Posamezna številka D tu 1. Št 202. V Ljubljani, v nedeljo 7. septembra 1024. Leto I. r m/m ! Izhaja vsak dan popoldne. ? Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 18, inozemstvo Din 25. | 9 Neodvisen Uredništvo in upravništvo: Wolfova ulica At. 1/1. Telefon 213. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. 1 f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | ! Račun pri poštnem ček, uradu št. 13.633. i lenavski romantiki. V mestu, kjer so Kalvinova sodišča t drakoničnimi izreki hotela vsiliti ljudem pravico do večnega zveličanja in kjer je Rousseau predel protislovij polno štreno političnih tesremov o »neodtujljivih človekovih pravicah«, pripravljajo maziljenci ljudskega zaupanja iz vseh delov sveta hipotetičnih obratov Polne postave, s katerimi naj se angel miru trajno priklene na zemljo. Seveda^ tako radikalno tega ne mislijo ti državniški modrijani. Saj imajo za seboj vsi kakšno s trnjem posuto pot - ka-‘ijero in vedo, kadar gre za interese asjne države, instinktivno dobro, kje tečejo meje med iluzijo in pozitivno rednostjo, med tem, kar se da v nepre-daieki bodočnosti doseči in tem, kar spada le v filozofične molitvenike. Nekateri iz njih pokažejo lahko na lastne Politične sisteme, opisane v že vsemu svetu poznanih knjigah, nekateri se ponašajo lahko z imenitnimi političnimi uspehi, drugi s prirojenim, malce salonskim, toda vseeno iskrenim, paciiizmom, tretji so priznane veličine mednarodnega prava, četrti bi mogli smatrati kot zadostno legitimacijo že eksotična svoja imena, kakor se čujejo okoli evfratske-ga zaliva, na gornjem Nilu in zmešnjavah srednjeameriškega Balkana. Ne, tako radikalno se ne upajo spregovoriti te pestro zbrane intelektualne potence, one se zadovoljujejo z neke vrste nad-in meddržavno supergarancijo za mirno uživanje posestnega stanja, urejenega v zadnjih mirovnih pogodbah. Kaj na ■em, ako v zboru manjkata dva neodo-jiva mogočnika, ki ne mrzita nič bolj lego bas to posestno stanje? Prilika je ako lepo - umestna. Po Dawesovem lačrtu osrečijo Amerikanci Evropo še z jarancijskim paktom in celim sistemom arbitražnih sodišč, oklepajočih dinamične ljudske sile in državnorazvojne tendence v mreže pravniških formul. Puritanska mentaliteta anglosaksonskih selfmademan-ov in dobrih idealistov, prisegajočih z desnico na biblijo in v levici s ključi do kleti, polnih zlata. Groza in strah torej v bodoče državi, o kateri izreče ženevski tribunal, da ie provokaterska. Takoj prvi teden jo čaka finančna, gospodarska, politična in prometna blokada, anatemi celega sveta jo zasujejo s sramoto in po par tednih lahko pričakuje svoj Sedan sredi inedzavezniških armad, s katerimi jo obsuje Svet Zveze Narodov. Da bodo v Ženevi tako hitro in zanesljivo pogrun-tali, na kateri strani je krivda in na kateri nedolžnost, kdo je juridično in dejansko vzeto napadalec in kdo žrtev, je vendar evidentno, ko se doslej kljub tolikim prizadevanjem na stvari prav nič prizadetih historikov ni moglo dognati, kdo je pravzaprav povzročil največje vojne. Se bo moralo zateči pač h kakšnemu arbitražnemu sredstvu, h kakšni količinski kategoriji, vnanjemu znaku, k algebri, ki je povzročila in povzroča že toliko trenja v mednarodnem in socijalnem življenju. Kaj pa če bi svet ne ostal tako stabilen, kakor to zahteva duh meddržavnega jamstva? Ako n. pr. teh par sto milijonov Hindostancev dozori do last-nodržavne sposobnosti in zapodi dosedanje gospode kratkomalo z orožjem v Tihi ocean? Ako bi Rusija ne marala gledati bratomorne gonje v Poljski in zatiranja v Besarabiji in si enostavno vzela, kar je bilo že njeno? Ako Abesi-nija iz eksistenčnih ozirov hočeš - nočeš seže proti Sudanu? Ako kje razmere vsled ekonomskih šikan dovedo do tega, da se državna suvereniteta da ohraniti le še z naglo izvršeno oboroženo akcijo? Kje je pravica, ako angle-imperij napade kakšno ljudstvo tako, ptor ie Bure? Kako bo ugotovila an-kak krivico *a »angleška škatlja« r ytviani imenuje Zvezo narodov z vsem, kar jej pripada? In kdo si bode U? • o ,iratl Proti Albionu oboroženo kt j i/ *n s kako sijajnim uspehom? Nadalje, kaj £e se poten tat liki Mussolini za takšno malenkost vrže s celim vojnim brodovjetn na slabotnega soseda in ima na prigovore Zveze Narodov li ironični odgovor, »da ji bode že pokazal?« Kaj naposled, če svojevoljno začne napadalno vojno kakšna velika Ententa? Kakšne bi bile obrambne me* Zanimive kombinacije o položaju. Ljuba Jovanovič v ospredju. — Pribičevič doigral. Beograd, 6. septembra. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z uglednimi radikalnimi prvaki in je izvedel sledeče senzacije: Te dni je pose-tilo nekaj deputacij zelo važnih in vplivnih političnih faktorjev v kraljevini g. Pašiča na njegovem domu, in so mu predložili sledečo kombinacijo: Predsednik vlade Pašič, podpredsednik Lj. Jovanovič, vladna večina pa radikali, demokrati in klerikalci. Pašič naj bi šel po tej kombinaciji na dopust in bi politiko vodil Ljuba Jovanovič. Radikali so to ponudbo baje zavrnili. Zanimivo je, da Pribičeviča ne vzame nihče več v poštev in ni izključeno, da bo Pribičevič popolnoma propadel. Druga zanimivost: Radič pride v skupščino. Pravijo, da bo prišel Stepan Radič v Beograd na prvo sejo skupščine in bo imel ob tej priliki zelo pomirljiv govor. Radič konstatira, da so demokrati v težkem položaju, ker bodo oni morali odgovarjati za vladno politiko pred kraljem in narodom. Korošec in Nastas Petrovič favorizirata radikale, ker ve- dno upata na Ljubo Jovanoviča. Kralj ostane v Topoli in bo počakal razvoja krize. Kralj ni zadovoljen z vlado, ker mu je vojni minister včeraj poročal, da so hrvatskl vojaki zelo nedisciplinirani in celo nočejo priseči kralju radi agitacije radičevcev. Tretja zanimivost. Radikali so zvedeli od demokratov, da namerava vlada izročiti sodišču Kojiča, Velizarja Jankoviča in Laza Markoviča in da se je kralj sam izrazil za to akcijo, da bi bila s to afero kompromitirana okolica g. Pašiča in bi imel Jovanovič uspeh s svojo akcijo. Seja ministrskega