Leto HL, slev. 136. V Celiu» torek due 22. novembra 1921. Poslaiaa plafona . lotntal IBHBI^Hh^^ bSSBH ^^^^B bbbbbbH ^bbbH^- . VGxIeB bmBbbH i^ESbH bbbbbbH mbbb9H HBHSBk-^x-f-^SHIIHw bbbbbbeF v^^^B bbmBbbbHV^bbbbK ^^H ¦BbbbBbM bbbbbbbm W^bI"^^ ».«c. VSb^bbe . *^Rmbb9I ^bbbbbbH Sbbbbbbb t^bbbbbH ^BH1^*1*^-" aBw^bv ^^^Haf IBbbbVAI BbbbbSHI^BbVbbbl m BMbbBH BBHBBH w^^ ¦ . ¦«<)*) IHH^^BH BBBBBBi ¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ ¦HHbbI HBHb ¦ - ¦¦; ¦¦ '^sBHSr ¦m fMbbbB ^^n^^^^HH^^^^^h ^^^^^^^^^^B BBBBBBBBi ^^^^^^^^^^1 -*~ ' ¦ t V* ' IM^BUBflBi ' ^hh^^^h I^BJBBBBBi ^^^^^^I^^H ^BPwBBBfl BEBBMfl'itt'' • i jiflO^B^^ ^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^H ^H^^^BHI^H^^OQ^^^^^^^& BBBBBBP^H BBBBHBBBI ^^^^^^^^^^h * »* ~^ 4 lu* ^Hi^H^^^H% ^^^H^^^^^B DB^BBBBBl B^B^B^B^Bc JHb^BHI HRBBB^mL' '>' ' '^^UBi BBBBBBMV' V^^SBBBBA ¦¦¦BBBBBlHBBBB^BBBL^^BBBEfl V^BVBaBBl B^^»ÄP^^ \«in\ * BAsHBBM BBBBBBBBi IhSbBBBBI BBBBBB9M IBB^BBBB ^^BBXGT*'^•'¦ / I'-^lSBBk. fl^BBBflflw CSlv^BBH bbmh^bm^t^bbbbf^HbsbbbBBm BBBhHBb ^P^^ */*A <^r\\X* ^tt V^bbBbbm HHbbbI bbHbbbH bbbbfJbB bbBbbbbI |^>_*_9i^_^___^LfH^^k .^bbbHv mBs^bm ¦B^H ^^^^H^B^B ^^^^\ V* »^il__ VI .^^BI^^^^K^^^L HJ^BbSI .^B^BBbV ^BBBBSbI «BB^BbM BBB^BBM IbB^BBbI ^BBBB^BuHRbBUBBK^A BbH^bbB ^IH^^bbb^bbbbI » ä\^i**^ ^0***-*~'- '***^. ^bbbbb^bI^bbbbbbbI^bbbbH' * - bbBbSbK ' ^bbbbbbbbW ^bbbbbbb ¦¦¦¦¦¦¦¦ ^RbbbbSI HbbbbI ^^^^HHHH^HbbPJbbbVI —I» wbBbbbV II o/ sil*y^s L \ VbbbbbBhbP' faBSIaF ^HJV ^^^^^^H^0^ ^¦¦^¦^^^r^ VVHbbbbbMbbbbbp«"^ "JbbbbbP' ^bbbbbB Stane celotetno 120 K, nieseCno V^-V^ääp^2/ ***^ ° m tahvale K 150 —; Posamezna steWxa« &V\e& P.# - 2 K. ____________^^Ž^ ^L' Vi__^______________ lzhaja vsaK lorek, čelrtek In soboto. Urednlstva Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. tmdstr. Telefoa St. 53. Upravntšlvo Strossmajcrjeva ul. St. 1. pritiiCje. Telefon St. 65 KaCun hi. poštnega čckovnega urada St. 10.066. Augleški Miklavž, italijanski pa-rkolj in francoski angel. To Uni ic scdcla JiiffosUiviju iui oT?- to/ni klopi prcd svetom Zvcze narodov v Pjirizu. Obtoiil jo ic anjtlcški iMiklavS l-lo\d (jcorgc in zahteval od Zvczc mi- rodov. naj nas našeška z njcjiovo sibo, ccš da snio kršili svojc mcdnarouiie ob- vozt s tern, da snio zascdli v vnrstvo svoji-h Lranic na \u%u nc-kaj albanskc ze- mljc, ki nam po mnen.ru aiiKleSkoga Ml- klavža nc pripada. Poročali snio žc. da jc poslarisNa kortfercnca v Parizu koitcno določila na- .sc inck z Albanijo, ki sc strinjajo po vt- cini z mcjami, določcnimi 1. 1913 na nii- rovni konferenci v Londonu pod piitis- kom Avstrijc in itaJije. Lc male, ncznat- ne korekturo so se izvršjlc v naš prid. t ccl-uti pa je ostala naša nicja napram AI- baniji takšna. kakoršno si jc že 1. 191J želei (takrat v zvezi s ]X>kojno avstrij- sko varuhinjo anwvtskih roparjev!) ita- Uianski parkclj. Citali sino tudi nep'rr- suino lKiročila. kako jc Italiia -ščuvala Arnavtc »a vpade v uaše ozeiiiije, kako jim je posilja'la Castnike in mimicijo. sa- in »o da izzove incidente na albansko- ju- jjoslownski meji tcr da nas potoni zato- /A ans?leškcimi iMiklavžu kot ncniirne^e, ki ogrožamo cvropski mir. Nainera italijanskega parkclina sc je posrečiln. NaSa vojska je. da zasiffura varnöst obmejiiega prebivalstva, za- soJh» v. Aibaniji takozvano črto geiierala Francbet d' Esperayja. ki jo je ta doloeil J. 191S kot demarkacijsko linijo. V tern Da je poslaniška konferenca v Parizu pohiiela "tn — kakor že rečeuo — dolo- čila kot defmitivne nieje one iz 1. 1^13 z malivni korekturami severno od Skadra. Pri Prizrenu in južn-o od Debra. Italijanskemii parkeljnu m daio niiru !)> nagc-uval je angleškega Mikiavža. Lloyd Oeor^a, da nam je zagrozii s svo- jo šibo in nas pred Zvezo narodov ob- tozij tor zahtcval, da se nas kaznuie. Dne 17. tin. se je torej scstal v Pa- rizu svet Zveze narodov. V imeiiu angle, škega Miklavža je imel obtožni govor lord Fisher. Izvajal je, da jc anglcSka vlada v poslcdnjem uasu z vcliko skrbjo urotrila vojaške operaeij.e v Albaniji. Ker sta Jugoslavija in Albanija članici Zve- JOŠK0 BIZJAK: j FotoTanje po nebu. (Predavanje na Ljudskem vseučilišču v \ Celju v dneh 26, sept, in 3. oktobra t. I.) (Konec.) In sedaj še ozvezdia. Misliino si podaljšano črto iiaše ze- | rneljske osi proti severu v ogronino da- ljavo. pa zadenomo ponoči na vsakemu znano in že poprej omenjeno Severno all Polarno zvezdo. In tako smo dobili sve- tovno os, ki si jo mislimo kot premer vc- iikanskc svetovne krogle, ki jo gledamo ob jasnih nočeh kot nebo temnoniodre barve, na katerem se nam vidijo zvez« različnih velikosti kakor na nebesnein oboku prišitc. One zvezde, ki tvorlJo wed seboj nekake zvezdnatc podobe, sc iiuenujejo ozvezdja in če se nahajajo ta ozvezdja blizu Severne ali Polarne zvez- dc kakor n. pr. Mali in Veliki voz (aii ledved), Zrnaj, Labud, Voznik s Kapelo (id., nam ta ozvezdja nikoli ne zatonejo *a obzor ali boricont, ampak se nam vi- i tfi, da se !e sučejo ta ozvezdja okoln 'Po- i larne zvezde, katera stoji vedno pri mini ^ enem in istem kraju vsako noč, pole« m Pozimi; zovejo se »cirkumpolarnt»« ^Yezde ali ozvezdja. Ona ozvezdja pa, ^0 ^a nasj južni strani blizu horiconta a11 ob3Kt>tia, n. pr. Devica, Tehtnica, y.c narodov, se mora ta pokoravati pra- ; vilom Zveze, ki zahtevaio. da so vsi ¦. spori monijo rešiti v svetu Zveze narudov. in da se sele v treh mcsccih po- tcm. ko jc padla odloeitev Zvi-ze, sivei» | ori.ieti za orožje. Jugoslaviia je kr.si>a i pakt. Lord Fisher je iiapravil naio Kl°- j bok pokion srbski vojski in srbskcinii , narodu. Navaja sklep poslaniškc küiiTt1- \ rence «ledc niej mud Albanijo in .Jiisro- j slavijo kot pos'jben »dokaz nakioiiicnc- sti« (!) napram srbskenui narodu. Nato pa je obtožil našo državo vpn- dov r.a podlagi poroeil, ki so jih prina- j sali že m^sece sem easopisi — italiian- f.kega parklja. Obdolžil nas je cclo, Üa jc naša d.ržava oganizirala vstajo Miri- ditov proti tiranski vladi. Obdolžil nas ie plenitvc in rušenja albanskih vasi. h'udobno se ie v ozadju režai itali- janski parkelj, ki ic dal nngleškemn i\ii- klavžn infonnaei.ic. Nas delegat dr. Ma to Bo.