizma. Toda akti o blagodati fašizma Se niso zaključen!, pač pa so znani uspehi državnega kr-marenja v Rusiji, ki so pač do razvidnosti utrdili, kam pelje državo način vladanja, ki se ne opira na večino naroda, na njegovo soglasje, na hijerarhijo in disciplino, marveč na fantazije blodnih diktatorjev. Liberalna državna ideja ]2 še danes zdrava in živa. BoItŠe-ga nadomestka niti zgodovina, ntti teorij ri iznašla. Za Mussolinija je zgodovinski aksiiom, da brez sile nI države. Pri tem aksijomu pa zamenjuje javno stlo, ki je potrebna za vzdrževanje reda, hijerarhije in discipline z na-sHjem. s katerim se vzdržute manjšinska diktatura. V to drugo silo se zaganja liberalizem in trdi, da je ne samo teoretično nevzdržna m nemoralna, marveč tudi praktično, zgodovinsko za vsako državo največja opasnost. Dejstvo je, da se cvetoče zapadne demokracije razvi'ajo v okvirju liberalne državne ideje naravnost vzorno in da se diktature vzdržujejo samo v iztočnih satra-pijah. K temu vprašan iu so se oglasili tudi socijalisti, ki soglašajo z Mussolinije-vimi nazori o liberalizmu, ker baje leta omogoča razredno ustrojstvo sedanje družbe in tvori radi tega najiačje orodje kapitalističnega razreda. Liberalizem bodo socijalisti pobijali tako dolgo, dokler ne prenehaj v človeški družbi borba med kapitalom in delom. Sele tedai se bo izpremenil parlamentarizem, demokratizem in državnopoH-tični liberalizem naravnost v idealno teorijo državljanskega sožitja. To priznanje liberalizmu od strani socualistov dokazuje dovolj, da je tudi danes upravičen in da je njegova praktična in moralna veljava neoporečna. Prej ali slej mora pasti vlada, ki zanika državljanom pravico svobode. Ta pravica pa ne vključuje pravice izrabljanja svobode, zanikanje reda in discipline, ki so predpogoj državnega življenja. Nastopi anarhističnih struj niso dokaz! proti liberalnemu nauku, marveč dokazi proti nesposobnim državnikom, ki takih struj ne znajo ukrotiti in v smislu zakonov zatreti Načela narodne svobode in suverenega odločevanja so prestala vse politične izkušnje. (Tudi za naše prilike je ta debata o liberalizmu prav poučljiva in jo radi tega radi točnejšega pregleda prinašamo ▼ razpravni obliki.) Slovenski javnosti. Slovenska dijaška zadruga v Pragi, ekonomska akademska podporna organizacija, k! je podpirala od početka svoje ustanovitve leta 1919 do 150 revnih članov, nahaja se danes v skrajno kritičnem položaju, češkoslovaški vlada Je v razumevanju težkega položaja priskočila na pomoč z malimi podporami našemu dijaštvu, katere pa s> daleč ne dosegajo kritja najskromnejh ših žrvljensklh potreb'. Nepotrebno bf bflo poudarjat! veTOj pomen šolanja našega dijaštva pri bratskem češkem narodu kakor ▼ strokovnem, tako i v kulturnem ozira. Mimo tega se nahajajo v Pragi večinoma 1«» akademiki zadnjih semestrov onuV strok, za katere še nI v domovini Sol aff so Sele v razvoju. Radi popolnega izostajanja 'dortocf-kov, denarnih podpor, blagohotno jI naklonjenih od dobrotnikov na Češkem tn v domovini, je nadaljni obstoj ogrožen v toliki meri. da bo primorana v najbližji bodočnosti ustaviti svoje poslovanje, Slovenska dijaška zadruga čut! za svojo dolžnost opozoriti slovensko Javnost, da zerubi s tem za bodočnost slovensko dijaštvo v Pragi svojo edino ekonomsko organizacijo, ki ga je tekom let najuspešnejše zastopala in podpirala . Rad! tega orJrnfTa se je Slovenska dijaška zadruga ponovno na posamnl-ke, zavode in društva s prošnjo za nujno gmotno pomoč in se obrača tem potom še enkrat na vso slovensko javnost, da s prilogi z zbirkami Oziroma prireditvami v prid SDZ. v Pragi omogoči njen nadalnjl obstoj. Prispevke naj se blagovoli nakazovati pri Jadranski banki v Ljubljani na račun Slov. dijaška zadrura v Pragi. V P r a g i, o veliki noči, 1923. Odbor. A. E. VV. Mason: KLIC NA POMOČ Roman. Celija Je sedela z obrazom, ki se je h o t e 1 rdeče nadahniti. Ni dvignila oči, a čutila je, da jc pogled gospe Dauvray uprt v njo, da je ves preplašen in da izraža nezaupanje. Adela Tace* je bila zadovoljna, da se je bil pogovor končal na ta način. »Morda se « je rekla z nasmehom, »oblači gospodrčna Celija na ta način za seanse?« »Madame, videli boste danes zvečer,« je jecljala Celija in gospa Dauvray je nehote ponovila njene besede. »Da, Adela bo videla danes zvečer. Jaz sama bom odločila, kako se boš oblekla, Celija.« Adela Tac6 ji je skušala priporočiti obleko, ki ti ji ugajala. ■ k - »Svetla obleka z vlečko, ki bi šumela, če bi eosnodična hodila po sobi — da, in — nrslim eden velikih njenih klobukov,« je dejala. »Hočemo imeti gospodično tako moderno kot le mogoče, tako da bomo vedeli, če se velike dame prodih stoletij pokažejo v frizurah onih časov, da jJi ne predstavlja gospodična Celija. »Govorila bom s lie'eno,« je dejala gospa Dauvrav in Adela Tace je bila zadovoljna* Vedela je, da ima Celija čisto novo obleko in hotela je, da jo oMeče ta večer. Kajti če jo bo oblekla, to bo pomagalo teoriji, da jo je samo zato vzela, ker je to noč prič~kovala ljubimca. Pa trdi radi tega, ker so spadali k tej oblek? švigni čeveljčki, ki jih je bil pravkar iz^otovil čevljar v Aixu in ki bodo pustili na mehkTh tleh natančno iste odtiske kot sivi švedski čevlji, ki jih nosi sedaj. Celija Je bfla zelo razočarana vsled previdnosti gospe Rossignol. Morala bo biti malo bolj oprezna in trajalo bo dalj časa, da bo odgovorila Madamc de Montespan klicu gospe Dauvrav, kot so ga rabile druge dame prošlosti. Toda to je bilo vse. V resnici vznemirjena je pa bila vsled druge stvari. Pri kosilu je čutila med pogovorom naravnost stud za to seanso. Več kot enkrat jo je neka nezadržna sila hotela dvigniti s stola in najraje bi bila zakričala Adeli: »Vi imate prav. Vse je varanje! Resnice v tem ni!« Toda obvladala se je. Kajti njej nasproti je sedela njena pokroviteljica, njena dobra prijateljica« ženska, ki jo je bila rešila. Rdečica na licih gospe Dauvray in njeno razburjenje je opozorilo Celijo, koliko zavisi od uspeha te zadnje! seanse. Koliko za obe! ' Ko je to spoznala, se je prestrašila tako zelo, da je postala nemirna. »Recimo, da bi se mi stvar ne posrečila to noč, ker se ne bi mos^a v svojem razburjenju obvladati.« Take nrsli je imela, a se j*h je skušala ubraniti. To noč bo morala imeti uspeh. ČJtila je, da je s srečo gospe Dauvray zvezana tudi njena sreča. »Harry mora od mene same čuti, kaj sem bila,« si je dejala sama sebi in odločila se je mu vse povedati. »Oblekla bom, kar želite,« je dejala z nasmehom. »Želim samo, da bo gospa Rossignol zadovoljna.« »Zadovoljna bi bila,« je dejala Adela, »Če --ym Nemirno se je sklonila naprej. Prišla Je k glavni točki načrta Helene Vauattier. »Če pustimo v stran vse druge malenkostno smešne okolnosti, to se pravi kratko, če gospodična pristane na to, da ji zvežemo roke in noge ln jo privežemo trdno na stoL To je v navadi pri takih poskusih, kakor sem čitala. Ali ni bil medij, imenovan Mile Cook, ki so ga zvezali na ta način in so se potem dogajale čudovite reči, katerih pa ne morem verjeti?« »Gotovo, da vam to dovolim,« je dejala Celija ravnodušno in gospa Dauvray je navdušeno zaklicala: »O, verjeli boste danes ponoči te čudovite stvari!« Adela Tac6 se je naslonila nazaj. Globoko si je oddahnila. »Torej bom kupila motvoz v Aixu,« je dejala. »Ootovo imamo kako vrv doma,« Je rekla gospa Dauvrav. Adela je odkimala in se nasmehnila. »Draga madame, opraviti imate s skeptikom. S tem ne bi bila zadovoljna.