sveta. Beograd, 6. septembra. Sinoči od 5.30 do 9. se je vršila plenarna seja vlade, na kateri so največ razpravljali o važnih političnih vprašanjih. Pravni minister dr. Hrasnica je obvestil člane vlade, da bo odpotoval v Sarajevo; na-domestoval ga bo pa Behmen. Minister agrarne reforme Vesenjak ne bo ozdravil še pred 2 do 3 tedni in je določen za njegovega namestnika dr. Kulovec, Nastas Petrovič je referiral, da je kralj podpisal ukaze o premestitvi srezkih načelnikov v Bosni, Srbiji in Južni Srbiji. Rešeni so tudi ukazi o pravneniin finančnem ministrstvu. Dalje je bil odobren kredit vojnemu ministru za zgradbo vojašnice v Vinkovcih. Sklenjeno je, da se blago, ki smo ga prevzeli v Mo-došu in Bardanji, oprosti vsake carine in trošarine. Isto velja za Kastav. V Zametu se zacarini samo alkohol. V Barošu, Delti in Bankini se zacarini in zatrošarini vse blago. Vojni minister gen. Hadžič je poročal o svoji avdijen-ci pri kralju. Na seji bi morali razpravljati tudi o vprašanju državnih podtajnikov, pa je bilo preveč drugih važnih vprašanj. Zato se bo o vprašanju državnih podtajnikov razpravljalo v pondeljek. Za danes je sklicana nova seja vlade, na kateri se bo izključno razpravljalo samo o poročilu železniškega ministra g. Sušnika. Sporazum glede koroških Slovencev. Beograd, 6. septembra. Na včerajšnjih pogajanjih med našo in avstrijsko deleg. je prišlo do sporazuma glede koroških Slovencev. Sporazumeli so se o pravu opcije in nadaljnje izselitve v roku treh let. Tekom današnjega dne bo postavljena definitivna uredba, ki bo stopila v veljavo, ko jo bosta obe vladi ratifikovali. re v takšnem tohuvabohu in kdo bi se zganil? Prepričani smo (moramo biti) da taki primeri ne bodo delali velikih težav in se bo našla ne le pravniška formula za ugotovitev začetne krivde, temveč tudi metoda, kako mahoma pri-premiti izdaten remedij. Saj gotovo ne bo poteklo niti 10 let, da se poučimo na nazornih slučajih. Tudi z rizikom, da bodo vsi naši znanci ožigosali te besede kot izraz ignorance, si ne moremo kaj, da ne ponovimo zgodovinskega nauka iz davno preteklih gimnazijskih let, po katerem so se razvnele še vse večje vojne ob plemenskih (rasnih) ter gospodarskih nasprotjih. Naša doba, ki misli z radijem, avijatiko in transkontinentalnimi železnicami pobratiti v doglednem času vseh 1500 narodov na tem svetu, prikazuje obenem, kako plemenska nasprotja nikoli niso bila tako globoka, kako rastejo mržnje med narodi v direktnem razmerju z njih prostornim in tehničnokulturnim zbliževanjem, kako eruptivne znajo kmalu postati ekonomske diference med njimi. Napadalne kretnje ni iskati še le v mobilizaciji, one so stotisočere in se zbirajo cela desetletja. Represalije, ki jih mislijo slavni dobričine uporabiti, ko je ventil že razbit, bi bile po svoji naravi simptomatično lečenje, toraj neučinkovito v stvari, najslabše od vseh. Ni posebno verjetno, da se bo dal kterikoli narod, če-gar razcvetelo gospodarstvo se hoče zadušiti v preozkih mejah, strahovati temveč bo rajše poskusil s svežim udarcem raztegniti svoje območje. Pa tudi če bi se danes razorožili popolnoma vsi narodi, kaj bi bilo pridobljenega? Ali bi ne bilo vse pri starem ali bi ne bila nevarnost, da se vzdigne močnejši s primitivnejšimi sredstvi nad slabejšega? Dokler človeštvo ne razoroži tudi moralno In dokler ne po- zabi svoje bojne narave, ostane vse v bistvu isto. Kje ostane potem oni najmočnejši činitelj napredka, želja po čim-večjem užitku življenja, po zboljšanju materijalnih pogojev? In udejstvovanje te želje pomenja borbo vseh proti vsem, borbo, ki se pričenja pri mikrobih in se bije v vesoljnem organičnem svetu, najbolj pa med najbesnejšimi, najkr-voločnejšimi bitji, med ljudmi. Pa pustimo te načelne skrupule. Oni so ravno tako stari, kakor vsa ta pacifistična romantika, ki se periodično poraja vedno, ko narodi po velikih vojnih katastrofah občutijo potrebo po nekajletni sigurnosti ter sklepajo slovesne, za vekomaj namenjene »Treguae Dei«. Oni trije cesarji, ki so po Waterloo si obljubili Zvesto pomoč in večen mir, so že dobro poznali vso to človečansko terminologijo, za katero se letos zaslužka željni občani Ženeve zmenijo tako blazno malo. Čemu mnogo besed, ko se dnevno lahko prepričamo na lastne oči, da narodi nočejo ne večnega miru in ne razorožitve, temveč da hočejo le zasigurati si dovozne in izvozne trge s čemerkoli in magari z najstrupe-nejšimi plini, da hočejo pred vsem in za vsako ceno premogokopna ležišča, rude, petrolej in morje. Nič ne de, biti reakcionaren. Saj napram nekomu moramo biti vedno reakcijonarni. Prepričani smo lahko, da gre napredek tudi v pacifističnem zmislu v dolgoveznopo-časnih spiralah ublaženejšemu člove-čanstvu nasproti, čeprav je ni teorije na svetu, ki bi bila dokazana manj nego ta. Tudi ubadati se moramo z vsemi močmi, da uravnamo življenje v tej idealni smeri. Pri tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da ni le človek volk človeku, temveč v potencirani meri tudi narodu narod in pleme plemenu. Si vis pacem, para bellum et colle iusticiam. tm. Prestolonaslednikov rojstni dan. B e o g r a d, 6. septembra. Današnji dan je situacija popolnoma v zastoju radi svečanosti. Beograd ima zelo praznično lice ter je ves v zastavah in cvetju. Na glavn. ulicah vzdržujejo kordon vojaki in žandarmerija. Na ulici je bila cela divizija kraljeve garde, peša-čki, konj. in artilj. polki. Vojni min. je izvršil pregled vojske in jo pozdravil v kraljevem imenu. Vojska je bila postavljena od dvora pa do sabome cerkve. Pri slovesnem bogoslužju ob 11. dop. v saborni cerkvi so bili predsednik vlade, cela vlada in diplomatski kor, predstavniki vojske in drugi državni dostojanstveniki. Dalje je bilo za- stopano mnogo korporacij in številno občinstvo. Po končanih svečanostih se je vršila revija čet in pozdrav kralju. Beograd, 6. septembra Danes se vrše v Beogradu in po celi državi sve1 čanosti in proslava rojstva prestolonaslednika Petra. Beograjska občina je izdala proglas, v katerem poziva narod, naj se