škovjc je v seji IS. nn. obsirno odgovarjal na obto7- | be anglcškega Miklavža. .lugoslaviji sc nc more očitati. da so njene čete vpadie v Albaiiijo. ?lo jc za ohranitev demarka- cijske erte, ki so jo določili zavezniki. Tiranska vlada je pa hotela, se predno i^reče veleposlaniška konferenca sklep- no bescclo, zasesti nieje iz 1. 191o in Je r*eprestano kršila demarkacijsko erio- l^otom časopisja je sirila albanska vlada neprestano neresniene vesti v inozein- stvu. Olede obdolžitve pustošenj je naSa vlada že lani zahtcvala anketo mednn- rodne komisije, a nas predlog ni bii sprc- jet. Tudi glede vstaje Miriditov je naSa vlada že lrieseca septembra zahlevaW od Zveze ftarodov, da pošlk v Aibanijo posebno komisijo, ki ie pa šele te dni od- potovala. Dr. Boskovie je koneno podal izja- vo, da se jugoslov. vlada podvrže skle- pu veleposlaniškc konference glccie al- banskih mcj, protestira pa proli nacinu, kako ie bil sklep sprejet. Naša vlada rc- špektira obveznosti iz pakta Zveze na- rodov, grožnje s strani velesil z rcpresa- liiami pa so žalile ponos naše države, ki se neprestano trudi, da ohrani dobre ocl- nošaje z Albanijo. Koneno sc je oglasil francoski angel Leon Bourgeois, ki je govoril — monda da nas potolaži — proti prcostrini izja- vani angleškega Miklavža, ic z veseljeni pozdravil iziavi albanske in jugoslov. Ljudsko YseučilLšče v Celju. Danes zvečer predava o premogu in vodnih silah rudarski svetnik g. Baebler. Po končanem predavanju (ob pol 9. uri) pa je sestanek javnih nameščencev v Unionu. žkorpjon. Strelec i. dr. se pa Ie malo vzdignejo na nebo in nam kmalu zopet zatonejo za obzor, kakor navidezno zn- haja'vsak večer naše solnce. Pri vscm tern različnem gibanju nasih ozvezdij pa človek opazi, da se zvezde med sebffi niso prav nič izpremenile glede svojc Ie- ge, to se pravi, da so posamezna ozvezd- ja obdržala iste podobe, kakor so jih imela poprej razun osmerih zvezd ki so planeti — otroci našega solnca io so prcmičnice od Merkurja do Neptnna. Nam najbolj znana ozvezdja (vsaj po imenu iz kolcdarja) so ona, ki so razpo- stavljena Po nebu tain, koder navidezno tekd naše soliKe. Teh koledarskih ozvej;- dij je 12-ero in so razvrščena po mese- eih: za januar ie Vodnar, za februar Rioe itd., Oven, Junec ali Bik. Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Skorpjon, Stre- lec in za decembcr Divji kozel ali Kozo- rog. Kakor je navidezna solnena dnevna pot, tako je navidezna tudi solnčna letna pot mimo omenjenih 12-erih ozvezdl/. Vidi se nam torej, kakor bi hodilo solnce po nebu mimo imenovanih 12-erih ozve- zdij v zvezokrogu, resnično pa je, (Ta baš naša zemlja koketira z njimi preko solnca, seveda v velikanski daljavi. Za- to ni popolnoma pravilno, kakor stoji tl- skano v koledarjih, da je n. pr. solncc stopilo v znamenie Leva. Boljše bi sc reklo: zemlja se giblie nasproti (vis a vl.'ide, da hočete ^poštovati novc iiieie In vzcirževati prijateljske odnošaje. i'red- la^.al je, naj Zveza narodov vzaine na A'Utnje sprnvljivo zadržanje .Ingoslax'ijie in naj sklene pomagati s svojo avtorite- lo. da se vzdrže dobri odnošaii med Al- banijo in Jugoslavijo. Svet Zveze narodov je ta preJ.log -sl>J"cjo! tor sklenil. naj v Albanijo odpo- slana preiskovalna komisija iiacizcni.ic izvedbo obojestranskih obvez. ker sc mora preprečiti vsako kršenje mini / zu- naiijimi napadi. Tako je končala ta komedija v Pa- ! rizu. Jugoslavija je dobila šibo in ci:ker- j Cx'k v obliki pohvale ujenega »pler.ieuf- j teg;» postoi-ninja«, Albanija pa dobie me- t \c. italijanski parkelj pa se hudobno rezi. | Nasa soeijalna politika (OUIouiki iz govora ministra za socijafuo politiko dr. V. Kukovca na konsresu De- nokraiskc siranke v Beogradu due 3(. oktobra.) Prijalclji, že pred svetovno voino so .se na področju naše današnje države eesio pojavljala socijalna vprasaniu. ki souüa pozneje ttidi velikega politicnega pomena. Po vojni snio naleteli v vseh deželah, ki tvorijo našo državo, na soci- jalno bedo, in je prva narodna vlada v Beogradu bila prisiljena osnovati nakrat četvero ministrstev za socijalno politiko in sieer: ministrstvo za agrarno reformo, niinistrstvo narodnega zdravja, ministr- stvo prehrane in obnove zemlje ter po- sebno ministrstvo za socijalno politiko. To je bila posledica občutka, da o\v., ki so delali na osvobojenju zeinlje in kl so skupno trpeli in miiogo izgubili, da vsi ti morajo biti nzadovoljcni s pošteno ti- pravo in da mora biti na programu vlaile tudi vprašanje reguliranja socijalnih razr- mer. Ko scin danes sledJI lepi debati o ag- rarni reformi, ki predstavlja najnujnejse soeijalno vprasanje, sem bil zadovqljen ker sem videl, da dull, ki je bil meroda- jen prcd dvemi, fremi leti pri ustanovit- vis) ozvezdju Leva. Predno pa jadramo z nasinii razis- kavanji proti koncu, pa je treba še onic- liiti neko zelo važno dejstvo. Do sem se jc v predavanju vedno trdilo. da je liaše solnce zvezda stalnica, kakor tudi zvez- da Sirius, Sevcrna ali Polarna zvezda in posamezne zvezde nasih nebesnih o- zvezdij. To se je povdarjalo namenoma iz tega vzroka, da se celoten nauk 'o zvezdah stalnicah nc zmede in postavi i*a glavo. Stvar pa je v resnici Ie preccj drugaena. Različni novejši astronoml kakor Halley in drugi so namreč z goto- vostjo dognali, da vše te stalnice od na- šega solnca naprcj niso pri mini, ampak tudi bežijo s svojiini družinami t. j. siste- mi naprcj po svetovnem prostoru okro«1 prvotnega orjaškega solnca ¦— očeta vseh solnc —. ki ga pa zvezdoslovci Se dandanes nc poznajo. In vse te navedene stalnice bežijo s svojimi planeti, tra- banti, perijodičnimi kometi itd. kratko povedano: s svojimi sistemi v zelo rar- ličnih naglicah po svetovnem prostoru. ki mu ni konca in kraja. Nekatere stalni- ce imajo naglico od 5 do 50 km v sekuridi (naše solnce beži s svojo družino v na- glici 20 km v sekundi) nekatere stalnice pa tudi s hitrostjo do 400 km v 1 sami sekundi in se na ta način vedno bližalo on emu orjaškemu prasolncu, od katerc- ga so se tako naše solnce kakor