« Celija je zmignila z ramami. »Pustimo gospo Rossignol, naj dela pQ svoji volji,« je dejala. Celije ta zadeva ni razburjala. Zanjo to ni bilo tako težko kot svetla in šumeča obleka. Prikazala se je že tolikokrat na odru in imela že toliko predstav, da se ni prav mčesar bala. S svojimi malimi rokami in spretnimi prsti je razvoz!jala že marsikateri Še tako dobro napravljen vozel. Vedela je, da zavisi vse od osebe, ki to dela. Moški na primer, ki bi jo mogli tako dobro zvezati, da se ne bi oprost'la. so bili vedno ali prenerodni ali pa preuljudni in bali so se premočno zvezati njene bele roke in členke. Ženske pa ne znajo teh stvari in ne vedo, kako in kaj! Snran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 6 aprila I9J3. «4ev. 79 Predavanje ge. Grujlć-eve. Včeraj saje predava-j a ge. Darinko Crrirjičeve Je privabilo izredno mn:z? PO» slušaJccv. Dvorana McstnajSsj doma je b.ta polna. V prisrčnih b <.dzh je pozdravila plemenita tat Gcvck ij.bno sbskr. ž.no predsednica tukajšnj:ca S^^t^ f-aske-ra dmšrva. ki j- caz i>=;a. da s takJrrr ćla-naearni ženska društva lahko r~ mo rfcdaJe bodočnosti ▼ cbra*. G-spa Grujcć:va Je predavala v 2—en "ki ur form:, ki jo je nosila kot skrbra mati cs:rotcle dece v časa svetovne vejne. Ko :e izbnrhn la vejra. M le nauaa!a p-edavauk 03 že csmo leto v Amenki. Ljrbezen do domovine, al s? po» aavadl vrbudi v č!evcku v pclai mer- šele te fi\i na ru?Tn tleh Jo Je rapotHa. da !e sačela pre- rjati, kako M bilo mose^a pomagati r.Jakcm. o katerib je vadJa, da ;h čakajo teaki časi. Ker Je cbst-jalo v New , Ycrka žensko druftvo za pcmolno akejo j že za Časa zadnje bnkan^ke vejrte ji je b -lo df'3 c':;*:ra S!-'":a'a ;e to druskvo ia i eaka je bil cr^a-iz'-ai erji k-rg s*b«k h fena. k1 $0 začele pmeagiratl m-d A*r?er'- < karrci !d:?~» prrooč; srbskemu naroda. Da bi se američka favnrst vp^rp?la in za-n'ere- t sira'a za J ^versko ifmlio ?e druirvo j priredilo v Sew Yc**ku v ae;'Tr ~" :*ke svrhe I nam?**' *> zzb:»*.~\ CK'^ ro " a. ki jo ie dMa as razpolago m*s*na eb?*na Je Ma tako cbsežra. rta je b!o momče postavit" v nii celo vrsto kirskv. k; so *?-eds:a*. iiai. potamne p;kra;ce današnje Jugrsiav.je. V vsakem ki«Tra G~*> iič odpotovala preko Srlura v Srbijo. Ti? je soozna'a. kako Žalostne so posledice vojne. Peta:;; skozi mesta je opazi a. da h~-diin no cesran trumi- ntrrk in pr-sjačijo. Ta pojav Jo ie silno preseneti, kajii pred vojno Srbija p res jak c v ni pcznaJa in če je sploh kdo prcsiačU, so bil* to edincle clga-at Ko je vprašala po vrsti več otrok, kaj to pomeni, je bil odgovor pevsrd isti: oče I-na boijsča, mati ie urm'a. e-s:^; smr- sar.-.u Videč to beda je predava*e!;iaa ski;n."!a. da bo odslej vsa njena energija in delo posvečeno osiroteli decl. Kmalu se ie vrnila v Ameriko, kjer je začela Siriti miseL da bo srbskemu naroda najbolje pomaeana če sc reši od pogina njegovo deco. Med Amerikanci kj sploh akrbe ▼ prvi vrsti za dec<\ |n našla ta misel plodovira tla. Bogati lj-d-|a so takoj darovali večje svote, listi so apelirali na lavnost in od vseh strani so za-Sela prihajati najrazličnejša darila- Gospa Orajić Je bila kmaiti prfsljena otvoriti p«j-seben nrad za spreleman^e daril, n^feg teta pa Je dobila na razpolago vel^i niso. kjer so dame dan za dnem Hvale obleko in perilo za deco. V kratkem času ie bilo zbrano okrog 25 vagonov razltčnega blaga tal brane, ameriške dame ao se pridružile tei akciji kot usmiljenke in predavateljica se Je znova napotila s transportom v Srbijo. Tu se začenja delovanje gospe GruJTce-ve, ki je re?i'a stotinam nedclfnih otročičev življenje. Predavate-jica je z ginljivimi nasedam! s!ika'a strašno trpljenje srbske de-ce, prizore, ki so segali pesi išalcem globoko v srce, opisala le tragedijo enega dela srbskega naroda, ki je bil v vojnem vrt ne j zapuščen in pozabljen. Iz Sol. na v NIL od tn v Skoplje. potem v Djevdjclije in zopet nazaj v Solun, ko je S'bsko zcm'jo popolno-zna zasedla tsda vejska. Cim da'je se Je omlkala s svojim personalom, tem večje Je f*cstaja!o Število osirotele daće, V skromni obliki je predavateljica omenjala svojo izredno vztrajnost in neomah'jivo vcljo. Tako Je v Solanu pomestila deco v h!£i srb-sketta konzula ne glede na njegovo oporekanje, da nima potrebnih prostorov, češ. srbsko državo predstavlja samo §e njen konzulat ctrocl so srbski, torej imajo pravico, da najdejo zavetišče v tej hiši. Iz Sclana se je morala umakniti v bližino Aten. od krder je končno rdootovala a večjo mnofino nepreskrbljenih otrok v Franci}-x Ker ca za odsojo dece tla tudi tu niso ugodna se li je posrečilo najeti za 10 tisoč frankov letno hotel v Klzzi in tu so ostali srbski otroci do konca vojne. Med tem časrm se je vm'la gespa Grajćava Se dvakrat v Ameriko, kjer Je dablla ponovno znamo prmeč. Sedaj ima predavateljica v Sremski Kamenici večji zavod za vejne sirote, k: a:a r:;er:m v:as:v:m preskrbuje in odgaja na stotine osirotele s-bske dece. Toda v?e trj je v prlmen s sp';:šr,o b:do le kaplja v m: rje, kal ti danes ima Srbja ekrog 3>y) tisač nepreskrbljenih zanemarje-alh. večinema rabe-kuioznlh otrek. Predavateljica je zakli-č-Ia svole zanimivo pre-davan:e z aoe'-m na našo javnost naj posveti več paca—:?*: deoi. k; je temelj države, kajti če ne bomo imeli dnevno in telesno zd-ave d-b-o odgojene mladine, bo vse naie d-sed-je d:'~. vej naša p l'-ić^a b^r-ba ia prerekanje strar.k zaman. Navzeli, ki so spremivši njeno pripovedovanje t velikim zanimanjem so sprejeli te besede z Živahnim cd-bravanjtim. Oe. Grujicevt Je ba peki-Tlien lep šopek »n na*a Javnost jo bo gotovo chrarJla v najlepšem spomina. Neopredeljena pol:tiSna sRuacija. RESNE KOMBINACIJE ZA DEMOKRATSKO - RADlK\LNO KOALICIJO. — IZJAVA SVETOZARJA PRIB1CCV1C A.— STALIŠČE D2EM1JETA L\ NEM- CEV. — Cecsmd, 5. aprila (TzvJ Politična Situacija je vedno oeoprcdel.crta in neiz p remen jena. Glavni vzrok, da ne pride do raze"Učenja, kar je le Val dopisnik ponovaokrat javil. Je, ker se bližajo pravoslavri vellkcnoČnl prazr.[kf. Zanimivo je politično dejstvo, da ie b 1 Gctovo pa je tuđ! dejstvo, da sedaj radikali popclncma trezno razrttisjja.a o sestavi dale: možne partatnentartte večine, ki bo Jamelia ca izvedbo vido>- danske ostave. Naravno Je. da so demokratski očitki Ir. : 2be demokratov proti radikalni s:ra~!:i v fotovem ozira p> včeraj ministrski predsednik Nlkcla 1 pclnorr.a npra\ičeal Radikalna stranka PaSić sprejet v dveumi avdijenci od kral:a. Avdijenca Je tra.ala skoro od 16. po do 18. Kakor Je v politlenin krofih re^šir.ena veia» raznml o dobavah rta račun rep^racl In kcdor^cin Jfcle 0-ei:i na csvcbo. na breme kontingenta za teto 1922. izvršeni, ker ie ta sporazum rednim p> tom reparaeijska komisija potrdila in izvršitev naročila vrhovnemu komisarju v B?rl:nu: 2. videti je bHo. m to ie bH tudi ha$ smisel n2mš*:e izjave, da bo nemška vlada nadaljevala z dobavami oniai državam, ki n:so nen^sredno sodelovale pri zasedb? Ruhra. kafeof so to Anglija, Italfra. kraljevina SMS in drnse. jenje Bc-sne »n Hcrccgavfne.« Po za'lj-^ku *~";-ov7»e t>-^ dbe med Boi^ansfca in R^ B v B :*-a-e?H je po d*. Rad^lsvovfh spomhrih iz:avil srbski tntnister grškim de* L^atom: »**rvo trn »rr.n d*>bili. s srd s j amsn *~o r—'n-ciljafi drugo igro proti .