udeleži blagodarenja v raznih cerkvah. Včeraj ob 6. zv. je 21 topovskih strelov naznanilo pričetek svečanosti. Beograd ima popolnoma svečane lice in je ves v zastavah. Trgovine so zaprte in delo v državnih uradih počiva. Nobene spremembe v razmestitvi vojske. Beograd, 6. sentembra. Včeraj se je vršila seja demokratskega kluba, ki je bila zelo burna. Največ so razpravljali o Radičevi zahtevi, da morajo hr-vatski vojaki služiti na Hrvatskem. Demokrat Miloš Radosavljevič se je izjavil proti vsaki drugačni razporeditvi vojske, nego je danes. Današnja razpo- reditev vojske je najbolja garancija zt državno in narodno edinstvo. Ako bi vlada izpremnila sedanjo razmestitev vojske, bo padla pred kraljem in narodom, ki ne bo več hotel glasovati za njo. O kaki novi razporeditvi vojske v bodoče sploh ne more biti govora. Izjava Pradavca. Zagreb, 6. sept. Današnji »Jutar-nji list« priobčuje interview s poslancema dr. Mačekom in Predavecom. Pre-davec je izjavil: V beograjskih časopisih se je o nas pisalo veliko žalostnih stvari. O premestitvi naših polkov se še ne govori. Današnja opozicija želi, da bi nam naprtila neka vprašanja, iz katerih bi potem rada kovala kapital. Tega od nas ne bodo dočakali. Preden je vlada začela svoje delo, smo se mi dolgo pogovarjali o deklaraciji. Vse, v čemur smo se sporazumeli in kar tvori program vlade, je prišlo v deklaracijo. Razen tega ne zahtevamo ničesar. Kar se tiče radikalne stranke, sem dejal, da je to močna opozicionalna stranka, o kateri je treba voditi račune. O Pribičevičevi grupi sem rekel, da to ni ničesar drugega, ko grupa, in sicer najslabše vrste. Kot najmočnejša stranka, ki podpira vlado, moramo biti z njo in z njenim delom v stalnem stiku. Na današnjem sestanku, katerega so s® udeležili Davidovič, Korošec, Nastas Petrovič, Spaho, dr. Maček in jaz smo razpravljali o razvoju notranje in zunanje politike. Najvažnejša vprašanja, ki smo jih obravnavali, pa je bilo vprašanje o zaščiti svobode zborovanja ta vprašanje Orjune, Smao in Hanao. Ha-naovci niso naši Oni so reakcija hrvat-skih nacijonalistov na akcijo Orjune. Govorilo se je tudi o Orjuni posebej, vendar ni bilo še ničesar sklenjenega. O zunanji politiki se je govorilo samo informativno. Razpravljali smo tudi o Pribičevičevi kljubovalni naredbi, s katero se je brez vsake potrebe razširil srbski šolski zakon na prvi in drugi razred srednjih šol na Hrvatskem. Kar se tiče premestitve vojske, o kakem tozadevnem ultimatumu, kakor so poročali nekateri časopisi, ne more biti nobenega govora. KRST SINA PRINCA PAVLA. Beograd, 6. septembra. Iz Londona poročajo, da je bil krščen včeraj sin princa Pavla, ki je dobil ime Aleksander. Prvi kum mu je bil naš kralj preko svojega poslanika v Londonu Ga-vriloviča, drugi kum pa angleški princ s soprogo. VLADA IN ZEMLJORADNIKL Beograd, 6. septembra. Odno-šaji med vlado in zemljoradniki se ^bolj-šujejo. Vlada sicer ni odgovorila na pogoje zemljoradnikov, začela pa jih je polagoma izpolnjevati. Tako je notranji minister izdal naredbo, da se ne sme policija umešavati v izvrševanje sodb v agrarnih procesih v Dalmaciji Vzpostavljena je tudi agrarna direkcija v Splitu in urejeno je, da se izplača vsem Spahijem davek, ki jim ga dolgujejo Seljaki. Sedaj je še vprašanje, kako bo vlada ugodila zahtevam zemljoradnikov glede velikih županov. PROŠNJE SLOVENSKIH KOLONISTOV. Beograd, 6. septembra. Včeraj je posetila klerikalni klub deputacija kolonistov z Ovčjega polja in prosila, naj se uredi žalostno stanje kolonistov. Kolonisti so naseljeni po Ovčjem polju že od leta 1921. in so večinoma Slovenci in Hrvati. Vlada jim je sicer nakazala zemljišča, kačaki pa so jim pobrali živino in pobili rodbinske člane. Klerikalni klub je sklenil, da bo poslal na Ovčje polje 4 svoje poslance, ki bodo premo-trili ves položaj. IŠČEJO SE .NOVI FAŠISTL*~~ Videm, 6. septembra. Glavni odbor fašistovske stranke v Rimu je dal zastopnikom fašistov v Vidmu nalog, da se takoj zopet lahko prične upisova-nje v Videmski fašij. Poročilo nadaljuje, da se mora zatreti tednik »II popolo Friulano« DELO V JUSTIČNEM MINISTRSTVU, Beograd, 6. septembra. V pravnem ministrstvu je že izdelano nekoliko načrtov o spremembi uradniškega zakona. Komisija je že izvršila načrt kazenskega zakona in načrt advokatskega zakona. Komisija za zakon o pobijanju korupcije je že izvršila pripravljalna dela, tako da bo čez en teden načrt gotov. Komisija pripravlja tudi trgovski in menični zakon ter državljanski zakon, od katerega je že izdelan obliga-tivni del. SESTANEK ITALIJANSKIH OPOZI-CIJONALCEV. Rim, 6. septembra. Sinoči so se sestali na Montecittori zastopniki opozicije. Zastopani so bili popolarci, unitar-ci, republikanci, demokratski socijallstt, ustavna opozicija in maksimalisti. Predsedoval je unitarec Baldesi. Sestanek je sprejel dnevni red, ki ugotavlja, da ni nastopil noben dogodek, ki bi upravičil kako izpremembo glede stališča, ki ga je zavzela opozicija 27. junija (t. j„ da se ne udeleži parlamentarnih sej). Resolucija ponovno povdarja, da ima opozicija vso pravico pobijati režim sedanje stranke. NAPAD NA FAŠISTE. Rim, 6. septembra. Sinoči okrog polnoči so hoteli neznani storilci napasti fašistovski krožek pri Madonna del Ri-poso. Toda fašisti so napad odbili. Borzna poročila. C u r i h, o. sept. Beograd 6.95, Praga 15.95, New York 532.50, London 23.61, Pa. rlz 27.95, Milan 23.15, Berlm 1.26, Dunaj 0.0075. Trst, 6. sepl Pred borza. Beograd 29.65-29.75, London 102—102.10, Pariz 121.25-121.75, Curlh 430-432, New York 22.90—22.95, Dunaj 0.0319—0.0321, Prag* 68.30—68.70. Ljubljanska, zagrebška in bonu daas* ab» poslovale. Volilni bol. Volilni boj !za našo mestno občino, M se je pripravljal na tihem že celo leto, s« je te dni začel v polnem obsegu in stopa že v javnost. Kakor se da presoditi po prvih pričetkih, bo precej srdit Pomen sedanjih občinskih volitev je velik, takorekoč zgodivinski, saj bodo tokrat prvič po osvobojenju topili na odprto bojno polje sedanji mestni gospodarji Slovenci in nekdanji — Nemci