KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGAragi gospod Doropoljski! oči debele solze. Nisem mogla, da bi ie Citala sem v »Zvončku«, da ste ve- ne, vPraSala. kai ie tako žalostna. tako ob- liki prijatelj slovenske mladine. Zato sem Jokana. Uprla je svoje oči vame ter rekla sklenila, da Vam popišem svoj roistni z mehkim, mirnim glasom: »Izgubila kraj Senožeče. Trg Senožeče leži v pri- sem!« - Srce ji je zastalo, ni mogla dalje jazni dolinici, ki se ob njem dviguje mo- S°vonti. Obrnivsi se proc, je milo zajo- gočni hrib Stari grad, čigar razvaline nek- kaIa' cez nekaj trenutkov pa je vzklik- danjega gradu se ponosno dvigajo proti "»lazopet napol tiho, napol jokaje: »Iz- nebu. Na levi strani državne ceste se sublL senl edinega otroka, edini zaklad.« razprostira krasno poslopje Senožeške pi- t Po tef| bfedah ,me P»me. za roko vovarne. Na malem gričku stoji lepa cer- ter ™e ve.de Hskozi °zk°- a vfendf ¦" precei kev sv. Jerneia. Skozi trg teče bister svuetl° vezo do m^hnlh vrat Stopivs^ v potoček. Koncem Senožeškega trga se lzblc«- ™Vnoga obstan,e; srce. zatrePece- dviguje krasna ŠJirirazredna ljudska šola. . °- k.aksen Prizo.r! Vse polno vencev Jaz obiskujem četrti razred, drugi odde- ln .cvetlc' .vsf [° ^ • "n vaniem . c . . . Nemo scm stala pred to cvetko, hudo Ivana Sotlarjeva v Senozecah. mj je bj|o pri srcu A duša pa mi je biia polna ene čudovite lepe misli... Odgovor: j^0 stopim do vrat, so se mi oči zo- Ljuba Ivana! p.et ozr'e v Prelepo devo in bolj sem ču- tila nego videla, kako je vendar srečna, Lepo si nam opisala svoj ljubljeni ^^g srečna. rojstni kraj. Iz tega opisa vidimo, da so ]<0 sem stopila iz hiše, je bila že tudi Senožeče s svojo slikovito in zani- precej tema. Tupatam se je že prikazala mivo okolico naše ljubezni vreden košček zvez(jjca izza temnih oblakov. Bilo je lepe slovenske zemlje! In ta liubezen naj tiho in mirn0_ Vladala je smrtna tišina. Te vedno vzpodbuja k vztrajnosti, delo- p0Spešila sem korake ter urno stopala ljubnosti in zvestobi! proti domu. Spotoma pa so me navdajale • čudne misli. Vzklinila sem: »Kako je ven- dar strašno.« Podpisana pošiljam to tnalo povest Marsikatero drevo, ki ima morda že ter prosim. ako Vam je po volji. da io čisto suh vrh ali suhe veje, še raste; tu postavite v »Zvonček«. pa je mlada cvetka, ki se je komaj raz- cvetela ter začela uživat veselje, pa mora Presrečna deva. zveneti. Mračilo se je. Zvonovi so odmevali .Po,,.!eh ™slih, sem dospela pred do- v tiho, s srebrnimi biseri posuto dolino ma,co ^Slco- *™ahl sem ,legla k P°cltku- naznanjajoč žalostno novico se knialu zazibala v sladko spanje ter sa- Vse je bilo tiho, vse mirno, ko sto- niala člldovite sa"ie ° Presrečni Drago- pam po cesti, vračajoč se iz mesta do- tlm" .... . tnov. Cez dobro četrt uro pridern do lepe, Z odhcnim spostovanjem popolnoma z grozdjem obrastene hišice. Margareta Srebotnikova Na pragu stoji mlada žena in si brise iz v ^vabeku, pošta Pliberk, Koroško. —. 