-4v*» Sfro-O~r?kif* t.*Tlste:n dr'a 7a te ro^rmne dr. Rarfo« f^avova v-':vo r^klarno. S~^cm:ni pa n:«o dov-": - -"rieno pisani in ao preračunani na senzacijo. M j ^ 3 ? e v ^ c ^ f Kritlon! noložai na Romunskem! VTLTELM SE JE LOCBL... _ London. 4. aprPa OrvJ »Everjnj flews« i-vTja?*^. d2 se »e b*vSf nernJkf cesar alefin* vn^ local od svoje sedsnie lene, ki |K odpotovala v Pariz, Ust pristavlja, da lo. da rti era teh predpostavk nI bMa toč*~a. Prvič zato. ker reparaoi:ska komisija zaradi nerešenega splošnega vprašanja, koliko ima dobaviti Nemčija r.a račun reparacij za leto 1923.. ni mogla odrediti kontingenta, ki nam p-ripada. Na račun reparaciiskih dobav za L 1923. se torej ne more ničesar naročiti in dokler se ta kontingent ne določi, ne morejo naši državljani rta ta račun ničesar dobavljati. Kakor hitro se določi kontingent za L 1923- ima država prvenstvo, da določi svoje odstotke na dobavah in potem Š3!e pridejo v pošte v interesi privatnikov. Pripomniti pa ie treba, da ie vlada že za kontingent za L 1924. določila razmerje 50 odstotkov na račun države in 50 odstotkov na račun privatnikov. MEJA NAPRAM ALBANIJI POPOLNOMA DOLOČENA- — Beograd. 5. aprila, ttzv.) Po po» ročTHh razmejitvene komisle to meje napram A'banT|1 definitivno določene. Razmejitvena kotn'sla Je zadnje dni dokončala razmej'tev v Ohridskem okrogli. Nevtralna — P2r'i, 4. apr^a (Tzv > Tek-m vče-ra'šrresra dneva so se Se vedno vzdrževale vesti o levonaefH ri Rcr-'*r«-:err. Tv?rrmn-sfro posfea^ve dires odtočna <*e-^-rt:r-» vse vesti L:3t: so vevt? n revu*riM tirdf — r-'r~?i n- ta n~,;n. e:š. d- re r—:-_*n-sVa r-rrv*r-a M^r^a %fwwŠM v Bnnnanda za čss*. pr^^^ov. kar le ra bTo ft**p^?n**Tn3 nc!*€"rt,;t"'*. ker ri Ro*rr*nskeni so p*?-vos^^t** ve'Vefi^črf jrzii"-'^ za V-tere se ie kraljica M-ria vmfla v E-Varefto. — E«raeneš*a. 4. aprla (K a> Po poročila »S Oray-Orsz:?z« iz Arad3 ?c iz bu-karešskli virov mano, da 1« vest o Izbrn-Irn revofn;*Je Pectetnef'em. Ta vest izv:ra \r dozT>dka. k! se j« vrfi1 predveera'in'fm popo!dfie. Več'a množica demonstrantov je namreč vdrla pod vods*v^m poslancev opoz^ef« v pa!-čo ar*nca StJnartt ro pov-trocfla »e'nro ikodo. Ko je nastopna poTj-e^a, ie prišlo do krvoprelitja. Podrobnosti se niso znana. — Daasj. 4. aprila (K. B) Pomensko kral'evsko posl~n"štvo rd^^fr - dement^ra p^ročra mn^~rh dima>vnj» r"n*n v Rorniifi'L Po porocH-tlu ki Jih 'e pre elo poslaništvo, vlada v es Vesti o krizi v ministrstvu iuna-nJTi deL Nekateri listi so zabeležili vest o r.astaliJn nesezilsjih rred viaio in mi-nistrom zunanj.h del dr. Nin:ičenu \ >e te vesti so izmiši ^nc, predvsem so iz-r.išijene vesti o dj-r::>:.i dr. Mnčiča, D;. Ninčič sedi trdno na svojem mestu. Kaj se vladna kriza zaključi tako ali drugače, eno je gotovo, da estane sedali minister zunanjih d*l v vsakem slučaju na svojem mestu, ker uživa ne samo popolno zaupane vlade, marveč tudi krone, ki je ci-^čno za to. da se ne spremeni dosedanji pravec zunanje PA-li.ike En esebe. ki jo vedi. Tako se pJ-sluibeno razglasa. = Za u?fc~ov'iev državotvornega nzrvćncza b!oka. V članku »Nova po* litična situacija« sc zavzema »Prepo* rod« za ustanov itev državotvornega narodnega b'oka. izva;a;o!: »Nov protif srbski blok jc ustanovljen v Zagrebu z lahkomiselnostjo, ki preseneča. Veru* jemo, da je politična orijentacija Ra* dič;Koro§ec-Spaho definitivna. To nes vczc'i. RaJujerno se zato. ker je formi* ranic tega v bistvu pro^idrzavnega blo* ka izt cenilo tu " zcdr.jcca optimista v Trbiji. Radajemo se ^rob^o zato. ker s: s tem dejstvom vsiljuje kot aksijom ena i:na po'itična orijentacija za vse one stranke, ki so aktivno sodelova'e pri us*ano':. i naše drča**?. UstanovU tev dr'avotvorneoa narodnega bToVa, to je ta eksi'^m. L"stano\itev tega b!o« ka je cktue'na politična potreba, po» treba, pred katero morajo pasti vsi strankarski predsodki. Taka po'itična orijentacija se vsiljuje, bodisi da se nastopa v obrambo srbske stvari, bo* disi v oVra*rbo državne in narodne ce'ote. Srbski oboroženi narod je v vomeh dentificiral srbsko stvar s splošno narodno stvarjo Srbov, Hrva« tov in S'ovencev. Tudi srbski politiki ne sme;o zanusriti tega pota. Kakor je srb-ki vojnik imel zgodovirsko mi* sijo, da ustvari, boreč se tudi proti bratu, jedinstveno narodno državo, ta» kisto ima tudi srbski politik misijo, da brezobzirno izvaja nolitiko državne in narodne celote... V rmoti so vsi oni, ki verujejo v m~žnost kompromisa s Stjepan ~>zn Radićem. Stjepan Radić bo a'i diktira! aU se bo diktiralo njemu. Nikdar ne moremo dovolj naglašati, da Hrvati nečejo revizijo U5tavet mar* več riTv*;-.';o drževe. Srbsko javno mne* nje mora naj-nergičneje zahtevati, da se osnuje drža\'oivcrn'. neredni b!ck in izsiliti, ca se iz jsvnc^r. življenja umek' r^jo vri po':.::čr.i voditelji* ki se temu proziv:jo. Nobenega rodoljubnega or* gana Ja ~ -ga Brnenja bi ne smelo biti, ki bi vsaki dan ne povdarjial. da je treba uni'iti protidržaven blok Radid« Sp.iho-Ko^ošcc« = Kaj predlaga Stojan Protič? Stojan Protič je priobčil v svojem glasilu »Radikal* članek o politični situaciji in o sedani krizi. Tnteresanten je zaključek tega članka. Protič pravi: Naraven izhod iz krize je sestava nove vlade, ki jo naj tvorita radikalna stranka in rev:z;jon:s:::ki b! "k. Ta vlada naj izdela načrt revizije vidovdanske ustave, seveda v sporazumu z vladarjem, kate-ega ustavna dolžnost je. da podpira us:avro delo s svojo avtoriteto in s svojimi diskretnimi nasveti. Tako izdelani načrt revizije vidovdanske ustave se raj predloži sedanu narod-i ski-TŠČt-ni. ki bi se morala, čim sprejme poro- čilo in redlog za spremembo ustave. razpustiti, na kar bi se naj razpisale nove volitve. Ta nova naredra skupščina bi irr.w'a ralrgD sp-e:e:i r-edl~g za revizijo ustave :'i pa ?a cdklrn:tk V tn vlado bi vse'-akor lahko vst?pli rudi de-mokratL KobezK^a razlocn da bj sc v to v!ade ne s—estveda v kcl:!;or bi se eni nrllar .i ; idej: in hoteli sodelovati pri revr :. Vsak d-ug izhod ic neparlamentarcn i*" p~e:iustaven. Iskati izboda iz sedanje s.:.;aeije v novem ap»:-lu ra narod, ki bi za naj izvršil Nikola Pašsi. je brce* s t ir.o. Uketi tak nov apel na narod in ta apel poverili demokratom bi bilo še boli breziriselno, ker bi bilo to tudi proti parlamentarno. Apel na na: j d je bil izvršen in stcrUo se je vse. da ta apel Izpade v korist vidovdanski p:i.. 1 i Sedaj se morajo po tem ravnati vsi in mora.o iz njega izvajati vse kensekvence. Nov apel vsebuje v sebi samo nova razočaranja, nove spore in nove plemenske zaple:lja-e. — Iz tega članka ss da sklepa;:, da predlaga Prctlč, da se krona izreče za revizijo ustave in poveri nove volitve revizi oni-stičn.emu kabinetu, katerega bi naj tvorili radikali. Radieevci, slovenski klerikalci, bosanski muslimani in eventuelno tudi demokratje — pri teh misli Protič pač na Davidovićtvo skupino — šef tega kabineta pa bi naj bil Stojan Pretio. as Naglo so se preimsuTi. Zaradi renresalik s katerimi je odgovorila češkoslovaški vlada na izganjanje češkoslovaških državljanov iz Nemčije, je nastal v Berlinu in Monakovem nagel preobrat Nemška vlada prosi, naj se ukine izgon Nemcev iz Češke, ter izavlja. da je pripravljena vse iz Nemci i e izgnane Cehe sprejeti nazaj. Gospodarstvo. BILANČNA SEJA UPRAVNEGA SVETA »LJUFLANSKE KREDITNE BANKE«. Vče-.:i se }e vr*" 'a r r-edfed«rvore čr. Karel TrflJcr-;a bi'ariin^ st 1 mu tili 1 sveta L'ubl'ans! b kredlm« banke, na kafc-ri "e bln edebrera no rev: tel stvi ated-e-!a b anra ta voda ra I. 1922, V vseh rnoffah poslovan'a tekaan'c b ';n.n na-praan I Ififl r_:ten nasledek, kal đokaan» "eio nr?'cdn*e v ekrcclTh ?