tudi \i naše države, lie zginja, ampak da se še krepi. In čuli ste, priiatelji, dunes kllcc. da treba iti še bolj na levo, da mora biti nas program še bolj demokratski n_'go doslej. Bal sem se že, da naša demokraf- • ska druzba nekako izgubiva smisel za socijaina \prasanja. A kar poleg uacijo- nalnega in politicnega programa opravi- euje obstoj nase stranke. je has to. d;< smo stranka, ki ima smisel za socijalue potrebe. Lahko rečein. da so korake, ki smo jih \- tern polledu storili. spremljali iniio- gi uspehi. Re.s je bil« mnogo sporov nn področjih uprave socijalno politike. ToJn misMiii, da je več onih. ki so bili vza- dovoljeni, nego onih. ki so bili odbiti. In že to je uspeh. V nekem beograjskein listn sein ci- ral kritiko o ureditvi naše socijaiik poli- tike. V tej kritiki sem ciUil povdarek. da socijalna poJitika nima naloge zdravltl obstoječe zlo, ampak vuaprej onemogo- eiti zlo, ki ima priti. (lospoda, bilo bi prav lepo in dobro, da smo mogli vnapre.i onernogociti ono. kar so trpele stotine tisočev naših vo.l- nih invalidov, in da smo mogli onejno- gociti rušenje, katero je pretrpela naSa dežela, oziroma da smo rnogli oneinb- gočiti vojno. A niti nas narod nici naSa politika ni bila v stanu onemogociti vs'n ta dejstva, zato ne more biti govora o tern, da je bilo mogoče onemogočiti raz- loge, iz kojih so zrasli pojavi, ki tvorijo vclika socijalna zla. katera danes rnf sku- ščimo lečiti. Vprasanje obnove zeinlje Je bilo možno reševati saino na bazi obstoječifi razmer, in koliko bi trebalo kapitala, k"\ bi uakrat odpravil vse to zlo, ste cult včeraj od g. Veljkoviča, ko je govoril o finaiičnem položaju države. Ootovo je, da morajo preventivni koraki tvoriti glavno zadačo socijaliie politike v vsaki državi. V tem pogledu - to nioram povdnriti — je naša vlada, zlasti resort socijalue politike, mnogo storila in naši stranki se ni treba sra- movati onega, kar se je izvršilo. druge stalnice pred miljoni in miljoni le- ti odcepile. Scveda se vrši to preniikaufe posameznih stalnic vsled ogromne dalja- ve tako počasi, da se v 1.000 letih to ko- maj zapazi. Saj je dognano, da se nc bli- 2a zeinJji samo naša Iuna, ampak da sc nasprotno bliža na.ša zemlja z luno ot) enem tudi našemu solncu. Vsled tega inoreino sklepati, da bo nekoč luna, ko bo naša zemlja že brez vsacega zivljenja. prišla zemlji tako blizu, da jo bo zemlja vsled privlačne sile potcgnila na sebe. Seveda.je tu vprasanje, če bo naša ze- mlja ta padec lune na zemljo mimo prc- nesla. Najbrž se bo ta razbila na kose in bodo ti kosi zopet romali po nebu v smeri naše sedanje zemeljskß drage kot nekaki nebesni mrliči in s« vsled vecnili zakonov privlačne sile vedno bolj bližaH solncii. Enaka usoda bo zadela tudi dftr- ge planete našega solnčnega sistema. V tern času se bo pa že naze solnce toliko ohladilo, da bo imelo na sebi nam ph- dobna živa bitja, dokler se tudi to naSc solnce po biljonih letih nc bo toliko ohla- dilo, da bo injrtva krogla (kot je naša lu- na že danes) in sc vedno bolj bližalo svojemu roditelju prasolncu, v katero bo slednjič tudi padlo z drugimi sestra- mi, stalnimi zvezdami. Tako se bo razbl- lo in razurobilo vse, celotno nebo na naj- drobnejšc koSčfce, rekli bi prah, kater» se bo pa začel — mogoče recinio — zo- Stran 2. » \ O V A fx C Ü A * : <*v. i3() M;i vno Y po.uict.lii delavskega zako- nwiiajstva so v ustavi postavijeni go- tovi principi. S tcni s eve da šc ni vsj slorjeno. Potrebna je delavska zakonodaja. in prakticiia izvrsiiev zakonov. in mi- sliin. da ic liaša stranka tiidi po dulin j iako veiika. da laliko minio preidemo k smoireiicmu rcšcvanju tcga vpraSa- nja. l>anes se ie s strain posamezmli govonrikov mnogo povdarjalo, da nio- ra biti niiša stranka kniečka stranka. Strinjam se s tern. Toda cetudi je iianes politika nasc stranke prcdvscm agrarna in Co tudi hoccmo delati pred\*sem /a kmeta, vernlar imejmo pred ocmi. da n;-.- sa clržava ne ostane izkl.iuC'iio agvania dežela. Yideii boste čcz doset let, da lx) lice iinše države predvsem drngo neLo jc cianes. kcr se bo postopno raz\ ijaln inaustrija. Ako pa to predvidevanm. mo- raino delati na tern, da bodo tudi oni, ki niiiiajo kapitalii in delajo, deležni našc- ga bogastva. Sedaj jc čas. da tudi nais'- romašnejsemu dein naroda, ki ra/pola- ga samo s svojo delovno silo, zasignra- nio bodočnost. Zakoni, ki sc pripravljaio. prcdvl- dcva.io zaščho našega delavstva, in so izdelani s toliksno teniel.iilosi.io, da laiiko mirno gledamo v bodoenost v ZiT- vesti. da je baš na polju dclavskc zako- nodaje teoreticno dozdaj vsc storjcno. kar je za sediij potrebno. Nekateri sc boje, da je ureditev ue- lovnega casa enim ali drughu na škouo. Med gospodarskimi in obrtniini krogi in mid Ziistopniki delavstva se nani je po- srečilo. v yscli tell vprasanjih, kjer so obstojala nesoglasja, priti do sogiasno- sti. tako da se zakonodaja za zaščito ue- lavstva ne more siuatrati za zaščito c- ne.ua razreda, ampak kot spora/um med gospodarskiiui sloii In delavskim razredom. Pripomnim. da se nani jc zlasti za sli'.caj bolezni, starosti in nezgod posre- Oilo doseci popoln sporazum med inclu- strijo in obrt.io na eni ter dclavci na drn- gi strani. Za kar je v drugih državah üebalo doljsih desetletij trdili bojev, je pri nas vsc bilo doseženo v kratkem času z med- sebo.inim sporazumoni. In čc to, gospo- d;:. prakticno uveljavimo. smeir.o mir- no i'cci, da smo v resniei demokratska slranka. Kajti če bo blagostanje in bo- gastvo v naši državi, zakaj bi ne bil zasi- guran tudi uaš delavec, ki je kri nas"e krvi. ki je istotako nas brat kakor kmcf in ima pravico do pravičive eksisknee, zlasti ee to ni na škodo državi? Pred kratkim sem na neki konicrcn- ci stranke slišal opoinbo: nočeruo. da dobi delavec nekaj poprcj, nego je z.isf- gitran kmei. Oospoda, Hagostairje kineta ne izkljjučujc naprc- dovan.ia delavstva. Ni treba imeti strähn, ako delavec hočc samo ščititi svoje pravice. Kar se lice obrti. se nam je nedavno posrečilo, izravnati zahteve naših obrtnikov in t!e- liivcov. Osemurni delovni čas smo po- pet /vbtrati