ali bolje nemčurji in nemškutarji. Slovenske narodne stranke gredo v boj na skupni listi narodnega bloka. So-cijalisti ostajajo zvesti svojemu proletarskemu in internacijoi.alnemu 'tališču, čeprav s precejšnjo primesjo nem-čurstva in demagogije. Do pred par dnevi se je mislilo, da bo delavska fronta ostala edinstvena, to se pa lil uresničilo, kajti poleg socijalistične je bila vložena sedaj tudi komunistična lista. Ta samostojni nastop komunistov bo socijaliste precej oslabil. O tem si ie na jasnem tudi »Volkbstimme«, katero je komunistični nastop že takoi spočetka spravil s tira. Razen teh treh slovenskih, oziroma intcrnacijonalnih list imamo tudi svojo monstre-Usto; to je lista »Neodvisne narodne gospodarske stranke« g. Zagorskega. Spravil je skupaj potrebne kandidat in podpisnike in — stopil v boj. P ir njegovih kandidatov se je kandidaturi že odpovedalo, mnogo drugih pa zatrjuje v javnosti, da liste niso podpisali in da niso tudi dali dovoljenja, da se stavijo na listo, čeprav bo resnica menda drugačna. Stvar vzbuja po mestu abilo smeha, je pa bolj resna nego sa misli, ker je škoda vsakega glasu in tudi če jih dobi Zagorski samo 100, pomeni to izgubo 100 glasov za narodni blok. Od-točilno je lahko tudi že to ?tevilo! Nasproti tem štirim listam stoji lista »Domače gospodarske stranke« — lista Nemcev in nemčurjev. Iz previdnosti in špekulacije je niso hoteli krstiti z nemškim imenom, ampak so s« skrili pod nedolžnim in navidez nevtralnim. Na listi je prav malo pravih Nemcev, ogromno večine tvorijo razni renegati in nezavednežl Ta lista je obenem tudi lista nemške industrije, ker se nahajajo na njej v znatnem številu industri-jalci ali vsaj njihovi eksponenti Na zunaj izgleda, da Nemci veliko ne agitirajo, kdor pa pogleda previdno za kulise te družbe, vidi najživahnejše vrvenje in delo. Dela se mirno, brez hrupa, podrobno in od osebe do osebe. Prvi javni strel so izpalili v javnost komaj te dni v »Cillier Zeitung«, kjer kritizirajo mestno gospodarstvo Slovencev od osvobojenja do danes ter očitajo dosedanjim upraviteljem malomarnost, nesposobnost in kopičenje dolgov. Vsega, kar se je storilo po osvobojenju na našem magistratu seveda tudi mi ne mo- Maribor, 5. septembra. remo hvaliti, toda storilo se je kljub temu tudi mnogo pametnega in koristnega, brez dvoma pa je. da so slovenski vladni komisarji in tudi izvoljeni mestni očetje, gospodarili v splošnem veliko bolje nego poprejšnji nemški. Izpad v »Cillier Zeitung* je odjeknil po vsem slovenskem Mariboru in odgovorili so nanj tudi tukajšnji listi. »Straža* od srede se poslužuje pri tem najboljšega orožja — številk. Dokazuje, da so Nemci napravili do konca 1. 1918 občini za celih 16 milijonov zlatih kron dolga, kar znaša v sedanji valuti 262.500.000 Din, dočim so Slovenci od 1. 1918 do konca 1. 1923 napravili le 3.750.000 Din dolga ali 235.000 zlatih kron. In še ta vsota se je porabila večinoma za popravilo, renoviranje in moderniziranje mestnih podjetij, katere so pustili Nemci v najslabšem stanju. Te številke so za Nemce in nemčurje, ki bi radi zopet prišli do oblasti v občini, hud poper. Toda na razsodnost vo-lilcev Nemci in nemčurji menda ne ia-čunajo, pač pa na nacijonalno zagrizenost in na posreden teror, s katerim bodo skušali razni industrijalci in podjetniki vplivati na svoje nameščence, posebno na one manj zavedne. Skupna slovenska fronta bo torej morala odbijati udarce na vse strani, proti socijalistom in komunistom kot zastopnikom evolucijoname in revolu-cijonarne internacionale, a v prvi vrsti proti Nemcem in nemčurjem. Tu bo treba posebno paziti, da ne bodo Nemci ulovili preveč nezavednežev in mlač-nežev. Volilcev je preko 6000 in treba bo pri samo dveh resnih nasprotnikih (Nemcih in socijalistih) doseči že precej lepo število glasov, dr. bo dosežena vsa.i potrebna relativna večina glasov. Glavna naloga v bloku združenih strank obstoja v tem, da disciplinirajo svoje volilce in da spravijo na volišče vse, kar je slovenskega, ne glede na strankarsko opredeljenje. Posebno bo pa treba paziti tudi še na »nevtralce«, ki ne pripadajo nobeni stranki, ker jih je več kakor bi kdo mislil. Delati se je 'začelo s polno paro in te dni so se vršili in se bodo šs vršili številni volilni sestanki in shodi poedinih blokovih strank. Tako so imeli demokrati že shod pri Vlahoviču in SLS v dvorani Zadružne gospodarske banke, da ne omenjamo drugih ožjih sestankov. Tako bomo živeli sedaj par tednov v napetem razpoloženju, v delu za volilni dan in v pričakovanju — naše zmage. Z združenimi močmi moramo doseči uspeh, o tem ne dvomi nihče, tudi nasprotniki menda ne, zato pa je taka jeza in rezkost v vseh člankih in pri agitaciji. Slovenski Maribor mora pokazati, da je res slovenski in da hoče tudi vedno ostati Zasedanie Zveze narodov. Herriotov nastop za male narode. Včerajšnje zborovanje Zveze naro-Jov je bilo pod vtisom sijajnega govora Herriota. Z Izredno spretnostjo je branil stališče Francije in s pogumno besedo nastopil za pravice malih narodov. In dosegel je popoln uspeh, vsaj se je izjavil za njegovo stališče celo angleški delegat lord Palmoor. Herriot popravlja zbor v imenu Francije, ki je opetovano dokazala svojo ljubezen d^ miru, za katerega je doprinesla tako mnogo žrtev. Franclja se najbolje zaveda, kaj pomeni vojna in Eato hoče tudi za vsako ceno prepre-Eiti novo vojno, ki bi pomenila še vse večjo nesrečo za človeštvo. Nato je gr-voril Herriot o malih narodih in poudarjal. da jp treba njim priznati enake pravice ko velikim. Pakt o Zvezi narodov je danes združen z vprašanjem sigurnosti in onim razorožitve. Zato se mora tudi garancijski pakt opirati na Zvezo narodov. Prišlo se je sicer danes na mrtvo točko, upati pa je, da se bo z dobro voljo moglo priti preko nje. To tembolj, ker se mora moderna vojna z vsemi njenimi strahotami na vsak način preprečiti. Francija bo pri tem pomagala z vsemi svojimi silami. Enako pa je tudi Francija za ustanovitev razsodišča. Pakt o razsodišču je Herriot predlagal že v Londonu in zato