-"«Vrvi - J?- l-ev 'ke ti 'ance. po!e-.: k terlh * *» ra- vedens v rk!c^- ih rd^ov:- ^če Itei iz rak! neka ra 1. 1921. O! I pnj premet b - e v L ic:: 'e ć^se^e! svota IISJkrV Bjgronot K (66.CO0.PC :.C00 n sc :e trrci v r-- 'cm leto papram L, 1^21 trpet aknm podvojil. Od celcktrrnTi aktfv v eneska 153% Rtnrcnev K flr91 ml nov) ednses na b't'ra'no 5v1 mp-'rr^v (2t mflronov). Hi ,1. -i 2 r"r'i'-ri3 fMo), ra **" " :c ;n č rvt- re 189 ml^rntrv (47 m?tf*onnvV tm vred-Bostne r^'r:e BS mflronov irfflonov). ra rr?d'.rr*e r.2 pap?re ;n b!agQ 76 mi1 >-p^v fS9 r-' r«*«ovV t3 r*anc dr<*"r^e \r*** rov (^*0 mPr^n^vk realitete 1^ Rannomiv (4 n-Virn) ra krns^rcf^air« račune 35 milTonov (:4 mill'onovl fn r1 ni drnn aktiva 76mfliortov f37nf1 >nrrv1 V sasfvsn s^ rakami ^0 m fs*} r~""**'k detnflEVa rlavr?" rcrcrvn; f~^rT? r f>\ m***>r.f (4] m*H*oni), noko*n'nsk1 fond 1 6 m;,"-r*r" (2 rr:': nwiuw), vT«^e ra k»* ' -ce s Z"M mnr**n1 (I7U nMi -n;V razni it*":-kl s fn3S r«fT?>n' ("««7 m:%!^. lTkt»Tan1 čVK r« v v !. I9J1. Fkleafln «e le praeliKatl sečne« r^u ?b^n. kf vr^i v sedela dr? a upravni sverrnc A!o?r'J Vodna, za ravr*»te!:a :e bil Imeno* van podravnateli dr. Tran Pavln, naslov nodra\rate!'ev se je p-dc!l prokur;sto>m Bojr.'m:1-j KaJzcIJa, Josipu Andrlsu ln Mirku FerLnziL —Z ?Tvlnv 40 krav. 7 telet In 30 svinj. Cene konj sn bile izredno visoke. Par looooo kron. Pitani voli L vrste se bili po 5* do 64 K za k? Žive teže. vrli TI. vrste 50 do 5fl K. krava ki^a^ance r>o 30 K. nrjdra?J! v^f| 50 se prodati po K 7^.c0 kv. en nar vrtov Je bi -^r,-!-i ra HZ.noO IC. TeTi tal je 14?5 Ite, — po*;'Sni je z-b^l"*'*" da s^ se c*"e ?'v*ne od radnirTa sejma, ki Je b!J pr;h!f*^o pred enim mesecem dvignile ra^o za lOoS. — ZajrrebŠk! tre. Zagreb 4. apria. Ce» ne v d'nrr'h za 100kg. postavno baT brodov. —g Med PirsTto in tto'žarsko se vrše pega an:a za izm:n'avo ruskega petro!eT"a z maJ/ar^kimi gospodarskimi stro.i in raznimi kmetijskimi pridelki. Snuje se tudi rusko - madžarska banka. štev. 79 »SLOVANSKI N A f? O O« dne 6 aprHa »y23. Stran 3 Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Sreda. 4. aprila: Vrag in Katm. — Red D. Četrtek, 5. aprila: Nižava. Gostovanje gdč. Mane Pirkove Iz Bratislave. — Red C Petek, 6. aprila: Can-strclec. — Red A. Scbota, 7. aprila: Janko in Metka. — Izven. Nedelja, 8. aprila: Sevilski brivca — Izven. DRAMA. Sreda. 4. aprila: Otok In Struga. — Red B. Četrtek, 5. aprila: Othelo. — Red E. Petek, 6. aprila: Otok In Struga. — Red IX Sobota, 7. aprila: Hasanaginlca. Gostova-ne z. Mihajla Markoviea, člana Zagrebškega Narod. gleda HSČa. Red C Nedelja, 8. aprila: Hasanaginlca. Gostova-ne g. Mihajla MarkoviČa, člana Narod. g'edaPSća. Izven. Ponedel.ek, 9. aprila: Hasanagmica. Gostovanj Z- Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Red A Torek, 10. aprila: Sirota Anka, spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev »SploSnejrn ženskega društva«. Začetek ob polu šesti uri popoldne. Izven. — Hasanag'n'ca. PrenTJern v dramskem gledališču. V soboto, dne 7. tm. bo v dramskem gledal:5ču premPera Ogrizo-vičeve popularne drame »Masanagm'ce«, katere vsebina ie vzeta fz znane srbsko-hrvatske narodne pesmi. Drama je spisana v hrvatskem jeziku ter polna poezre. Da ostane lepota verzov in jezika neizpreme-srena. se igra v originalu. Tako se ohrani nepokvarien ves ko'orft. V vlogi Hasanage fpsru"e član zagrebškega Narodnega gledališča g. M?ba:lo Markovič. Naslovno vlogo Igra ga. Rogozova, ostale vloge ga. Sa-riceva, gna. Vera Danflova, ga. Juvanova, g. Skrb'nšek, g. ŽeVzn'k, g. Drenovec itd. Reflra g. Rogoz. Drama je opremljena s pristnim! turškimi kostum!. — Mestno gleda l"? če v Cclht. V sredo, dne 11. aprila se vrši v gledališču v Cel:u operni večer. Gostu'eta člana zagrebške opere hi sicer gospa Marta Posp"š"Mva-nora (prfmndonna) in g. Zdenko , Kn'ttl (prvi tenor) v spremstvu g. Oskoria Smo-deka. dirigenta zagrebške opere. V prvem delu večera se bodo izvajale arPe različn?h oper, v drugem delu pa četrto de'an'e Bf-zetove epere »Carmen« v sceni, kostumu in maskf. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani Danes v četrtek 5. tm. se vrši ob navadni uri (6K) skušnja za ženski zbor, jutri vpetek, dne 6. tm. pa je skušnja za meški zbor ob isti url Vsi in točno. Odbor. • — Odbor Zveze slov, pevslcn zborov ima v petek dne 6. aprila 1923 cb 6. zvečer v Glasbeni Matici, soba št. 6 važno sero. Og. prosim, da se je gotovo udeleže. Tajnik. Sckolstvo. — Br. Dogura.! Ka]zeT| le bit imenovan za podravnatelja Ljubil, kreditne banke. Iskreno čestitamo vsi, ki ga poznamo kot neustrašnega, odločnega in neumornega delavca za Sokolstvo, kakor milega brata ter ljubeznivega tovariša. Zdravo! — Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo 9 .t m. (cb jasnem vremenu) celodnevni pešizlet na Sv. Katarino in Grmado. Odhod točno cb 7. zjutraj izpred Narodnega doma. Povratek iz Medvod z večernim vlakom ali pa peš. Vabi se tudi naraščaj. Jcst-vine vzemite s seboj. Obleka civilna. Bratje In sestre, pohitite v čim večjem številu z nami v pomladansko naravo! — Zdravo! — Sokol I. naznanja svojemu članstvu, da priredi v nedeljo dne 8. aprila t. 1. peš-Jzlct v civilu čez fToIovec, Orle v Skofljieo. Povratek z večernim vlakom. Zb?rn!!šče cb 13.30 pri dolenjskem mostu. — Zdravo! — Sokrlsko drnšfvo L'ihHann n na- znan'a. da ie umrl naš večletni član brat Joz"e Ravu'har InVasant »Slov. Naroda«. Dolžnost naša 'e. da se porreba, kateri se vrši v petek cb 4. p°p.. kar v naivečem stavita udeležimo. 7biral*šČe na Cojzovem srabnn rb pol š*;r!h. Odbor. — Jez on! odsek telovadnega drultva Sk^I LJrbTjana Eotivfla brate Jezdece k Izpitu v Jnb?nju. Izoiti se vrše v soboto đne 7. aprila 1923 ob 17. uri, v nedeljo 8. aprila cb 8.30 in v ponedeljek 9. aprila ob 17. uri v sokolski jahalnici na pleiNveisovi cesti. Izpit morajo položiti vsi bratje do Inclusive 40. leta starosti pred komisijo. Starejši bratje niso vezani na iznlt ker j*h komisija sama oceni. Brez potrdila o prestanem izpita ni nastopa. — Zdravoj — »Sokol« LjubCana I- V soboto, dne 7. aprila cb 20. ur* se vrš! v društvenih pros*or?h na trgu Tabor pred->van'e br. st. dr. Pavla Pestotnlka: »Sokolstvo In lavna vprašani.« Vsi brrt'e in sestre so vablenl da se v kar na;več'em 5tev»!n udeleže za-irmivega preda vama in sledeče debate. Prnsvetnl odsek sokolskeza društva Ljubljane I. — Sokolsko j?1*d?tršče ▼ Radovtrc! o-pozara Še enkrat, da se na belo nedePo ob 15. uri zsdmlkrat uprizori velika Igra Izza Časa pr^gr«n'an?a krist'nnov »V znamen'u križa«. K-nec Igre je tako določen, da se zrm-ni obiskovalci lahko vrnejo z večer-n*TT*i vlaki. Društvene vesti. — Koto ***«**»si. *e«fer bo Imelo svoj ob*nj z^r " ---"edelJeV 9. tm. ob 20. zvečer v n*es! '^mu. Članice, udeležite se zbera p~frrs eVlno! — Prrš*vo delnvorTI In Inđfstr. orad-n'knv v?