23 ~— Odgovor: ' jako raci. Tudi Vas prosim, da bi natis- nili to moje slabo pisanje v svoj kotiček. Ako ^Tr^SttLi koti^ek, Srfno Vas Pozdravlia napiši kaj bolj veselega. Saj ni, da bi mo- Maksimilijan Slemenšek, rali mladi ljudje — kakor je Tvoja Dra- učenec I. razreda v Šmihelu. gotina — umreti. Naj žive in se vesele nH življenia! uagovor. * Ljubi Maksimilijan! Dragi gospod Doropoljski! Ako primerjaš svoje natisnjeno pismo ,, , z O11'm, ki si ga pisal sam, vidiš tukai v Ko vidim, kako Vam pisejo druge tisku vejice in pike, ki jih v Tvojem ro-deklice in dečki, Vam hočem tudi jaz pi- kopisu ni bilo. To se pravi, da živiš z ra-sati par vrstic. Hodim v III. razred. Kon- bo ločil v velikem sovraštvu. Ža vrlega cem šolskega leta sem dobila jako lepo slovenskega dečka, kakršen si' gotovo Ti, šolsko naznanilo. Dolge počitnice smo to ni lepo. Glei torej, da se pobliže se-imeli letos zaradi vojne. Meni je bilo že znaniš z rabo ločil, potlej pa boš res fant dolgčas po šoli, ker jo jako rada obisku- ocj farei jem. Najbolj me pa veseli branje. Vaš , »Zvonček« jako rada čitam ter vedno težko čakam prihodnjega zvezka, tudi............................................................................^ svojim prijateiiicam ga posojam. Koncem i = leta ga dam vezati. Stara sem 8 in pol ; i = let vkljub temu se še vedno rada igram. = | Imam tri punčke in jim večkrat šivam = = s svojo prijateljico Olgico oblekce. Imam e ---------------------- jj še mamico in papana, sestric in bratcev ; ^^ : nimam nič. Mamica ima pošto tukaj v | dtdfeb. l- Trebnjem, papa je pa učitelj. Drugic Vatn ; ^4O Š hočem pisati kaj več. Prosim, denite to = W^ W i pisemce v svoj kotiček. 5 \^_ ji \ Vljudno Vas pozdravlja \ Jjf^T^^ ^ Vam vdana \ ^llrl-^ ^ Nadica V o z 1 o v a , \ g \\\\ *V ^ učenka III. razreda v Trebniem. j 3 vfc. V ^ Odgovor: \ v^^-r^C^iki ^ Ljuba Nadica! 1 l\^^Cjl^ ^ Čeprav si stara že 8 in pol Ieta, se = \ \j /o«. ^ še vedno rada igraš. Tako praviš sama. H \ i pflj [ To ni pač nič hudega. Lepša je zabavna | | ^XiiiS i igra, nego da bi zapravjala čas z lenobo. \ \^xt^v'^vt - Kadarjedelo za šolo in dom dovršeno, ta- l 1 .J' WWt l krat se sme vsaka deklica lotiti igre, ki E H \ W{ i je zanjo prikladna. Ker šivaš svojim pun- : ^ ^^ t' : čkam oblekce, se s tem tudi — morda | ip JtM^ * nehote in nevede — učiš šivanja. In tako § C^^^&l^&^ ' ^ vidiš, da je igra lahko zabavna in obenem E ^ž^ \ koristna. = | * ž ž Velecenjeni gospod Doropoljski! I : Večkrat sem se že namenil Vam pi- =...............'........'..........'.........................................\ sati. Ali ne boste jezni, ker Vas nadle- l I gujem? Najprej Vain pišem, da me v šoli = .. . _ = najbolj veseli petje, telovadba in čitanje. = Kaj naj pišem g. Doropoljskemu? \ Pišem Vam tudi, da sem zdaj star 12 let = \ in hodim v I. razred, IV. oddelek, Ijudske j f Sole. Starše in gospoda učitelja imam \............„........„„„„..........,„„.........,„„„.........,.......?