je Franciji v zadoščenje, da je razprava o razsodišču glavna točka zasedanja. Samo razsodišče pa ne zadošča, ker ne gre, da bi postalo razsodišče za narod, ki je postopal v dobri veri opasno. Zato je z vprašanjem razsodišča nerazdružljivo zvezano vprašanje sigurnosti. Vsem, ki žalujejo za padlimi v vojni, moramo dati sigurno Jamstvo, da se nikdar več ne ponovi žalosten primer preteklosti. Ne sme se nikdar več ponoviti, da bi trajalo leta dolgo, predno so se mogli narodi zopet povrniti k mirnemu delu. Razsodišče, sigurnost in razorožitev so zato trije neločljivi pojmi. Poleg Zveze narodov se ne sme ustanoviti nobena druga organizacija, ker bi se nevarnost vojne »omnožila. Nato je govoril Herriot o Nemčiji Nikoli ni Francija želela, da bi se Nemčiji godilo slabo. Mi hočemo le, da se sklenjene pogodbe spoštujejo. Stopili smo z Nemčijo v stike. Francoska je bila od nekdaj mnenja, da med narodi ni razlike. V3i naj se pod istimi pogoji sprejmejo v Zvezo narodov. Svoj govor je zaključil Herriot z besedami Francija, ki je bila nedolžno napadena ter morala izkusiti vse grozote vojne, si želi bolj ko vsaka druga država, da bi cvetela nebeška roža miru. Vse se je dvignilo in čestitalo Herriotu na njegovem sijajnem govoru. Drugi govorniki. Za Herriotom je govoril italijanski delegat Salandra. Je za Mac Donal-dov predlog, da se izvoli komisija, ki naj razpravlja o vprašanju razsodišča In razorožitve. Po njegovem mnenju bo razsodišče popolnoma ustrezalo šele potem, ko bo rešeno vprašanje sigurnosti in če bo dano jamstvo za izvedbo izreka razsodišča. V tem oziru mora zastaviti svoje delo Zveza narodov in če bo njeno delo uspešno, potem sme biti na svoje delo tudi ponosna. Govor Salandre je bil pozdravljen z burnim odobravanjem. Toplo pozdravljen od vseh je nato govoril češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š. Smatra za svojo dolžnost, da opraviči garancijski pakt, ki se ga tu precej ostro kritikuje. Dr. Beneš je nato v dolgem govoru razložil postanek garancijskega pakta ter navedel vse pomisleke, ki so bili iznešeni proti paktu. Končno je dejal dr. Beneš, da vsa predlagana sredstva niso zadostna, če nimajo države dobre volje. Niti razsodišče, niti obvezne klavzule, niti Zveza narodov sama ne morejo zadostovati, če se države tajno oborožujejo. Samo v slučaju, da bodo vse države imele dobro voljo, bo razorožitev izvedena in nove vojne preprečene. Govor dr. Beneša je bil sprejet z glasnim odobravanjem . Lord Palmoor je izjavil, da govori pod vtisom velikega govora Her- riota. Je razlika med nazori Mac Do-nalda in Herriota. če je Herriot mnenja, da je treba malim narodom priznati iste pravice, potem se ne sme razpravljati o vojaški sili. V nasprotnem slučaju bi bilo gospodstvo velikih narodov trdno zasigurano. Obvezno mednarodno razsodišč«; ie načelo, ki mora biti s pomočjo Zveze narodov uveljavljena Moderne vojne ne bodo preje onemogočene, dokler ne bo splošno veljalo načelo angleškega sodnika, ki ie dejal, da mora vladati pravica, pa tudi če bi se 'zrušilo "ebo. Lord Palmoor s* čisto pridružuje mnenju Herriota. da je treba smatrati tistega, ki odkloni razsodišče, za napadalca. Tega pa morajo zadeti sankcije Zveze narodov z vso silo. Najbolje bi bilo, da bi sklicala mednarodno konferenco Zveza narodov sama. Bilo bi nad vs» škodljivo, če bi izbruhnil med Zveza in konferenco spor. Lord Palmoor se Jr izjavil nato proti garancijskemu paktu, ker je njegova podlaga napačna in ker se naslanja c,a-tndo še vse planinske koče odprte. V slu- Ljubljana, 6. septembra. čaju lepega vremena ostanejo koče še do incl- 14. septembra otvorjene; koče pa, ki ostanejo čez ta termin oskrbovane, se bodo pozneje naznanile. Pripominjamo, da je koča na Veliki planini temeljito popravljena in dobro oskrbovana ter se priporoča, da jo planinci v lepih jesenskih dneh pridno obiskujejo. Pot pod Pasjimi pečinami je Kamniška podružnica dobro popravila in torej ni nobene nevarnosti za obiskovalce. — Osrednji odbor SPD. — Novomeška porota. Jesensko porotno zasedanje v Novem mestu je bilo zaključeno z obravnavo proti Jožefu Flisu iz Raj-henburea, ki je bil obtožen bratomorstva. Zgodilo se je takole: Sredi junija letos, nekega dne proti večeru je Anton Flis hotel prepeljati na brodu preko Save nekega človeka. Ko je odrinil od brega, je nenadoma počil strel in Anton Flis je zbežal v utico na brodu. Nato je sledil še en strel. Vse to je opazoval in čul tudi strele kovaški pomočnik Alojzij Vodopivec, ki !e sedel pred Ivančevo hišo v Rajhenburgu. Ko je prihitela Flisova žena Katarina, je potegnila brod h kraju in stopila v utico. Tu je našla svojega moža borečega se s smrtjo. Imel je prestreljeni obe pljučni krili. Nasledn\i dan je bil aretiran umorjenčev brat Jožef Flis. Brata se nista dobro razumela med seboj. Jožef je sam priznal, da ga je rokojni brat sovražil ter ga večkrat ovadil orožnikom radi raznih kaznivih dejani. Ravno isti dan, ko je streljal na brod, so bili pri Jožefu orožniki in ga na podlagi bratove ovadbe zasliševali radi nekega železa, ki ga je bil vzel na železnici. To je Jožeta tako razburilo, da se je napil in se sklenil še tisti večer maščevati nad Antonom. V/el je tedaj puško in streljal na brod. Jožef se je branil pred porotniki s pijanostjo in s tem, da ni imel namena brata vmrrtiti, marveč ga je hotel samr. prestrašiti. Tudi ni vedel, ali je kaj zadel ali ne in je oc storjenem činu mirno o karto, da se glasom odloka vozijo nazaj brezplačno. Toda veliko se jih je urezalo: Železniški personal v vlakih v voč slučajih posetnikom velesejma pri vožnji nazsj ugodnosti ni priznal, kljub temu, da so se vozili v predpisanih vlakih, češ, da imajo oni druge predpise. Seveda je nastalo med prizadetimi upravičeno silno ogorčenje, ker so. morali plačati polno voznino. Naprošamo merodajne oblasti, da preiščejo zadevo in kaznujejo krivce. Generalna direkcija drž. železnic je dovolila vozne olajšave posetnikom velesejma, uvažujoČ težke poškodbe S°je°b!l ^repeljan^vtdn? I -eminentno važnost te institucije