*^ vs<5 svo*e člane n* zborovanje dne 7. pprila rb 7. zvečer v Rokodelskem domu. Sprejemajo se tudi novi člani. Odbor« Dnevne vesti. V Lmbtiani. dne 5. aprila 1923. *— Šolstva bi se radi polastili t Klerikalce najbolj peče to, da nimajo v svojih rokah šolstva, ker se zavedajo, da je od šole in vzgoje mladine odvisno, v katerem taboru bodo bodoča naša pokolenja. Ker je novi šolski zakon definitivno Iztrgal šolstvo iz njihovih rok in ker* je njihov vpliv v višjem Šolskem svetu reduciran na neznatno zastopstvo, skušajo sedaj klerikalci priti do veljave vsaj v okrajnih in krajevnih šolskih svetih. Hjd trn v peti jim je zlasti mestni šolski svet ljubljanski, ki ima trdno napredno večino. Že po občinskih volitvah leta 1921. so skušali dobiti v svoje kremplje to korporacijo. Takoj v eni Izmed prvih sej so dali na dnevni red volitev novih članov v mestni šolski svet No, vlada jih je že takrat poučila, da občinski odbor nima pravice skrajševati funkcijske dobe članov, ki so izvoljeni v to šolsko korporacijo, ker traja zakonita funkcijska doba članov mestnega šolskega sveta šest let Župan dr. Peric je bil takrat primoran to volitev odstaviti z dnevnega reda. To je bila lekcija, o kateri bi človek mislil, da si jo bodo zapomnili i župan dr. Peric i klerikalci. Toda, kakor je videti, so klerikalci in ž njimi župan dr. Peric zelo pozabljivi. Jedva se je konstituiral novi občinski svet. že so zopet dali na dnevni red volitev novih članov v mestni šolski svet. Bi pač za vsako ceno radi prišli do moči v tej korporaciju Toda tudi iz te moke ne bo kruha! Od občinskega odbora v mestni šolski svet poslani zastopniki so bili namreč izvoljeni šele leta 1919. in po zakonu traja njihova funkcijska doba, kakor smo že naglašali, šest let. Njihov mandat ugasne torej šele leta 19?5. Dotlej bodo potemtakem gospodje klerikalci že morali čekati, in naj se jim Še tako skomina po šolstvu, razrn ako ti znali doseči, da bi se dotični jim tnko nelubi in nevšečni napredni člani predčasno prostovoljno odpovedali svojih funkcij. No, dotlej pa jc še dosti časa in kdo ve, ako ne bo preje konec klerikalne glorije na magistratu, kakor poteče funkcijski rek napredrega mestnega šolskega sveta. — Primcrslrt g?as o skupščinskih voPtvah. Iz privatnega pisma iz Trsta priobču;emo ta-le odlomek: »Lepo razmere vladajo tam pri vas. Tuka šnji čr-nosrajčniki že prirejajo veselice, ker upaJo dobiti v svoje roke krasni B!ed, Bohinj in vse vaše najjepla kraje. Zaradi vaš'h volitev si že d zli jo Slovenijo z Nemci. Kam privede strast! Pri va3 je povsod meroda^no najprej strankar-stvo oziroma korist posamnih strank, nato osebnosti, potem do!go, dolgo nič, nazadnje Še le dobrobit in b?asor države. Vse so vaši voditelji prej nego Jugosloveni po prepričanju. ?a!ostna nam maka ... In mi naj pričakujemo odrešenja v ta'cih razmerah in o J takšnih politikov!?« — Razumemo ogorčenje naših zasužnjenih bratov, a kaj storiti, ko je glavni cilj naših klerikalcev pnti zopet pod tuii jarem, samo da bi bil vladar — katolik! Pri nas igra, žal, vlogo še vedno verski, a ne narodni moment! — Odlikovanja v Mariboru. Na okra'nem glavarstvu v Mariboru ie izročil včeraj minister g. dr. Zupanič naj-više odlikovanje starosti slovenskih pisateljev 82Ictnemu g. dr. Pavlu Turne r j u, notarju Otonu P 1 o j u in primari ju dr. D e r n o v š k u. Izročitvi odlikovanj je prisostvoval namestnik vel. Zupana dr. V. Pfeifcr in vse uradniŠtvo. Minister dr. Županič je imel kratek nagovor, v katerem jc naslikal zasluge, ki so si jih pridobili na prosvetnem in narodnem potiti, Pred vsem je poudarjal velike zasluge dr. Turnera. ki si je priboril s svoiim peresom odlično mesto v slovenski literaturi. Omen;al jc njegovo Tubczen do učeče se mladine ter ga slavil kot navdušenega Slovana, ki je slovansko misel z uspehom zastopal tudi pri tujerodcih. Ni torej brez interesa, da je med vojno izročil lord Mardy njemu 100 Tumerjevih pisem, iz katerih veje krepko slovansko prepričanje in v katerih so podane marsikatere ideje, ki so se danes uresničile. Čestitajoč dr. Tumerju na najvišjem odlikovanju, mu je nato izročil red sv. Save 111. vrste, notarju Otonu PIoju in prlmariju dr. Janku Dernovšku pa Isti red IV. vrste. Po izročitvi odlikovanj je minister slavil delovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra in min. predsednika Pašiča za osvobojeni« in ujedinjenje ter pozval navzoče, naj zakličejo trikratni »živio« Ni. Vel kralju, kateremu pozivu so se vsi navzoči odzvali z navdušenjem. Dr. Tumer, flo-boko ginjen, se je kratko zahvalil, rekoč: Sporočite, g. minister Nj. Veličanstvu kralju mojo navdanejšo zahvalo. Odkrito moram reči da moje zasluge niso take, da bi zaslužile tako odlično odlikovanje. Kličem Iz vsega srca: Naj nam mila usoda ohrani in bos naj živi Nj. Vel. našega mladega kralja Aleksandra na mnogaia leta sa blagor in srečo našega naroda! Tudi odlikovani notar g. Ploj in primaru g. dr. Demovšek sta g. ministra naprosila« naj izroči njuno najvdanejo zahvala Njegovemu Veličanstvu kralju. S tem jc bila slovesnost končana. Popoldne je bJ minister dr. Zupanič gost dr. Turnerja. Zvečer se Je odpeljal v Rogaško Slatino, da izroči najvišje odlikovanje pesniku Josipu Stritarju. — Prihod kraljce Marije na Bled. Kakor nam poročajo iz Beograda, pride kraljica Marija na Bled morda že v prvi polovici, vsekakor pa v drugi polovici meseca junija. Dotlej mora biti zgrajeno poslopje, ki je zidaio za dvorcem. V te;n poslopju bo nameščena kuhinja, razne shrambe in stanovanja za služinčad. Poslopje bo stalo okroglo tri milijone kron. — Radosten dogodek v kraljevski rodb'nl. Po poročilih iz Beograda je bil včeraj konzilij zdravnikov-specialistov, ki so ugotovili, da je pričakovati v do-glednem času radosten dogodek v kraljevski rodbini. S tem ie potrjena naša vest, ki smo jo priobčili pred več tedni. — Romanska kraU'ca obišče Dal-mac'Jo. Kakor javljajo beogradski listi, obišče koncem tega meseca romunska kraljica Mari:a v spremstvu svoje hčerke naše kratice Mariie Da!maeijo. Nekaj dni bo biva'a v Splitu in več tednov v Dubrovniku. — Zdravn'ški sl*ž>n. Zdravstveni odsek zn Slovenko v L'i'bl'an! razpfsu'e mesto okrožnega zdrnvnika za zdrnvstveno okrož'e St. Vfd nad Lluhf^.no. Interesenti se opozrr's;o na rozp's v »Uradnem TfsMic. — 40 le'n'co defa praznv'e v ned^'o 8. tm. Aio'iii K o 5 a k, stro;nl strvec »l!3f-teTske tiFkorne«. Želimo mu, da bi dočakal šc 30 lo*nTco. * — Smrtna Iroim. VČernI popoldne Je po đpJ'Si bc.'ern? umrl m Jetlkl. VI si jo :e no-k^onl v vo"n' £. JršVo Rnvnihar, inkosant ■•Narodne tiskarne*. Prko"n;k le bJl naroden mož 'n nadvse vesten ?n marl-fv usT,?2-ben-c. Z-nv5?a ženo in dva otrcVn. Pogreb bo v petek 6. tm. ob 16. na p^k^n^M-šče k Sv. Križu. Bodi zvestemu sotrudniku ohran'en prrazen spomin. — Smrtra fcrsa. Dne 1 t m. Je nt*. Za* d-.n^m roostn rnrl po dol^rtrafrri \<-fM'\ položni p. Ivo StcrniUa vi?»i rcv"dent Jv?-n* ?c!czn»cc Pok^in*k le brl d-b^r m*-rd-njr>k in vrsten nra&iffc ki le už5vr»! \- krn«^n sv^T'h zTT-mc^v in nr:ir«**»Ijev sr>J^S«»n uHed fn ."^o?tovrnjo. Prk^in?ka prkrWrejo v ^e-tek 6*. t m. na r>ofcAoal??če v l_cki pri Zidanem mosfn. FVa~ mu sn~m?n! _F**-'7r-#* $-T-e?o b**l v šoT?*?h 9"fea%. Mfulsf'^fv prosvete je ra^no-sm*i vsom Šolskim vodstvom v krnPe-vini okrorn'co, v kateri odreda, da smejo v šolski'i sobah viseti samo slika vlniarja in onih o^oN. ki so imenoma rastoč v o!cro?nf?i. Slike tujih vladar« lev (biv?'h avstri^kih. italranskih itd.) kakor tudi portreti naših In tujih m;r»l-strov ne smejo bti nameščene v učilnicah. — A^T Jng^s'ove^s^e wpftwTin^ »Preporod« iz 1. 