skupaj, da sc zaC'nc tvorba stvarjenja od zaeetka, ako ne bo sklep teKa svetovnega uničenja čez n. pr. trl- Ijonc let in več sodni dan, kakor ga nam opisuje sveto pisnio-------—. Pozitivne- Ka ne ve o tern jceoloskcni iiatiku nihee. Rcsnica pa ie. da se vrši to zbliževanjv svetov od ene^a do drugcKu neprestano in da bo to imelo za povod celotno un'i- eenje in zopcino novo tvorbo stvarjenja vseli nebesnih teles, kar se zna po eiui- keir. uačinii vršiti vedno in vedno zopet iz nova na vekov veke brez konca M kraja- In k sklepu bi bilo še |)riponiniti. da so lakozvani «letni vladarji«, ki se žal še danes nahajajo po naših kole- darjili, ostauek praznoverja tistih star'h casov, ko so Ijndje iz staleža zvezd vc- dcževali, kaksna bo prihodnjost. Sed- mini zvezdam so namrec vedeževalci pripisovali posebiu» oblast, da vladab iiašo zeml.k) ter Tldloeujejo srečo ali ne- srcčo |M)sanieznini Ijudeni, ter da vpil- vajo na vreine, letino, katero zaduje hi se dalo končno se zaRovarjati, pac pa piv-o nc. Ti letni vladarji so: 1. solncc, ¦2. Venera, 3. Merkur, 4. luna, 5. Saturn. f>. Jupiter in 7. Mars. Vlado so si dcllli med seboj tako, da je n. pr. v ncdeljo i: tin» po polnoči vladalo solncc, drtiAo ino Venera itd. — vsako tiro drugi. Ko je prelekla sedma lira zjutraj, je zacelo Iz- daljšaii sporaziunno z obrlni.škimi Jj- , lavci v malili obrtih ua 10 ur in zauapre.T ne bo treba, da se tozadevno viagajo kake posebne prosnic za dovoljenje. Iz- \'en te.ua so v slueajih iiujne |)otrebe, a najvee za dobo treh mesece\' letno, la- hko podaljsii delovni čas na 1- ur. Mislim da more.io gospodje obrtniki s ten1 bill |)opolnoma zado\ol.ini. Mislim, da ni tre- ba delaveu kratiti nietfove stauevske /a- vesti, ee želi, da ravna ekouoiniciio > svojo delovno silo. Psiifične vests* V seji ininistrsktiga sveta 19. tm. Je poročitl fin. minister Kumanudi u svojem poto\"aiiju \' Pariz in l.omlon ,nlede po- sojila in stavil predloj^e. o katerih se Je razpravljalo. 1 Hilje k razpruvljal niln. svet o dokladali na ueposredne davke, kakor jih predlaga v proraČMinu tin. mini- ster. Na predlotf ministra za soe. poliriko i\v. Kukovea se je sklcnilo, zasii.šati to- zadevno in pa jrlede fonnalnetfa izeiu-,- Lcnja fin. /.akonov v celi drza\'i sti'o- kovnjake iz vseli pokrajin. Zakonski načrt o oblastih in klerikalci. V sLji odseka zakojiodajneg'a odbora za lazdelitcv države v oblasti in za rredi- tev samouprave \r oblastih in srezih je zastopnik klerikalne stranke Joža Oo- stinčar v imenii kluba podal izjavo. da njegova stranka vzjraja na stališču proti ustavi, ysled cesar bo sprcmljaia de'o odseka Ie kot opazovalec. Izjava jc ik-.- pravila smeseu utis, ker so se klerikaiel s (em sami obsodili v nedelavnost. Za madžarski prestel so oglašajo se- daj razni kaiididali. Anglt'zi imajo cnesa v osebi vojvode pi. Connaughta, ltalija- ni pa vojvoJo d'Aosta. Zelo resen kan- didat pa je tudi sedajni ogrski državni upravnik Hortlu' sam. Iz Korotana. Kaj zahtevajo koroški Slovenci? vKoroški.Slovenec« objavlja elanek '>Ka- se zahteve«, v katerem postavlja slecie- ee postulate: 1. Razpust Heiinatdiensta n ustavitev njegovega političnega ileTa. 2. Otvoritev slov. zasebnih ljudskiii sol v St. Jakobu v Rozu in St. Rupertu pri Vc- ikovcu. 3. Liiidskini potrebam otlguvar- iaioC'» ieziko\'no pi\osnovo ljudskili Sol AOiiiškifi iSlsJveiiccv. -I. Zastopstvo koi'o- skih Slovencev v deželncm šolskem svetu. 5. Sprejem v deželno oz. državno službo vseli duliovnikov, učitctjev. uracl- nikov, nameščencev in delavcev, ki inir,- jo domovinsko pravico na Koroškem, a so bili po plebiscitu zavrneni. 6. Ureditcv poštnih razmer na slov. Koroškem :,a ta način, da se bo dalo postni upravi strogo naročilo, dostavljati adresatom ludi slo- \ enskc pošiljatve. 7. Odstranitev vsako- jakih težkoe zastran potnih listov. zlasti tudi za take koroške Slovence, ki so bl?i primorani poiskati si svojo eksistenco v Jugoslavi.ii. S. Zagotovitev servitutnHi pravic ob priliki razniejitve. ki jih imajo obmejui prebivalci onstran državnc meje. Nova Ijudska sola se ustant«vi nn Holmen na bivseni Koroškem. nova vladati solnce in tako po vrsii na- prej. Obenem je pa eden teh vladarjcv irnei oblast skozi celo leto, da je odloee- val sreeo in nesrcčo. vreme in letino. In ko je po preteku cnega lcta ta vladar odložil krono, je prisel na prestol drugv vedno po iinenovani vrsti od 1 —7. Se- veda je bilo to praznoverje sam humbug starodavnih pratikarjev, ki so po tern nesmiselnem vremcnskem kljucii napo- vedovali srečo in nesrcčo ter vremc, kakor dež in sueg. vihar in točo, kar za cela stoletja naprei, brez znanstvene ii- zikalične podlage. ako je niso ravno slti- čajno pogruntali, ali kakor Ijndje pravijo: po ncsreči zadeli. Ce se komu zdi vreJ- iio izračnniti, kateri izmed navedenih 7 viadarjev nosi v tern ali oiieni letu zez'o v rokali. naj deli letnico s številom 7. Ako pri delitvi nic ne ostane t. j. da s>? delitev izide. potcm ima vlado zadn.ii I. t. sedmi in sicer Mars. Ce pa ostane pi'l deljenju število 1. je vladar solnce, 2 je viadarica Venera i. I- u. In da so sLiri a- stroiogi baš ta nebesna telesa izbrali za svoja praznoverna vedeževanja, izvini od tod, ker potov teh zvczd niso poznali in njih gibanja nasproti drugim stalnlm ozvezdjem razumeli niso. Kiivi so pa ti letni vladarji raznih iiesreč bodisi >:<: vremenskih ali človeških ravno toli'Kt kakor v pratikah narisani svetniki. .Na šentruperskem pokopaiiScu v Celovcu so nemski kulturonosci uclnesli spomenik znanega slov. pisatclja A. ,sa- ncžiea. Mijene! Mariborske novice. Razpiišceno je iz državnih intei'cso-v' drustvo «Marburgcr Schiitzenverjin-. Iz solske sluzbe. Na IV. dekiiski soli x Alariboru je prideljena v službovanje Voglajno so pričeli tc dni nasipati in upamo, Ca bodo v kratkem tudi prebivalci Zavodne in drugih onstran Voglajnc ležečih kra- jev izven nevarnosti, da pod viaduktom utonejo v blatu. Zabavni večer v Sokolskeni doinu pniedi podriižniea CMD za Gaberje na državni in narodni praznik due 1 dec. tl. ob 7. uri zvecer z godbo in plesom. Dohodek