za na-šnico, kjer se bori s smrtjo. Po tej nesreči I rodno gospodarstvo cele države, izdala je stražnik vlomil v stanovanje In rešil drugega otroka, ker je bila nevarnost, da bi tudi ta zlezel na streho. V stanovanju je bil velik nered in nesnaga in Js bil o tem obveščen mestni flzikat. Cerkveni rop. Danes ponoči so neznani tatovi vlomili v Magdalensko cerkev In odnesli oltarne prte v vrednosti 5000 Din. Goljufije. V gostilno Marije Šajn na Vodnikovem trgu ie včeraj prišel k natakarici neznan moški z listkom nekega Štib-lerja, ki po lističu prosi natakarico, naj mu posodi 100 Din. Neznanec je povrh napravil še za 21 Din cehe in so šele potem ugotovili, da je listek Štlblerja poneveril. Vlomi. V ZiteškI vasi so včeraj neznani tatovi vlomili pri posestniku Edvardu Zlahtiču in odnesli več predmetov v vrednosti 1025 Din. — V noči od 2. na 3. t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino Franca Založnika in pokradli raznega blaga v znesku 1607 Din. Storilcem so na sledu. Konji so se splašili včeraj vozniku pivovarne Goete. Konji, ki so se splašili vsled neke svinje, katera jim je prišla pod noge, so zadeli v Mestni ulici v hiše štev. 10 ter razbili nekaj oken in se sami poškodovali. Težka nesreča pri treningu. V četrtek je pri treningu na dirkališču na Teznu zadel trgovec Armin Ellinger z motornim kolesom v dva druga motociklista in pri tem padel tako nesrečno, da Je dobil več poškodb in sl tudi pretresel možgane. Prepeljan je bil v bolnišnico In Je njegovo stanje baje zelo resno. G. Ellinger Je agilen delavec v Češkem klubu. Tombola Sokola. Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru priredi dne 28. t m. veliko ljudsko tombolo. Petletnica Sokola v Studencih. V Studencih, nekdanji najbolj zagrizeni okoličan-ski postojanki slavi dne 14. t m. tamkajšnje Sokolsko društvo petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši velika javna veselica. — Invalidski shod. V nedeljo 14. t. m. pri-rede mariborski invalidi velik javen shod proti zavlačevanju invalidskega zakona. Vse državne nameščence, kavamarje In trgovce opozarjamo na vzorno mariborsko mlekarsko podjetje A. Kos, Jenkova ul. 6. točne predpise, katerih se nimajo držati samo potniki, marveč tudi podrejeni železniški personal. X Lestvica za odmero dohodnine. Obvestila o predpisu dohodnine, ki se razpošiljajo davkoplačevalcem, ne navajajo Višine ocenjenih dohodkov, ampak edino vsoto dohodn ne z vsemi pribitki VTed v eni številka. V tej številki je vračunjen 15%, oziroma 10% pribitek za manj obtežena gospodarstva. 35 do 120% vojni pribitek i« 30% izredni pribitek. Da se davkoplačevalcem olajša ugotovitev, od katerih dohodkov jim je dohodnina predpisana, je na ponovno izraženo željo proičfl »Trgovski list« v Ljubljani v št. 105 z dne 4. septembra t. 1. pregledno tabelo z vzgledi, kake se davek preračunava. Na to tabelo opozarjamo vse dohodnini navezane osebe, ker jim bo brez dvoma dobro služila. X Mednarodni vzorčni velesemeoj T PrasL Kakor je znano, se bo jesenski vzorčni velesemenj v Pragi vršil od 21. do 2S, septembra t. 1. Interesenti se opozarjajo, da velesejmske legitimacije opravičujejo po-setnike k 50 odstotnem popustu na vseh državnih železnicah kraljevine SHS in 33 odstotni popust na drž. železnicah ČSR pri vožnji tja in nazaj. Legitimacije služijo ♦udi namesto redovnega vizuma čsl. ter dajejo pravico na prost vstop na velesemenj in v vse paviljone, kakor tudi na razstavo Zveze čsl. mest, lovslci in ribarski' semeni Itd. Legitimacije se izdajejo za ceno 20 Din. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Sloveniji in Aloma Com-pani v Ljubljani. Prosveta. Rud. Legatovl šoli v Mariboru dne 1. okto- I posebno obrtnemu in nadaljevalnemu in fiivo. Lepa doba sem vzkliknil nevošč- — Ali se ne motite? — je vprašal z medenim glasom lastnik prečudežne roke. — Glavo stavim, če hočete! Sklonil se je še nižje nad roko. — Ne, to so črte!! Res nekaj izrednega!! Samo poglejte — tu in tu. V nedavni Prošlosti ste zasedali zaporedoma dva kraljevska prestola — enega okrog 30 let, dru-Sega okrog 40. — Dovolite —* je boječe pripomnilo Kraljevo veličanstvo. — 40 in 30 let — to le skupaj že 70. Vi ste pa pravkar dejali, iih imam vsega skupaj šele 52. — Ne vem, ne vem, ničesar ne vem — 1« obupno kričal vedeževalec in se grabil ?a. ,as6. — To je prvi slučaj v moji pet-^^vajsetletni praksi. Vaša prokleta roka y spravi ob pamet! glava fUlnie- sem ga vpraSni s%ie vendar zgodilo? * _ yl sočutno. stokal hiroman^ le ,2Kodil° T ie T krat ko « J ~~ tega-le gospoda so ta- rili zarotniki ^el na Prvem prestolu, umo- vi! Umorili so £ se spoznai v tei zade" razzovaria Prioli ?n pa sedl tukaJ' In se kmfnta — da « tl’ Ste mi Pa Že take«a Klijenta, aa_se Bog usmili! < o „L ?„,roLiUrnorili na Prv'em prestolu? — sem vprašal • strogo. da ne- Saj vendar vidite... Služil sem kot kapitan v Marsovskem polku, kar se pg prestola... — Ampak poglejte vendar to potezo! le besno kriknil vedeževalec ter dregal * svinčnikom v mirno dlan kapitanovo. — iaUJ| ?rvi Prestol. tu drugi; No, in kaj — no, aj-uus in nemteiman, tserun, H to? Jasna stvar! Umorile so ga tuie roke! Friedrichstrass« 345. — Ko mi je namreč — Nikar se ne razburjajte, — sem ga miril jaz. — Saj ste vendar sami pravili, da bo Njegovo Veličanstvo živelo 240 let. — Cemu se vznemirjati radi malenkosti? Raje poglejte, kdaj in na čem bo umrl v resnici, takorekoč — popolnoma. — Na čem bo umrl:... Izvolite ml pokazati roko... Hiromant se je z jastrebskim pogledom vsesal v kapitanovo dlan, in znova se je jasno pokazalo presenečenje na njegovem obrazu. — No, torej? — sem vprašal nestrpno. — Saj sem sl mislil, da bo zopet kaka nemarnost — je obupno zastokal hiromant. — In sicer? — Veste, na čem bo umrl? Na porodu. Za celo minuto nama je zaprlo sapo. — Ali se ne motite? Ce upoštevamo njegov spol, pa tudi njegovo znatno starost, katero... — Katero, katero! Nič katero! Nisem otrok, da bi brili norce z menoj in vi tudi niste paglavec, ki se mu lahko natvezi karkoli. Jaz