1912—191.^—1914. .!u-goslovenski pokret v di?aških vrstah v Slnvc«""! je zahteval ob Izbruhu vo?ne leta 1914. ?6 mlaJITi žrtev, V\ so naši narodno čuteči javnosti šs v živem spominu. Pckreta^a t2?a om^adinskojra sri-banja Avgust Jenko in Ivan EndH-clier sta p'ačala svofe d?lo In prer>ri-čauTe z življenjem. Jenko ie no'Jel na srbskem b^iišču kot Četaš. rndlicher na ie bTl obsojen na 2ri.]?tno ječo in umrl v Gradcu. dru?ri tovariši so bili obsojeni na 14 dni do Šest mesecev, dr. Janže I Novak, takrat sedmošolec v Gorici, I pa na pet let. ki je bil o priliki jugoslo- j venske manifestacije na pritisk slo- j vanskih klubov v parlamentu po treh letih zapora amnestiran. — Historijat tega gbanja zbirajo sedaj tovariši In pri:atcl'i ter prosimo ob tej priliki vse, da pošiljajo nabrano gradivo na naslov Evg:n Lovšin, Miklošičeva cesta 15, da izdamo v doslednem času pregled jugoslo venskega gibanja med dijaštvoni v predvojnih.letih. J. K. — Naš članek »Nesrečna Istra« je c*nc 3. marca v celoti ponatisnil napredni dnevnik »Život«, ki izhaja v Splitu. — Odbor za prenos kosti Iv. End-1'cherja je izdal nabiralne pnle. potrjene od politične oblasti v Ljubljani, na katere bodo nabirali prijatelji velikega pokojnika prostovoljno prispevke, da pre-pelemo njegove posmrtne ostanke v osvobojeno domovino, katero je tako iskreno ljubil in tvegal svoje mlado žlv-Ijenfe za mo. Pole so podpisane od preds. Lovšina. I. blagajnika Lesko vica, U. blagajnika Ante Gnidovca in tajnika Kravosa. Poslali smo pole zanesljivim osebam, prijateljem pokojnika in njegovim somišljenikom. Cventuelne prispevke izven nabiralnih pol sprejema odbor na naslov: C Lovita, Miklošičeva cesta 15, — OmDee'e pasjega Irour—ilaca v Celju. Ker se )• vsled strojrih odredb, katere Je svojecasno izdala oblast sa zatiranje pasje stekline, ki se Je zadnje čase pojav-1 ala v celjski okolici, posrečilo pas'o steklino zatreti, razglaša mestni magistrat, da je kontumac v mestu Celja omtVtn v tem smislu, da psov, ki so opremljeni z varnim nagobčnikom, ni treba več voditi na vrvici, psom varuhom pa, ki se drže varno pri feOafc 1» m pridejo v dotik* m dragana pa* nTtreba več nos!ti nagobčnika. Drnce odredbe pa ostanejo 5e nadalje v veljavi. Strogo se mera paziti na to, da se Ukoj prijavi vsak sumi fv s!učai stekUne. — Kino Tivoli. Danca se predvaja prvikrat cd:n največjih historičnih filmov »Nai polcon v Sehčmbrunnu«. Film. posnet po na« ravrrh fli'cah gradi Srhiinbrur^na, ram predoći slavnega moža, velikega g-mija Na. polcor.a I. na viSku njegove slave in moCi. Prvič je ta!;rat otcmn-rla avezda Habsbur* žanov. NTa obzorju pa se je začela svijati nova, ki ie obe*a'a narodom prinesti Ijč svobode. San velikega moža pa ae ni »'re* sni C11 in nic-gova avezda je zopet ugasni'a .. — Vreme je pri nzs zadn e dni postalo zelo liladno. Jutra so mrzla in bela od slane. Dnevi so sicer solnčn«, teda ki ub temu hladni radi mrzlega vetra. M?.rc!ice, katere so ponekod že bl!e v cvei;u, je mraz na nekaterih kra'ih unrčil. — Vel k o nočno nec'vo vreh vrst bo nudilo v soboto ve^er Kolo juposl. sester v Narodnem domu. Kolašlce bodo prodajale okusne kolače, pmice, poti;e in prhe v nalašč zato prtpravl'en'h koSirfcnh. Zabn-va pri pogrn;enih mizah obeta b?M res neka1 lepega, domačega. Svirala bo Scnt'a-kobska godba in Igralo se bo na silive dobitke. Kolo se nadeja cbHne udeležbe posebno z ozJrom nato. ker le to prva »jezova prireditev te vrste. —■ Mleka Je na cet'skem trgu po praznikih zopet dovolj na razpolago. Tudf cena je zopet padla na 14 do 16 tron za Tter. — Sneg v Peojradu. Včcrai 4. tm. je po poročilu Iz Beograda popoldne zaČefo deževati. Poznee ie naletaval močan sneg. Po ulicah je nastala pravcata brr-zrra. — Smrtna nerreča. Na trag;čen način se Je danes ponesrečM nočni čuvaj stro'nih tovarn in livarn na Duna'skI cesti 5S letni Jurij Pa'dlga Nekako okoli pof 6. ure zru-trai !e pri§el domov In si oepasal pas. pri čemur mu je padel na pasu pr'tr'en samokres na tla. Samokres se te sprožil in krogla je zadela Fa'dTgo v kr.feno In mu pre-brla kost. Prer vsa^e pomoči Je revež nato obležal, dokler ga ob pol 7. uri nI naSel neki stra?n;k vse^a v krvi ležečega. Prepc-Tan le bil z reS'lnfm vozom v bolnico, pa je med oM*o umrl r^r1? i*7:krvavi"ve. — Ve»reča n* l!':bljrnxrzem potftt. Me« han*1* Sfc*nko Vodn'Tc, o katerem smo m« ro'an. da pa je pri smojni^ni'-i rstrcli'.i vojska s*raza, fe vče-ai v bolnici umrl. Proti fjptakn vr?I preiskava. — Nesreča s patrono. V Tekačevem pr? Rogatcu se ie Igral s patr^no osemletni deček Joref M"?era. Patrona le eksplodirala ter fanta te?kn poškodovala. Spravili *o ga v re^s^-o b"'ni^o. — Težka poffrodv». Pos^srnf-^v s*n Tvan K'^ar, d^ma iz Put^-hof^ nri Tr?i?u le strefHt! r neVo sta^o p-'IS'-a. ki s^ je r^r* le^"Ts in K'barj't r^'rtrp^'a l^vo roko. Pre* peljali fo r»i v li^bllars**© h^lni"*^. — "Psesrrča r>ri rtoŽTtt. Ni v-l^-^n^^no p^^to je izh-"hnil p-i nf^aeatiiiRn A"ton»i Dol»r«rttj r* Rr-^ziah pri D^h-^vi nn'ar. ki le tekom k^at^cni časi mv»w~,r1 vse ft"~*>ot r'ar«?':o pos'onfe r vse^i nvftTk 1?rta-»r»i. R-»r*i h"d^<»a v^^ra i- Hlo ^-ra*"© »**t*ephl I^rcx* i*socFno. Oi-^ni je rr'":1 vs**. Pri (Ja'^nJU je r«^s-stnik D^linar zad^;l tež':n"šfto grrpo s pomoč o rad vse zanfmiv'h na-ra\m°st never'etnih tciin'Čnh sredstev. Od 7. do 13. aprila svetovnoznrnl film »T.etečl p.viom v dveh delih. V glavni vlogi Harry Pfel. — ^evl'e Ki*p«*fe) rd rfomač'h tov?**ofi cvrdke Peter Knz!na & Ko. z zn-mko »Peko«, ker so Isti priznano na"bM;5l In na*-cene*?"?. Olavna zaloga na debelo in drobno Ll"Miana, Bref 20, ter Aleksandrova cesta 5t. 1 E2AJN0VEJSA POROČILA. dussGllni vabi L'ržuvr.iks nials ufant o Turist ika \n spert. tetmo HASK : Virua 8. t. m. ae vr?i od dan^s naprej v trrfovfni J. fJorcc, pa!* "a T.j. kreditne barko. Zn»rane članske in dlfa^-e vr.toonlce se Izdajalo le v predp-odnji. A1** rivni člani rokometne sekcije, ki so edini ooroščeni vstopnmc, možato dvigniti proste vstonnice v n-rdor^da *i. Brca vstopnic je dostop na igrišče zahranien. — HaŠk :Pr!mer!e. V soboto 7. aprila se vr5t ob 17. na lrr!5xu S. K. Primora, Dima'sfca cesta prifatelska tekma med rn-grebSkim prvakom MaSkorn in S. K. Pri-morem. Tekma obeta biti velezanimiva, ker ie Prlmor'e v dobri formi in bo tudi pojačano z gostom DCrschmTdom, ki bo na-domestoval odsotnega ccn*erria'fi Mate'č-ka. Predprodala vstopnic (dra?ke 4. sto-l;Sča 6, sedeži 10 in 13 Din) v trafiki Sever, SeIenb"r^ova nlfca. — rfrv»tskl a*a 'enrsfcf S. K. Iz Zarr-bn. prv?k Hrvatske In Slavon'Je za 19?0/21 In 1921/22. eden najmočnejših kl-bov Jugoslavije, nastopi v nedeljo 8. t. m. po datJSern presledkn v Lj- b'tani proti nirlji. nirija pripravlja H. A- S. K-u kot renrezen*anrn hrvatskega sporta posebno prisrčen sprejem. Tekma bo santmivo merilo Jakosti ni rije napram klubu, ki Je nai resnejši tekmec za aa* siv prvaka Jugoslavije. — Nogometna tekma med A- In P-re-prezenmnco ▼ Cel'u, Na velikonočni ponedeljek se Je v Cel'u vrS'la nogometna tek« ma A-reprezentance. katera lera v nedeljo a aprila proti mariborski reprezentanci 2 B-reprezent*nco. Tekma >e končala v raz-merlp 1^. Tekma nI potekla ronim ivo. O- 1 pazilo se Je, da Je treba v A-teamu iteknH- j ko sprememb, zlasti srednll kr'lec, d-sno j kaflo ta >w>P tok* se aai peal fjred ari thU j — Rim, 4. aprila (Izv.) »Glornale d' Italia« iavla, da je min strskl predsednik Alussol ni pozval minist: sketa predsednika krallevinc SltS NIkolo Paš ča na razgovor v R m. L:st dalie vel?, da le Pasić k> vabilo sprc'el. Slično vabilo je Mu?so!ini Poslal tudi češkoslovaškemu zun-nemu ministru dr. Pcncšu, ki je cbl ubil, da prde. V of'ciie'nih Itali anskh krogih izavljaio, da hoče A\usscl ni natančno vpoznatl Intcn-c Je !n program rude m'ane po končan'h kon'crcnccT z avstr j?k*m koncclarlcm dr. Selpclom. Razgovori bodo fzključno le go-spadar?V:->-p 1' Ičneia značaa. — R"m. 4. inrfla (K. R) Kakor favl'ajo Ist| Iz PeograCa, Je m"n strskl predsednic A'ussorn; povabil Pa$*ća In dr. Peneča na sestanek v Rim. Oba sta rahlo sprejela. Radićevci za noqajanja z radikali. — Keotrrad. 