veeera je namenjen za obua- rovanjc revile dece na Miklavževo. — Due A. ike. ob 2. uri pop. pa prircdi isto društvo \ dvorani Sokolskega doma \ prid re\ ui deci i/. (iaberja Mikiavževa- uje z deklauiaci.iami, peuoin in oiroskimi igricami. uastopom Miklavža ter obda- ro\ aiijeni otrok. Za kiijižnico »Splošnega slov. že.:- skega drustva v Celju« so darovaü: kniige: gdčna. Zupaiieie A., gg. Likai, RožiC, König in knjigarua Rnsch; ä 400 K: g. A. König; 200 K: ga. A. Peiricek; 100 K: knjigarna Ooriear 6: Leskovšek in g. dr. Zangger; 80 K: g. Ivan Kos; HO K: g. Anton Lcčnik. g. Posavee; 40 K: g. I'i'iinjo Koren; 20 K: g. Pelikan. - Vsem ceiij. darovalceni najlepša livala! Prosiuio pa, da se nas s prispevki spo- innijo vsi oiii, ki imajo sniisel za L-po kniigo, zlasti pa vsi tisti bogali detiarni zavtuli. do katerih smo se že obrnili s prpšujo. da podprejo naše započeto pro- svcuvo delo, a sc nasi prošnji šc uiwi odzvali. Prcgled invalidov v Celju sc vrsi v invalidskem doinu duevuo od 8. 12. in od 14.—IIS. ure in sicer: 22. in 23. nov. y.j Celje okolico. 24. za Teharje in Svetino, 25. iji 26. za Celje mesto in Sv. Martin v Rozm dolini. V lastnem interest! invali- dov je, da se vsi odzoveio. Za božičnico revnim solskiiti otro- kom iz okolice jc daroval g. luvürnar Avgust Westen štiritisoe kron. Nabiran.ie mHodarov za božicnico revnim (jkoliskim otrokom je že v pol- nem teku. Z veseljem in ponosom pov- darjanio, da so že prvi uspchi naravnost presenetljivi. Vabimo vse one cenj. dairrc m gospode, ki bi hoteli sodelovatl pri na- biranju za ta clovekoljubni namen. da se oglase za uradnc nabiralnc pole, ki so na razpolago pri občinskem nradu. ¦— l^n- pravijalni odbor. Surov hlapec. rilapec nekega lesnc- ga trgovca. Jožef Cmaj, je bil naznanien tukajsuii polici.ii, da ie K5. tm. v Caukai- jevi ulici na /e-h. lacin pretopal in ,••,,«11 konk-. -i > limoicloci iiiidj'j zgražali. Otrok v vagonu. 22-lctna Mari.ia Zi- nui, pristojna v občino Sv. Bolfenk (okr. Ptuj), jc 14. tm. v vlaku št. 802 v Celju pustila svojega 3 tcdne starega otroka ki ga je potetn neka ženska pvin^sla list poiicijo. Kmalii pa sc ie javila na policlji tudi mati. Ker je zdravniska preiska^i doRiiala. da jc umobolna, so jo >' otro- kom vred poslali v blaznieo na Studcnct. Mestno gledališče v Celju. V četrtek 24. noveinbra ob S. uri zvečer sc ponavlja »Ulica St. 15...«, vescloigra v štirih dejan.iih. Predstava ie izven abonctnenta. Občinstvo opozarja- mo ua to velezabavno vescloigTo, ki sc je igrala na našetn odru z velikim usp;- h.'mi. Dnevna kronilca. Narodni ponos »" zavednost na Hr- vatskem. PrejeH smo: Pred kratkim sem bil v Cakovcu in Varaždinu, kjer sem poslusal zavedne Hrvate, da pri vsakem dnigem stavku že ncmsko ali celo mad- žarsko govorijo. Na vratih neke gostilnc v Varaždinu sem našcl napisano »2iveli Karleki!« Ko vprašam gostilničarjevo hcerko, kaj to pomeni, pravi, da so Kar- leki imeli god in me praSa, čc senj an Karla tako hud, da bi ne smel biti tudi on — liabsburški — med njimi itd. Po oa- ločni zavrnitvi je silno jezna odsia. - Na rnizi najclein časopis »Novosti* «d due 6. studena 1921, kjer zagledam m*. rat: «Trifaljski !!? ugljen za kuCnu uph- rabu na vagone, vozovc i vreče naručujc- se kod Vestrc trj?ovinskog d. d. Zagreh Ilica broj 31.« — Ia vraga, zakaj pa nr bi Kg. Mrvatje mogli tudi izgovarlati v']"rlioYelJski ngljcu«, zakaj »1 rlialji- ski?!?« Ce je žc clružba, ki inscrira v časopisu, tako nesramno male zawdnn. je pa vendar prokleta dolžnost 'upravr lista, da se tokst inscrata ne paei z sv'a!)- s''imi imeni naših krajev. Popotnik: A. O. Razmcjitvena dcla v Med.iimur.in, ki so bila zaradi Karlove avantire prcki- njcna, so se sedaj zopet pričcla- Koniisi- ia se je nastanila v Veliki Kaniži. Smrtna kosa. Umrla je v SkaU'.Ii Ko- spa Marija Lazar proiesorjeva vdova in -:-V. 136 »NOVA DOHA« St;;:n 3. ,nan nadučiteljeve soproge v starosti 5M iet. Pogreb se vrši v sredo 23. tin. ub 10. • iri. Blagi pokojniei bodi zcmljica iahka' Osebne vesti. Minister poljopnvretfc K- mivn-oval vinarskega inštruktorj". .Io- >ipa Zupanca okrajniin ekoiionumi. Ki bo Jilnval kot vodja kmetiisketfa iiad/ornl- stvii in kot kineli.iski referent pri <»kr. glavarstvu v Plujii. Okrajni ekonuiii italic Matia.šič jc prcuteščen iz Puiia v Ljuiomer. lmcnovan je /.a redncga prousooa o" žciezarstvii na liublianski tebnieiii fa- 1-ulieti in/euer g. -los. Hunmiel. Verski poitk in verske vaje na šolali. V sniislii nstave je verski pouk na solali fakultativen (neobvezen). istotako si-ve- da verske va.ie (niasc, spovcd iid.). — Vkiiub teinii s<> veroueitclii otroke 5c vedno silili k verskini vaiam. Viš.ii šolski svet v L.iiibljani ie zato v svoji sjii iS. now spre.iel sklep. da se ukiiieio razun iionniratiih vse nedeliske in tedenske muse na vseli šolah v Sloveniji kot oli- vv/ne. I>a!je je sklenil, da je na želio ro- diieijt-v ali niili namestiiikov poedine li- cence v sinislu člena 16. ustave brvz na- dai.ine.Ka oprostiti verskega pouka. Zoper Radičeva poslanca Bruarja m Sraoviea. ki sta ob i)ri!iki /,adnjili vo.ia- ski.li vpoklicev hiijskala iiarocl, naj so iu odznve. ter ponekod izzvala ncred in neinir, je uvedeiio sodno postopanje. Ka/enski zakonik prctlpisuje za ziočiu. ki sta- ga zagresila, jeeo do dva.iset let. v shieaju obtežiluih okoiščin tudi smnno ka/.cn. Ostre odredbe šolske oblasti proti razuzdanosti iufadittc. Viš.ii šolski svei v Liubliani jc v sv-oji seji 17. tm. imel ži- vahno deb.ito o razuzdanosti šoiske mia- dine. ki se je ponekod pojavila. Z;,to ?e skieuii. naprositi notranji oddeiek pokrr,- jiaske uprave. da obraea po eksekutivnili organili posebno pažnjo mladini, ki nc sme pohajati nrti v kavarne niti v jjostil- lij. Dijakc. ki bi se proti tentn pr^resi- ¦]'. .ie takoj javiti šolski obhisti. z vso • stroito.st.io pa tudi postopati proti kayar- nr.rtem in jiostilničarjcin. ki bi pušeal; šolsfco niladino pod 1JS leti v lokale tor ii .nctdiijalr alkohol. Prcdpise gledc prc- povedi opojnili pijae in diihana za nilado- letne uai pristo.hia oblast izvaja z vso strugostjo in brezobzirnostjo. Tstoiako k «jjilenieno. da nai javni organi zaslednje- iu pohaikovanje mlactine v večcrniji 'n noutih urah. ki vodi tolikokrat v niorai- no nogubo. — Ti sklepi so bili ten>boii potrcbni. ker solska oblast sanui ni vcč k C- dar pozivnieo na Hennannov doiii. Njo- ,^.)