pripovedujem pošteno samo to, kar vidim, vidim pa take reči, da bo menda treba tega mladeniča In mene ž njim vred odpraviti v blaznico!! Sam vrag je moral zarisati v vašo dlan taka antikristovska znamenja. — — No, vrag pa že ne — je zmedeno zamrmral mladenič. — To je vendar ena najsolidnejših tvrdk: Knaus in Henkelman, Berlin, Friedrichstrasse 345. Oba sva zijala vanj vprašujoče. — Gospoda, ne jezita se name. Saj sem vam v začetku ponujal svojo desno roko, pa vi je niste hoteli. Levica seveda... Jaz še sam ne vem, kaj so natisnili nanjo... — Kdo? — je zarjovel hiromant. — No, Kraus in Henkelman, Berlin, pod Pervozvansoko odtrgalo )evo roko v zapestju, Je moj stric, ki je bival v Berlinu kot ravnatelj tovarne za umetne ude... Črepinja kaldejskega modrijana je sfr-čala mimo moje rame ter se Je, šklepetajoč z zobmi, zarila s čeljustjo v plašč kapitana. Za črepinjo sta prileteli dve voščeni sveči in nekakšna starinska, v svinjsko usnje vezana knjiga. — Beživa — sem šepnil kapitanu. Tako je razkačen, da naju lahko ubije. Prijela sva se za roke ter zbežala po ozki, umazani ulici. Na koncu sva se oddahnila. — Srečno sva jo odnesla — sem se nasmejal zadovoljen. Pa povejte mi vendar, zakaj niste priznali, da je vaša levica lz kavčuka kakor galoša znamke »Provodnlk«. — Bal sem se pač Izgubiti dve HrL Ce se človek pet dni zaporedoma hrani s samimi prestami... Saj sedaj itak vem, da sta šle moji dve liri rakom žvižgat. — To pa ne — sem dejal velikodušno. — Vaše veličanstvo bo živelo še celih 215 let in zato seveda nujno rabi pare. Evo vam jih. Srečal sem zopet ono damo. — No, ali ste bili? — Seveda sem bil. Predujem sem si zaslužil pošteno. — No, in? — ie vprašala z mrzlično radovednostjo. — Kaj vam je povedal? — — Ali vi vse verujete, kar prorokuje? sem vprašal lokavo. — Seveda. — Torej dejal je, da dobim od vas še celo košaro poljubov. Kako praznoverne in kako lahkoverne so ženske. Sporf. Igrišče Ilirije. 7. t. m. Za prvenstvo v Jugoslaviji ILIRIJA : SARAJEVSKI A. S. K. 8. t. m. Repr. Slovenije : Sarajevski A. S. K. — Kolesarska dirka za prvenstvo Ja-goslavHe se vrši na progi Zagreb — Ljubljana danes v nedeljo 7. t. m. Za start so se prijavili do sedaj sledeči kolesarji: 1. Du-kanovič H. K. B. Sokol, Zagreb; 2. Korži-nek H. K. B. Sokol Zagreb; 3. Osrečki H. K. B. Sokol, Zagreb; 4. Šoštarko I. Hrv. Gradj. športni klub Zagreb; 5. Banek I. Hrv. Gradjanski športni klub, Zagreb; 6. Trabsui H. K. B. Orao, Zarreb; 7. Kranjc, H. K. B. Orao, Zagreb; 8. Solar, kol. k. Ilirija. Ljubljana; 9. Prah. kol k. Ilirija, Ljubljana; 10. Vlašič H. K. B. Orao, Zagreb; 11. Kosmatin, Primorje, Ljubljana. Start Je ob 6. zjutraj v Zagrebu, cilj okrog 10.30 dopoldne pri km 3 na Dolenjski cesti. Ob 10. promenadni koncert. Ilirija jun. : Primorje jun. Vsled odredbe LNP se jutri ob 10. uri na igrišču Primorja ponovi finale mladinskega turnirja, ki ga je razpisal podsavez,predvsem za igrače do starostne meje 17 let. Prvo tekmo Je dobila Ilirija s 4 : 2. Obe moštvi sta dobri in moči so dokaj izravnane, podani so torej vsi Pogoji za dobro in zanimivo igro. Želeti bi bilo, da to pot izostanejo incidenti, ki so Pokvarili utis prvega finala. Slovan : Korotan (Kranj). I. prvenstvena tekma II. razreda jesenske sezone se vrši na praznik, v pondeljek, dne 8. t. m. ob Pol 10. uri dopoldne na igrišču Ilirije. V pr-vegstveno tabelo Jesenske sezone je prišel nov resen tekmec drugorazrednih klubov, ki je danes v najboljši formi ter resen konkurent prvaku II. razreda, S, K. Slovanu. Tekma bo zelo zanimiva, ker bo odločevala rezultat nadaljnih prvenstvenih tekmovanj II. razreda. • dobavlja DRUŽBA ILIRIJA UUBUANA Kralja Petra trs 8 Telefon štev. 280 Plačilo tudi na obroke! Prodana nevesta. Danes v nedeljo 7. t m. zvečer ob pol 8 uri se poje v operi Prodana nevesta, pri kateri poje vlogo Marinke novo angažirana članica gna Božena Va-nečkova. Janka pa poje tenorist Jiranek iz Prage kot gost. G. Jiranek poje na angažma. Ostale vloge so sledeče zasedene: Ke-cal — Zathev, Vašek — Kovač, Krušina — Subelj, Katinka — Smolenska, Miha — Debevec, Neža — Ropasova, Esmeralda je Ribičeva, vodja glumačev Mohorič, Indijanca postavi na oder Perko. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. Na praznik v pondeljek dne 8. t m. se uprizori opera Carjeva nevesta, pri kateri poje vlogo LJubaše prvikrat ga Thierry-Kavčnikova. Ostale glavne vloge Imajo —■ Marfa — gna Rozumova, dalje gg. Betetto, Popov, Banovec, Mohorič, Ropasova, As-sejeva in Stnolenskaja. Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji v operni blagajni. Udeležence današnje dramske predstave Macbeth opozarjamo, da ie začetek Iste Izjemoma ob pol 8. url zvečer. Razstava češke moderne umetnosti. Narodna galerija priredi vodstvo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 7. in v ponde-ljek, 8. tm. ob 11. uri. dop. Občinstvo opo-. zarjamo na obe prireditvi in vabimo na poset razstave, ki se bliža zatvorltvi. Mladinsko Izobraževalno društvo »Brat-stvot v Mariboru priredi o priliki glavnega zbora jugoslovanske narodno-socljalistične mladine v nedeljo dne 7. septembra 1924 v Narodnem glMaiišSn Akademijo. Spored: 1. »U boi«, zbor iz opere Zrinjski (Drag. Hruza), Chateuse-Fčlah (Orient valček) (S. Bosilievac), zborovodja br. Muller. 2. Recitacije br. E. Kragelja. 3. »Prodana nevesta«, koračnica (B. Smetana-I. Bartl) »Oprosti ml, o majka moja«, molitev (I. Bozzoti), zborovodja br. Moiler. 4. Solo petje: a) Pavčič: Pred durmi, izvaja g. Avgust Živko; b) Grieg: Ljubim te, izvaja g. Avgust Živko; c) Konjovič: Aman djevojko, izvaia g. Avgust Živko. 5. »Večer na Savi« (M. pl. Farkaš), »Z Velebita klik se ori«, moški zbor spremljan s tamb. zborom, »Kolo« iz opere »Smiljana«, ženski zbor, spremljan s tamb. zborom, »Romaca« (D. Hruza). 6. Solo petje: a) Romanca-Rubinstein; b) Arija Rudolfa iz opere »Boheme« (Puccini), izvaja g. Avgust Živko. 7. »U pečini«, ouvertura (Zelietner), Ljubljanski tamburaški zbor. Fantazija iz opere »La Traviata« (Venil). »U posavskoj šumi«, glasbena slika (Brož), zborovodja br. Mfkolič. 