5. aprila. fTzv.) Podpredsednik hrvatske rcpub'ikanske seljačke stranke dr. Vladimir Maček je ob'avil v bsogrnd^kih listih iz:nvo ?:l?d3 pollt'čn~a Rrra^ske rrpubfTka^s^e se-IfaSka sVnn'fe. ri kateri se odloči. Dr. Mačak Jc t"di plediral za nove volitve v slučaju, da ne pride do bratskega 7 ATT A.t CT? fqjr .Q1?qta^TE PARITETNA KOMISTJA. ITALTMrlSnl KO.MrTNTAR. — R*m, 4. npri'a (Trv.) Italijanski TIsfl nagV^a'o, da se je konferenca paritetne ko*~Ms?'e v Opa^iii v svrho s'stematizaclle re^Ve dr^^ve odgodila radi tega. ker hoče I*rr'a dočakati knnsolVac'n notranienof!-tčn h razmer t Jugoslaviji po končanih vo!**—*i. francosko POSOJILO nah DR2AVI. FPANniA T>AfI? Sna ^ TLI TONOV PRAff-KOV za RFORnANT7A^I'0 JUGOSLO-VENSKC VOJSKE. — R!m. 4. aprila (Izv.) »GfornaJe d'Trav Ha Javl'a, da bo v prihodnjih dneh skleaJea sporazum med PrancPo lp Jugoslavijo gle* da 300 muTonskega posoTa v francoskih frankih. To poso*Io Ima služIti v svrho re* ©rgan'znc'le Jrroslovenske vojske. V ave* z! s tem *ma!a FrsncMa in Jugoslavija skleniti vojaško konvencijo, kj ima zgolj de-fenzVen znrča*. onsorrm ]vn^TisT»?i kabineta dr. radoslavov. — ?-f"*a. 4. rorfln ^T^v.) Na dosmrtno in večle'no 'ečo ohsofen? n^'^'^trl kabineta dr. Padoslava in generali so bil d-»nes pod močno eskorto prepeljani v kaznilnico V Strumnici. DR. SEIPITL NA KO^O^KrZU — Celovec, 4. aprila K. B.) »Kiirntner Tagb'att« poroča, da so pozdravili zvezne* ga kancclarja na povratku is Rima v Pod-kloštru namestnik deželnega glavarja Lecr» naclionalnj svetnik PtvFc fn ceželno-zbor-skl p-s!anec ter voda kri?anskih socialistov dr. Re'nnreahć. Zvezn5 kancelar Je obljub*!, da pride še te?wm MasssssssnsT Borzna poročila. — Zagreb, 5. aprila. (Tzv.) Zakl uček. Devize: Curlh 18 55, 18.60. London 4-8, 471 Pariz 6 475. 6.575, Perl n 0 475, 0.482>, th> nai 0.141. 0.142, Praga 293.50 3.—, Milan 4.99, 5.^3. Ne\vyork 99.51, \0'\5\ Pudmpe. Sta 2 25. 2.35, Valute: dclar 98, 93.75, lira 4^0, 4.95. CurTi. 5. anrrlo. fT-v.) D-naSn»a predhorza: Zagreb 5.40. Per'in 0.r2r8. Amsterdam tfSJKm. Kewyorfc St3.—. L^rdo« 25..H Par'z 35.^ M'an 27 21 Pr-^a 16.125 BudfmoeS'a 0.122">. V rS va 0.r'3. P'tnaJ 0.PO765, avstr. £ig. krene 0.0^78, Sofija 4.15. Crtom' r?''*rfn:kr f}/fmnvnrnt nrr(fn:k- VALZNTiN &0PJTA&. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 6 aprila 1923 Stev 79. Čevljarski mojster, ■koliko invoJid, 2ELI DOBITI tRIMEREN PROSTOR za izvrševanje svoje obrti kje v Slo* veniji. — Ponudbe pod »Samec 3453« na upravo »Slov Naroda«. Prodam pisalni stroj »R eni ing ton« št, 7, rabljen, z nevidno pisavo. — Ogleda se lahko pri zavarov. družbi »Čumadija«, Sv. Petra cesta št. 24. 3400 sviti orana «n lm svitltrmjav. s»|aam-ceno eiat v sod ■ in ročkah, terpeatlasko olje, Defealia ta lamano alfa and laso mm aajmiljlh alaeTalh cen« h. Hrovat &Gomp., LJubljana. Telefon interurban aoi. 2939 Brzojavka« MorvafpoH. za livarnico železa in jekla pri Osijeku v Slavoniji, iz-kušen v vseh strokah formanja in pri obratu s ku-polno pečjo, se išče za takojšnji nastop. Stanovanje prosto. Prav dobra plača. Pismene ponudbe najkasneje do 6. aprila na Pfeiffer, Ljubljana, hotel Slon ali osebno predstavljen je ob teh dneh. 3406 (strokovnjak za strojegradnjo in livarno) se išče ob takojšnjem nastopu za livarnico železa in jekla pri Osijeku v Slavoniji. Reflektira se samo na samostojno moč. Ali se nastavi stalno ali za pol leta za uvedbo nove ureditve. Pismene ponudbe na tu se mudečega lastnika E. Pfeiffer, hotel Slon, najkasneje do 6. aprila ali pa osebno predstavljanje v teh dneh. 3407 Varoetea tiskarna ▼ lfiibll»al naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni zvesti in jako marljivi uslužbenec, gospod Joško Ravnihar Ittkaaanf „Slovenakaga Naroda« včeraj po kratki bolezni preminul. Pogreb se vrši v petek ob 4. popoldne s Trnovskega pristana 40. Bodi mn trajen spomin! aVJvMJaaa, dne 5. aprila 1923 ODBOR. mala raU|e*lh otrofRlh voziaov te po ceni proda. Ljubljana, Zvo-naraka ulica 1. 3215 Lepe smrekove Mode vseh dolžin od 4 m naprej KUp PIMO. — Ponudbe z navedbo množine blaga in cene je vpo* alati na upravo lista. 3445 Kovaška smola in KATRAN IZ LESA SE PRODA. — Naslov pove ur'ava »SI. Naroda«. 3412 Proda se Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem imenu in v Imenu otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno dobri oče, brat, stric in zet, gospod Joško Ravnihar danes ob pol 3. popoldne po daljSem bolehanju, v starosti 50 let, previden s tolažili svete vere, udane preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v petek, 6. aprila 1 1. popoldne ob 4. iz hiše žalosi, Trnovski pri 'an št 40, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomini Ljubljana, dne 4. aprila 1923. Marija Jaška in Mari|a soproga. otroka. t Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenolj ubijeni soprog in oče, gospod Ivo Sterniša rišji raridant lažna toleznioe danes, dne 4. aprila 1923 ob 9. zjutraj po dolgi mučni bolezni v starosti 41 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se vrši v petek, dne 6. aprila 1923 ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Loki pri Zidanem mostu. Zidani most, dne 4. aprila 1923. Mila Startali* e otroci. vagon LEPEGA KROM* PIRJA. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 343° Petrolejske »rte z aH b«-ez zabojev, in železne BARELE kupu emo v vsaki množini. Krava« a Komah, L»nh-ljana, Vegova ulica 6. 2274 Majhen trgovski lokal SE VZAME V NAJEM proti visoki odkupnini. — Ponudbe pod »Prornct/3409« na upravo »Slov. Naroda«. Hiša v Trstu (Barkovlje^Riviera) SE ZA* MENJA ZA POSESTVO V JUGOSLAVIJI. — Naslov pove t-prava lista. 3413 ProvizHskerta potnika ZA KRANJSKO, dobro uvede* nega v žfjanj^ki in likerski stro* ki, ISCE solidna velika firma na Sušaku. — Dopis* pnd -*Za* nesljiv'3395* na unravo lista. Min d gospod, oženjen, bre« otrok, delaven. mesto hišni najraje v Ljubljani ali v bti.rirri. — Pon**HSf* j^rravo lista pod »Zanesljiv/3433*. Po ugodni ceni prodam malo -aMion* GRAMOFON* srv: Pi,0$«T:F. OLEANDRE, °ISALNO GARNITURO ZA DAMO in še ne rabljen AM-PEL za t»ično luc. — Nas ■lov pove iiptA t* lista. 34f^ Boljša gospa, osamela, ISCE ZNANJA z ra* konsMm parom ali gospodično ne r>."