\ a mati pa je izjavila, da je odj>Dtuva \- (iradee bajc radi sinrtnoKa '¦iueaja 1'iie \ tm- je moral Hermaiinov letmk odriniti k \ojakom. Občina je pr^-jsm dan (7. tm.) še ponovno poizvedovak | aii se je povrnil K. H., toda brezuspes"- no. iJ(j prctcku tetfa due (H. tin.) je na- praviki občina ovadbo proti K- H. iui ko_ lnando celjskesa v-ojncjla okru^a rndi dezcrtacije. Ko so i)rišle v liste vesti. tta je mobilizacija preklicana, se je K. H. in tin., toraj dva dni prepozno, iz (iiadja vrnil ter se sele ta dan pri vojaški oblasti v Celjii javil. To so sulia dejstva. Sieer pa iiam zagotavlja dopisnik. da iiiüijo v Laškem še dniKetfa materijala dovolj, na kaicre:4a podlasi bodo dokazali, kako »lojalna« je obitelj Hennanno\:i. Solčava. Tn ie nmrl posestnik in ^0_ stilničar Henrik Herle, brat profcs;)i-ja N- Kran.iu. \" tnristovskili kroicih /naiii ()_ sebnost. N. v in. p.! Soštanj. 2e delj časa iz Soštania ni nobene vesti v časopisili. Te^a pa ni treba smatrati kot dokaz nedelavnosti. -- (>b priliki obletnice koroškeKa plebl- seita je priredila tnkajšnja podnižnica .in.uoslov. Matice dobro nspelo prcciavn- njc, pri- katerem se jj tndi nabralo bllzn Isi(»O K za sklad .1. M. - One 30. 10. t. 1. je priredila tukaišnja |)odrnžrnica SIov. planinske.ua drnštva ^lcdališko i.viro štiri- dcjanko: »Stari in mladi«, katero so Itf- rali po veliki veehii ijcralci začetniki (So- koii in Sokolice) /. izvrstnim n.spchoni. Tiidi sieer se vidijo povsod v našem o- kiain sledovi živahnetfa delovanja imt- no\ane planinskc podnižnice, za katero sc sploli zavzemajo vsi brez ozira nn sirankarsko pripadnost ter »stari in mla- di«. Due 1-4. 11- so priredila wsa inka.i- snja narodna drnštva Rapallski večer s prav lepo nspelimi predavanji oz. najio- von kukor tudi lejio uspdo zbirko -/a JiiKoslov. Matico. -- Tudi v sosijodar- skcin ozirn sc Kibljemo. Tovania Raj- šterjeva za slasčicc in delniška t. v.v. kc- n.iena tovarna irnate od ljnbljanskeKa vclcse.iiiiji bisfveno vvč nnročij in (orej tndi |)r:menio večji obrat. Tudi tovarna za nsii.ie Woschnagg' izborno prospevn cnako panui žaga Stroinigg in to*, arm za poliištvo Lampret. Sloveiijgradec. »Nova Doba« stev- 47 od dne 21. aprila 1921 jc pisala. da }Q bila vdo\a neniSkntarka Roza Kramar- sie s pomočjo svojeffa ljtibimea, iicTiiskfi- tarja in brivca Apaenika in babice Mar'e Vole nmorila otroka. ki je prišel ži\ nn svet. s tern, da so ga polili s špiritoin in zaŽRali. Apačnik je bil obsojen na -4 nie- soce, Vele na 1 leto težkc jcče. Pred kratkirn sta kodila brivec Apaenik ;n ljubicä KrarnarSic po Sloven.igradcn tor nemjikntarila, se j)o hotelih nciusko in pod dnißim imenom vpisovala. Baje Iio- ceta na vsak način priti mod nemškc bratce v Slovcnjpsradec in tukaj otvo- riti brivnico in na tiheni še menda kako zbirališče nemškutarjev. Zavedni S'o- vcn.igraduini pa pravijo, da oba spod'- jo, ker tu ne potrebujemo nobenega drn- zega brivca, ker imamo žc svojcga po- štcncga, zavi'dncga in splošno priljiiT>- Ijenega brivca Vybornija. - - Narodni Kosmatin. Prosveta. Razvoj žolstva na severtii uieji Slo- veniiie je glasom poročila vjls. sol. nad- zornika Oabrsčeka v- zadnji seii Vis. šol- skega sveta zelo razveseljiv. KoiiRres jugoslov. slikarjev sc vrSi 11. i\<:c. v Zagrebn. Razsirjjenje Uudskih sol. V šcstrar- rcdnici se razsiritc ljudski šoli v Bra- slovčah in Velenju. Socijalna politika. Proti ukinjenju ministrstva za socl- .iahio polhiko se jc zelo ostro izrekcl Iz- vrševalni odsek glavneffa odbora dobro- voljcev v Bcogradu. ki je poslal mlii. svetu akt nastopnc vsebine: »V zadnjem časn sc uporno vzdržnjejo vesti o uki- nitvi ministrstva za soc. politiko. Skrh za dobrovoljcc in njih rodbine je bila do- zdaj v kompctenci dobrovoljskcga oct- seka pri tern niinistrstvu. Konstatiramo, da jc to ininistrstvo izdalo lepo stevilo odredb za saniranje položaja dobrovoiJ- cev. Imamo razloge verjeti. d,i se bo tndi v bodoee delo v tern pravcu nada- Ijevalo, ako ostane za resevanje dobro- voljskcga \prasanja še nadalje kompc- tentno ininistrstvo za socijalno politiko. Dobrovolisko vprašanje je še vedno brez dvoma velika toeka v vrsti važnih so- eijainih problemov naše državc. Za nJe- Ma smotrono in liitro resevanje je potre- biio nniogo pravilnega razumevanja in dobre volje s strain' državnih činiteljj\. Savez dobrovoljaca je prepričan. da mo- re v danili razmerah to akcijo voditi c- dino ininistrstvo za socijalno poiitiko. hdiiio pod njcgo\'o koinpetenco je nspefi mo.k'oi^V \scli državah z lnoderno or.^r-.- nizacijo iinajo ininistrstvo. ki resiije sti- cijalnc probleme. Z ukinitvo minisirsl\n za socijalno politiko bi trpcl svetovni \i- sied našc državc kot knlturne in mode;- ne. V imenii 50.000 organiziranih dobrc- voljcev oziroma 250000 duš dobro\ olj- skiji rodbin \- državi izražamo željo. iia se z -vsemi sredst\i prepreči odprav,i nn- nistrstva za soc. politiko ter izročcnje skrbi za dobrovoljce kakemii dnigcviiii niinistrstvu. < OR(iAMZACI,|A EVANOELJSKE CF R- KVE V JUOOSLAVIJI. Kakor cuieino, se |)i'ipravljajo jiigo- slov. protestanti avgsburške (Lutrove) vere. katerih je okrog 300 tisoč in ki so poprcj spadali pod avstrijsko super- intendanturo ¦odnosno pod mauzarskc škofije. na organizacijo svoje cerkve v .liigosiaviji. Cerkvena ustava bo episko- palna. posaniczne cerkvene občine bodo imcle kakor že doslej popolno avtono- niijo. Več obein se bo zdrnžilo \- seni'o- rat, vec senijoratov v bisknpije. 'I'akih senijoratov je deset: v Slavo- niji dva (Osijek. Boljevci); v Bosni ec!cn (Sarajevo); v Sloveniji eden (Celje): \' PrekiiJiirjii eden (Mnrska Sobota); v BaCki dva (Novi Vrbas. Petrovcc); v Banatu d\a (Franzfeld. Kovačica). Y Srbiji je samo eiia cvanjgcljska ecrkve- na občina (v Beogradu). Ti senijorati sc bodo organizirali s svojimi žnpnijami po imrodnosti v eivo nemSko in eno slo- va.skü .^kofijo s skofoni na eelu. I'c dni se vrši \- Baogradn konferenca. li kateri pošlje vsak senijorat svoje deie- fzutc. Prihodnjc Iclo sc skliec prvi cer- I;\'cni sinod. KAKO JE Z DRŽAVLJANSTVOM BIVSIH OORSKIH DRŽAVLJANOV? Opcija po triaiionski mirovni pogodbl. V naslednjem objavljamo v izviečku določila o pridobitvi in izgnbi državljan- slva naše države na podlajci niirovne pc- .ccodbe, sklenjene msd zavezniSkimi in pri druženimi silami in Ogrsko \ Trianonn i.lnc -1- jnliia 1920, ki ie stopila v vcliavo i\nQ 26. julija 1921. I. Osebe, ki so postale polnopravni dr/.a- vljani naše kraljevinc. V kolikor ne spadajo v izjcnnie niZe navedene kategorije, postancjo polno- pravni državljani kraljevine Srbov, Hr- vatov in Slovencev tisti nekdanji ogrsKi državljani. ki so imeli dne 1. jamiarju 1910 domovinsko pravico na oncin oze- niiju ogrske polovicc nckdanje avstro- ogrskc monarhije, katero ie pripadlo kra- Ijevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tn ki so io ohranili do dne. ko jc stopila v vcljavo trianonska nilrovtia pogodba z Ogrsko, tj. do due 26. jul. 1921. (§ 1.) II. Pridobitcv našega državl.ianstva na podstavi prošnje in obfastvene odredbc. Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico izza due 1. .ianuarja 1910 jia o- nun ozcmljn ogrske polovice bivše av- stro-ogrske monarhije, katero je prip:i- dlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, postanejo državljaiii kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev samo s pritrdilom naše države. Ce tcga pritrdi- la ne zahtevajo ali če sc jim odrece, nri- dobe državljanstvo one državc. kateri je pripadlo ozemlic, kjcr so imeli domo- vinsko pravico, prcden so pridobili ??> pravico na ozemljn. kier s<^ io imeli sc- daj. (2). I^rosnje, o katerih govori prejšn;? paragraf, se morajo vložiti do vštete- ga dne 26. julija 1922. pri oneni uprav- ML'in oblastvu prve stopnje. v katerega področjn ima prosilec domovinsko pia- \'ico ali svoje stalno bivališčc (3). Osebe. o katerih govorita prejšnja odstavka. se ne bodo smatrale za na5e državljane, akö do vštetcga 20. julija 1922 nc vložc rečenc prošnje. Vsak prosilec mora prošnji prilo/.iti: spričevalo o doinovinstvu; krstni all rojstni list; poročni. list, odnostio izpi.se-ic iz matice in sieer zasc, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili IS. ieta: izpričevalo o moralnem in pojitic"- neni vedenju. V prošn.ii mora označitr, kam je bil pristojen, prcden je pridobT! dauašnjo domovinsko praxieo (4). Hi. Pridobhev iiašega državljanstva po tistih, ki nimajo sedaj domovinske pra- vice na oneni ozemlju osrske polovicc bivše avstro-ogrske monarhije, katern ni pripadlo naši kraljevini, ki pa so imtffi prc.i domovinsko na katcrcmkoli ozen;- lju bivše avstro- ogrske monarhi.se, ki je pripadlo naši dr/.avi. Tisti, ki so stari nad IS lei in imajo domovinsko pravico na oneni ozemlju deže! krone Sv. Stefana, katero ni prišlo v sestavo kraljevine Srbo\-, Hrvatov H) Slovencev, in ki so po elenu 01. trianon- ske mirovne pogodbe polnoprav. postal! romunski, poljski, českoslovaški ali ita- lijanski državljani, smejo v enem letu op- tirati za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ta enoletni rok teče od due 20. iuli/a 1^21.(5). Tisti, o katerih govori paragraf 5., morajo vloziti prijavo o opciji za naSc državljanstvo pri oncm upravnem obla- stvu prve stopnje, v katcrega podrocju so imeli prej svojo domovinsko pravico. (S 0). Optant mora prijavi priložiti: 1. Do- kaz o svoji dosedanji pristojnosti; 2. svoj krstni (rojstni) list, kakor tudi kr- slne (rnjstnc) liste ženc in onih svojiii olrok, ki niso dovršili 18. Ieta: 3. izpn- ccvalo o moralnem in političnem vede- nju; A. dokaz ali navedbo. v kateri ob- e111i na onem ozemlju bi\'še avstro-ogr- ske monarhije. katero je pripadlo kra- l.ieviui Srbov, Hrvatov in Slovencev, je imel prej domovinsko pravico. (? 6). IV. Pridobltev tiašega državl.fanstva po Srbih, Hrvatih in Slovencili, ki nimajo domovinske pravice na onem ozemlju ogrske polovice bivse avstro-cgrske monarhije. kalero ni pripadlo naši državi. 'i'isti, ki so stari nad IS let ter so srbskega. hrvatskega ali slovenskega plemena in jezika ter imajo domovinsko pvavico v cni izmed onih dezel, katerc so nekdaj pripadale kroni Sv. Stefana. pa niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, lahko postancjo drz.avijani kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev, ako izjavijo v šestih mesc- cih, da žele to postati, torej do 26. jai;. 1922. Ta šcstmcscčni rok teee od due 2(\ julija 1921. (§ 10). I'c vrste ope. izjave je vložiti pri o- krajnem glavarstvu. Optant mora izia- vi priložiri: I. dokaz o svoji dosedaiiji pristojnosti; 2. krstni ali rojstni list, po- ročni list ali izpisek iz matice in siccr zasc, za svojo žcno in za one svoj'j otro- ke. ki niso dovrsili 18. Ieta; 3. izpričcvn- lo o moralnem in političncm vcdcnlu; 4. izjavo in eventualne dokaze, da inn je srbski, hrvatski ali slovenski jezik res materin jezik in da je teinu jezifcu resnično vcšč; 5. eventnalna šolska Iz- pričevala: 0. eventualna izpričevala r> pripadnosti k srbskim, hrvatskim all slovenskim nacionalnim ali nacionalno verskim organizacijain (clrnžbam, cer- kveniin občinam itd.); 7. eventualna po- trdila verodostojnih oscb, da jc optant po rodn in jeziku resnično Srb. Hrvat air Slovcnee. in vsa druga dokazila o tern (8 M). (Konec prilij Narodno gospodarst vo. Paroplovni voznl red ogrske- hrvatske parobrodarske dru2be. Tr- govska in obrtni^ka zbornica v Lju- bljani naznanja, da vzdržuje ogrsko- hrvaška pomorska parobrodarska družba na Reki dve pospeSeni potniškotovorni progi med Bakarjem in Kotorom ter sedem potniško-tovornih prog in sicer Bakar—Krk—Rab.Bakar -Senj—Obro- vac, Bakar—Pak, Bakar—Metkovič. Rab—Senj— Bakar in Split, Metkovič —Korčula—Griiž. Natančen vozni red je interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Dobava stenia. Ravnatelj^tvo dr- žavnih železnic v Stibotici naznanja trgovski obrtniški zbomici v Ljublfani, da se vršl 13. decernbra 1921 pismena ofertalna licitacija glede dobave razno- vrstnega stenja. Predmetni oglas z natančnejSimi podatki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbor- nice v Ljubljani na vpogled. Stran 4. »NOVA D O B A « Stev. 13o Jftsrjfjsr^gjr; Nv 0ISTNI DOM" SaaaM ^reSerwov* ul. «5 w V^ljy UU JB. A^IJL XLJr^Lr.