~d 28 let sta^-o vsled raz* vedrila in skupnih sprehodov. Sa—io nc koristolovne osebe naj pošljejo »vH nas! v pod »\"e= sebičnot.t/3472« na upravo lista. Naprodaj imam DVA VAGONA 7ELOVEGA IN SMRFKOVEGA KOLJA za vinog**«-iniVe in hro^iarie in pa KOLIČKE ZA O^RAJF. Tožef X* t KRITIK. t-Govec. Stob po$ta Domžale. — Ona »e do* loči zra komad na licu mesta. IŠČEMO S AMOST AL NEGA nrvovrstnega brusača (Schleifer) za električne brus« niče v S*"sku (Anton GREGIA Vstopi lahko takoj. — Oglasiti e~ je: Električne brusnice. Si* sak. Slavonija. 3444 Knjigovodja, prvovrstna mlada, samostojna moč z znanjem hrvaščine, slo* venščine in nemščine, ki bi mo* ral tudi potovati, izključno iz *^aniske in likerske stroke, SE SPREJME TAKOJ. — Dopisi pod Knjigovodja/3387 na upra* vo »Slovenskega Naroda*. Pestunio k dvema otrokoma iščem za takoj. Prednost ima starejša oseba, ki je v tem poslu izvežbana. Izborna oskrba in dobra pla'a. — Potne atioike povrnem. Obrniti ae je pismeno na go. Aaa —al Sv. Peter pod Sv. Gorami. Žagar in brusač SE SPREJMETA TAKOJ V TRAJNO DELO. —Pogoj: večletna praksa. Stanovanje prosto; neoženjeni imajo prednost. Plača po dogovo* na. — MARTINEC Ljubljana, Pnd« it. 8. 3449 TOVARNA na deželi v Slo ni ji ISCE za skorajšnji nastop koirtorisfHtjo, kater« mora hiti popolne perfektna koresponaentmja slovenskm (ev. hrvatskem) nemškem jeziku, dobra računa* rica ha po možnosti knjigovod« kinja. — Ponudbe naj se našlo« vi jo na upravo »Stav. Naroda« Pod 0V0STI za damske kostume v največji izbiri pri b| ft. 19 Opazovalni panj PRODAM. KUPIM dobro ohranjeno STISKALNICO ZA UMETNO SATJE. — F. MIKL, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 3478 Gozdar z daljšo državno gozdarsko prakso 2ELI VSTOPITI kot samostojna moč na velepo* sestvu. — ^"'udbe pod »Gos zda r'3498* na upravo lista. Kupujem stalno OREHOVE IN CREŠNJEVE HLODE izdelovanje furnir* j a, dal le BUKEV z lubliem vred ter HRASTOVE TRAMICE. — Ponudbe v dinari ih, franko Po* stojna. — Ponudbe pod »Oreh 3459* na upravo »Slov. Nar.*. Trgove:; dcinačr"! in Primoref! PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem in* dustrijskem kraju s krasnim nova njem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sreč-; na bodočnost/3493« na opravo »Slov. Naroda«. Mesta učenke v V*t~t trgovini z vso oskrbo IŠČE DEKLICA revnih starcev. Dovršila je 5 razredov ljudske in 1 razred meščanske šole v. dobrim »tspehom: vešča, ja tudi nemščme. — Ponudbe na up-a^ vo »Slav. Narodi« pod »Vedna hvaležnost/3458«*. PRIDNA IN POŠTENA služkinja se sprejme ?a vsa hišna dela. Plača in hrana dobra. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 3496 Proda se zemljišče v mestni periferiji, obstoječe iz travnika in njive. — Natanč* n« pojasnila da Jos. Konig, stavbenik. Ljubljana, Mannon« tova ul. 16. 3471 Učenko iz boljše hiše SPREJME TAKOJ tvidk« Košta VUKAšINOVIĆ v palači Kreditne banke. 3479 Nabrano in stanovanje SPREJMEM TAKOJ PO* STENO DEKLICO. Pred* nost imajo šivilje. — Naslov pove uprava »Slo-. Nar.«. 3471 Kontorisflnja, vešča slovenske in nemSke ste* negra^i^., stroi^r>i«ia. korespon* d«- rice i« tr ">rerixio knvg^vod* n-a. 2LT T PR^.'IENTTI SLUZ* PO. — Ponudbe pod »Samo v pisarni 3473« na unravo lista. Frodasfa se DVA DOBRA PLETILNA STROJA št 10 in 14. — Res* ni kupci naj pošljejo svoje riastove pod »Pletilna stroja 10714/3482« na u pravo lista. Dve družstei SPREJME DOBRO VPE> I JANO PODJETJE. Zahte* va se znanje knjigovodstva in srboshrvatske korespon* dence. Kapital po dogovoru Ponudbe pod »Družabn!ci;34o3« ~» i't>7avn uSlov. Naroda*. Ustupa se GOSTIOriCARSKO * K A* FANSKA RADNJA sa kompletnim namještajem pc pogodbi. Lokali se nalaze na zgodnorr po'ožajj u Du* urovniVtj. — s obrate na rj'ibrovniku. Reflektanti nek Ivana Lučića v 3497 Ženltna ponudba. V s vrh o takojšnje zenitve želim znanja z ga trtico aH vdo* vo v starosti od 28 do 50 lat s p—rno^enjem in ki bi imela ve* s">lje do gostilne; in gospodinj? stva. — Poriudoe z navedbo premoženjskih razmer in po možnosti s sliko pod »Zado* voHnost 34*, poštno ležeče Ljubljana, glavna poŠta. 3469 portlanDcement (dalmatinski) lepenko, šamot dobavlja najceneje F. Hočevar Ž'revniea- Me ste. B?®?r&?e£a, sssefor£lr1f otrobi vo2!č%!f štaala! stroji sasr;e7se|e. rUmm*. Liubliooa Sft?ta*s*?a cesta 4. fporfns. polašhe In želesnioorsHs cepce izdeluie P« Semko, krznar Križcvniška uUea T, 2712 Trsfi?e za strope idefujcm z na modernimi strofi in U najboljseco materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslavenska tvornica Bakatu JOS. R. PUH, LJUBLJANA Srdd.-SJia ttl. Z S. Tel. 531. DIAMAL T Cf Pasoi* pekli .ĐIAMALT* tovarne Kauser In Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti «e zopet dnbl pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo DUŽAHčC. Zagreb Skladbe: Strossmavrrova ul. 10. Za mesto Ljubljano ''oni se „DTAM*.LT' v pekarni VILJEM BIZJAK« Gospo-sveiska cesta 7 po oiigfnal-Bi tvornilki ceni. $123 VELIKA ZALOGA raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4 kolesih, dvokotesa najnovejšega tipa. matih najnovejših motorčkov, šivalnih strojev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo nm drobno po ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravili. .TRIBUNA*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov in delov. LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. Ravnokar došlo: pomladanske = ===== notiosh A.SinkofitBSi.K.Soss LIULJAKA, Mestat trg lt. <Žar*eliH>te), gladke, politirane. luksuzne pletene, težke (furmanske) izdeluje te nudi po primernih cenah aaa P«aian?IH*klcevelkeu Ofirin f Peric Moderno temino psitie edino svoje vrste v Jugoslaviji, išče takoj radi pr^ii-jenja kapital od nijmanje 100.000 dinarjev. Reflckfnti, koji h ?ejo svojo gla\'nlco varno in dobičkanosno naložiti, rai stavi o *voje ponudbe pod .Garancija 3467* na upravo tega lista. 3467 Prodam iako] na periferiji mesta s 1. majem dogotovljeno OilO stanovanje! obj+oječe .nrsljivost/3491«. Belega vina prima 1921 { 15 hi, belega vina, prav dor»Tej?a oko'i 90 hI in 20 hI rdečega vina 1922 proda graščin* 3435 NTrkovee« pošta Začreije, Hrvatsko. Rddl preareditve obrala le naprodaj: I nami stabilni kotel s cerfhY*atom 118 X 75—4 m2, rjjrevne plosce in 0.36 m* ob«e^ vode — 4 A'mosnh. 1 bo W (za napravo porke rodet 165 X z medenimi armaturami. 2 Wortington pumpi (za d'rektno paro) ena veda d uga tnanjia. 1 b^nc n-motor kaplan z dlnarao, enosTiern« tok 220 V, 25 K. V. 8 radiatorjev za centralno kurjavo. 5 kompletnih umivalnikov porcelanastih z nikel-armaturami, fcompl. 7.9. pripojitev na vodovod. 2f» umivalnikov iz trdega lesa z marmornatimi plofčaml. Vse v dobfem, vpoi^hnem s'anfti. dedoma popolnoma novo. Pojasnili daje ravnat'iistvo kopališča TOPLICE pri Novem mestu. 3486 Inž. TrarsIsSi 1% Ca. Industrilsktr-fnžciiirsko podjetje UDBLJHUII, Sodra nHca ŠL 1 ima v zalogi motorje na vrtilni tok 220,380 voltov: 3 HP a Din 5.000'— i HP a Din 6 000 — 5 HP a Din 6.750*— 1 3 I tUKSUSNI AVTOMOBILI \ ■W»»»»»»J^i»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«^»»»»»»""»»»»^,"»»»»»»»»»»»»^— ■ HOtfl IH RAB-LJEIII PO RAJUGODIIEJŠIH CENAH | MOTOMU KOLESA — PNEVMATIKA i 2 t \ LJUBLJANA, SODNA UL. 11. TELEF. 461 | O. ZUZEK Mi Ff. Kj. L^nUlana. Mestni trg na^nanj et cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina do sko rajSne preselitve v novi lokal zaprta. Eventualna plačila prejema začasno tvrdka Sv. Petra tjli 31 87 06 ^$B CL