&7m od sto, proti odpovedi (5° )pctodst Stonic r«.rTe * 130.000.__________________________Bag»» čekovnega ursda At. 10.318. Stanje hranllnih «log x K 4,000.00t». NajveČja jugoslov. jadrenica je *e dni spremenila svoje ime iz »Quattro \ovembre« v »Zagreb«. Ladja je re- , BudimpcSta 0.57, Zagreb-1.90, Varšava 0.16, Dunaj 0.19. avstrijske žig. krone 0.12. Razne vesti Zlatl mlljoni v moriu. Londonski ifetl poročajo, da se je povrnila rešilna ladja anglcške admiralitete. ki ie iskala zlato. potopljeno med vojno s parnikom *Lau- rentic«. Do sedaj so našli za 5—6 miljo- nov funtov zlata, dva miljona pa sta še vedno na morskan dnu. Strahote velemesta. Dunajksa po licijka korespondenca javlja: Polic.ko- misarijatu v Brigittenau je javljeno, da jevneki hiLi ulica Rugerth več Šolskih otrok, ki so oboleli na gonoroji (trede- savcu). Potom izvidov se je dognalo, da imata od teh otrok en deček in enade- klica šele sedem let, ena deklicapall let. Mati te 11 — letne deklice živi v ljubezenskem razmerju z nekim delav- cem, ki stanuje pri njej. Mala Marga- reta je spala v eni postelji z materjo in z njenimljubimcem. Z dovoljenjem in vednostjo matere je občeval delavec z malo Margareto in jo okužil. Dekle je bolezen preneslo na drugo deco, s katero se je čez dan igrala. Razun te- ga je zlorabljal malo Margareto tudi §e neki drugi dalavec v nisi. Vsi so od- dani sodišču, otroci pa v bolnico. Zarinja poročila« Karl Habsburg na Madeiri. Pariz. 20- nov. Angleška križarka »Cardiff« s Karloni in Zito ie prispela v I'unchal na otoku Madeiri. PozdraviL- so )u anglcškc in portugalskc oblasti. Karl in Zita sta so potlala v vilo ViTv- torija. Praktični komunisti. f/Dunuj, 20. nov. Poscbna komisija 1/ iV.oskve je tc dni prcglcdala račune ko- rmmističnega odbora za Avstrijo, Jugo- slav ijo in Mad/arsko tor ugotoviia, da inanjka pol milijarde avstrijskih kron. za katere se nc ve, kam so izginile. Poedlni člani odbora pa imajo na svoja iniena naložene po bankah milijonske svote. Za znesek 100 milijonov kron. ki je bii dan za Jugoslavijo, se tudi ne ve, kje k- Za- to je bil komunist Matuzovič izkljncon. I washingtonske razorožitvene konfe- reace. Pariz, 20. nov. »Petit Parisieu« po- roča iz Washingtona: Amerika sc bo protivila Angliji v vprašanju podmorsk'n čolnov, .laponski pa v vprašanju številč- žav. Podpirali jo bosto Francija in Av- stralija. London, 20. nov. h Washingtona poročajo: Ko bo konferenca odpravila vprašanje glede številčncga razmcrja brodovij, bo njeno prvo dclo, da prl- pravi kitajsko vlado, da sprejmc skupno inozernsko pomoč za vzpostavitev reda v državi. Konec mednarodiic koniereiicc Uela. Zeneva, 20. nov. Včeraj popoldno ie inicla mednarodna konferenca dcla svojo zaključno sejo. Stavke. l^im. 19. nov. Stavko, ki so jo pro- klamirali žclezničarji v Ncaplju, boce vlada z vsemi zakonitimi sredstvi udu§l- (i. I}oslužila sc bo zakonskih doloeb. ki prepovedujejo stavke v javnih službah. Tuji kolovodjc so že odpušeeni. nastopl- lo se bo tudi proti drugim. Praga, 20. nov. Na jutrišnji korte- reiici sc bo končno odločilo o mezdnem gibanju v ostravskt'in premogovnen: o- krožju. Lastnica in izdaiateliica: Zvezna tlskarna v CeJJu. Urednik: Vekoslav Splndlcr, Titka: Zvezna tlskarna v Celju. Snrcjine se takoj dva hlapca h Konjem ter dmžina, obstoječa iz več delavnih moči. BIEN, Braslovče. 1192 5-1 1UV-IX4 podgaiie, ste« IrilSlt nlcelnftturlU fer ves mrčes morsi puginiti, če se vporabljajo moja prelz- kuSeno najboljga in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske in hišne m\l\ 16 K, za podgane 20K, ščurkeposebno močna vrsta 26 K, posebno mofna tinkturaia stenlce 15 K, unlfev. moljev 10in20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, tlnktura proti ušem prl ljudeh 10 kron, mazilo za uši prl ži- vinl to kron, pra$ek za uši v obleki in perllu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju \n ze»en|acH (uničevalec rastlin) pra- šek protl mravljam 10 in 20 K. Posrc- dovalci imajo popust. PoSilja po povzetju Zavod za eKsporl M.I&nKer. Zagreb 37, SPetrinlska ulica 3. 556 47 ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL1 IzvršuJG vsa v stroko spadajoča dcla nBjhiirej« in po dnevnih cenah. Isdc- lujc vse tiskovinc kakor: časopisj«, trgovske, Solskc in uradniSke tiskovine, knjigc, cenike itd. do luijninctnejäega barvnega tlska. :::::: Nsijbolje urcjena KN]IQOVEZNICA izvršuje hitro in soiidno kujiyovcSka dela od na]priprostejše do iiujiinejSc Qjujuu izpcljave ixn I u HazsirjQjtg „How Bobo"! Za prodajafno moke 11S9 se išče 5-2 primeren lokaG. Ponudbe na upravni5tvo >-Nove Dobe« lFF.Fsganel,Celjt!,Go5poslioZ6 iirnJA CEUL3BRSKE UdlljG FOTBEBŠČINE vseh wrst po najnižji dnev.cenl Ps*eppkča]tL sei 1175 10-4 CENE ZMBRNE! iilin in Biodna TRGOVINA lü F93K Oeljef K^alja Petrsa c. ^ - «e prlporoCa «a - ^ mnogobrofnt oi>ifiK g V zaiogi vse nove so- ^ koisRe potrebSčine! ^ SPOSTREŽBA TOČN2L! Denarja ni, draginja je velika, zaslu^ek pa maj- ^. hen. Kdor hoče z malim trudom go- I tovo do 100 K na dan Zastuiitl. naj mi poSlje v pismu svoj naslovii: znamko za odgovor. J. Batič. Litija I fariüsko Kfeparafvo Ant. jofita »sal. Fponjo Dolžan Celfc, *5iral|a Petra ceaia 8 ie priporoöa tu izsielavo vaakovrstnih ¦tavbonih in gnJanteriJskili dol. Krltja Strota, zvonikov, poj>ri\vJla iittlta, nn- j>rava »trelovodov ltd. Izvršlttv toon«. Ceo» zmorne.Za lKVrAeaa dola sc jaiadi. I. VRSTE NOVO BLSLGO čiSTO ZRELO , z- se dobiva poiii^: Prva hrvatska tvornica sa- lam. suhega mesa in masti 1. Bai>pi!o\3ic ^m d. d. U69 Petrinja. 30_4 Oglejfe si manuf akturnc trgovlno Celje - Gaberje št. 16, nasproti yojasnici prestolonasledniU Älöksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.