8. »Arabska serenada« (A. M. Dozella). 9. »Pred zarjo svobode«, dramatični prizor. Spisal Karel Novy. Igra dramatični odsek »Bratstva«, Ljubljana. 10. Zaključna koračnica. Začetek Akademije ob 19. uri. Cene: Lože: št. 5, 6, 7 in 8 16 Din; št 1, 2, 3 in 4 13 Din. Parterni sedeži: 1. ta 2. vrsta 15 Din; 3. do 6. vrste 12 Din; 7. do 10. vrste 10 Din. Balkonski sedeži: 1. vrsta 13 Din; 2. do 4 vrste 10 Din; 5. ta 6. vrsta 8 Din. Galerijski sedeži: 1. VTsta na sredi 6 Din; 1. in 2. vrsta spredaj 5 Din. Stojišče 4 Din. Po akademiji je v dvorani in vseh prostorih gostilne »Jadran«, Rotovški trg, Ljudska veselica s plesom. Svlrata godba »Drava« In lastni tim-buraškl zbor. Vstopnina 5 Din. — Odbor. DL. TONE JAMAR ne ordinlra de 13. t. m. Krvava ljubavna tragedija v Parizu. V umetnih nasadih Champs Elysee se ) emudil šetalcem pred kratkem nekega večera krvav prizor. Elegantno oblečen moški in skromno meščansko dekle sta ležala drug poleg drugega na cesti v mlaki krvi. Državni pravdnik X. je nekako pred 10 leti spoznal v Touluza kot dijak neko lepo prodajalko, v katero se je nesmrtno zaljubil. Dekle je svojemu častilcu vračalo ljubezen z nič manjšo vnemo. Ljubezensko razmerje med obema pa ni ostalo brez posledic, kakor je to pač običajno in po enem letu je povila lepa nezakonska mati krepkega dečka. Ko j« mladi oče končal svoje študije, je dobil v Parizu pri sodišču službo, v kateri je naglo napredoval. Dekle je šlo za svojim ljubimcem in dobilo name-ščenje v neki trgovini. Mladi mož, k; je med tem postal državni pravdnik, pa ni bil več zadovoljen s svojo ljubico in jo je začel zanemarjati. Ljubosumno dekle je ta nezvestoba bolela v srce in sklenila se je maščevati nam onim, ki ji je svojčas govoril tako sladke besede. Vedela je, da v zadnjem času zahaja v šetališče Champs Elysee. In vsakega večera ga je šla počakati. Ko je prišel mirno, ga je nagovorila in ga spomnila onih lepih časov. On pa je ni hotel poslušati in ji je celo delal očitke. Tedaj je užavljeno dekle potegnilo revolver, ter oddalo 5 zaporednih strelov na nezvestega ljubimca. Ta pa je prav tako Imel pri sebi samokres in je začel streljati na dekleta. Pri tem je dobil državni pravdnik dva strela v glavo, a prodajalko so težko ranili štirje streli. Stanje obeh je zelo nevarno. Pariško življenje pa mirno drvi svojo pot v vživatrju ljubezni in razkošju naprej in kdo ve, koliko maščevani nad nezvesto ljubeznijo se snuje ob istem času, ko se še niso ohladile sveže rane tekočih krvavih dram. Sodišče. ZAKONSKA »DRAMA*. Miheličeva v Bizoviku živita že dolgo časa skupaj. Nobeden izmed njiju ni več ne mlad, ne lep. Kljub temu se prepirata, kakor da sta 20 let stara. Pri tem sta — dasi vihtita navadno motiko in cepec — tako rahločutna, da sta prišla k okrajnemu sodišču v Ljubljani časti iskat. Malo sta se skregala. Tekom prepira je Mihelič svojo boljšo polovico tudi nekoliko nabunkal, kakor se to v teh krogih mnogokrat zgodi. Stara Erancka se je čutila radi krepkih besed, ki jih je rabil njen zakonski mož na-pram nji in radi batin, ki jih je dobila, hudo užaljeno, šla je, in izročila je svojega moža advokatu. Advokat je vložil tožbo radi žaljenja časti in ovadbo radi prestopka § 419 kaz. zak. Sodnik: »He, vi, Franca Mihelič, kaj vara je rekel vaš mož?« Franca Mihelič: »Madžarska k...a, iarška k ... a m je reku.* Sodnik: »No, ali se bosta poravnala?* Obtoženec: »Ja, ja, ------- se bova, se bova, ampak ona rne ne sme več z lažnjiv-cem zmerjat.« Sodnik: »Torej vi ženska, ali mu odpustite, da vas je tepel in zmerjal?« Franca Mihelič: »Tistga pa mu jest na morm odpustit.« Sodnik: »Ali hočete, da bo vaš mož zaprt?« Franca Mihelič molči. Sodnik: »Ali mu odpustite?« Franca: »Ja!« Sodnik: »Vi Mihelič, za enkrat vam žena odpusti, naj bo! Ampak drugič vas bom zaprl, da boste gledali.« Zastopnik nesrečne žene: »K’ je mlada, je vsaka luštna, pol, k’ je pa stara, morte tako imet, kakor je; jo na smete bunkat.« Zastopnik nadaljuje: Glede žaljenja časti mora obtoženec izrečno preklicati, obžalovati, da ji je očital tisto nedovoljeno razmerje z madžarskim vojakom (stara je naj- manj 50 let). Zastopnik predlaga nadalje, da. se protokolira sledeče: Obtoženec obžaluje svoje dejanje In očitke, in se zavezuje, da zasebni obtožiteljici ne bo več očital razmerja r madžarskim vojakom, in da jo ne bo več zmerjal in tepel. Obenem se zaveže, da plača vse stroške. Sodnik proti zastopniku zasebne obto-žiteljice: »Za enkrat ga bom oprostil.« Zastopnik: »E, en ukor pa mu le dajte, saj je bila poškodovana.« Sodnik: »No, vi Mihelič, zakaj pa ste jo suvali s čevljem, da ste jo poškodovali?« Obtoženec: »Ja zato, k me je z laž-njivcam zmerjala.« Zasliši se priča Cecilija Mihelič. Poučena o dobroti § 152 k. z. p. r„ izjavi, da bo pričala. — Sodnik: »No, kako je bilo?« Priča: »Jest sem pršla domu, prašala sem za kaj se gre. Pa so oče reki, de za to, k' je madžarska k... a.« Sodnik: »Ali ste videli, da Jo je tepel?* Priča: »Sm vidla.« Sodnik: »Ali jo je ,fest’ nabunkal?« Priča: »Ja, z roko, pa tud s čevljem.« Prebere se zdravniško spričevalo, ki konstatira lahko telesno poškodbo. Advokat predlaga milo kazen. — Funk-cijonar predlaga vporaba zakona (§ 419 kaz. zak.). Sodnik razglasi sodbo: Vi, Mihelič, za danes vam dam strog ukor, 50 Din plačate takse, stroške zastopstva morate tudi plačati. Ampak to vam povem, da vas čaka prihodnjič zapor. — Vi, ženska, vam pa ravno tako povem, ne zmerjajte ga več. Zena mora biti možu pokorna; ne gre da bi hlače nosila. Prijatelja bodita! Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Poslano? V štev. 208 »Jutra« od 3. septembra t. 1. se neki Ločan razburja, da sem baje kandidiral na nemškutarski kandidatni listi za občinske volitve v občini Loče. To ne odgovarja resnici, ker sem sicer kandidiral, in to le zbog ponovnega prigovarjanja narodno zavednih kmetov v občini Loče. Ravno tako zavračam opazko, da mi baje še danes ne da miru »germansko čuteča žilica«. Pisec »Jutrovega« članka, kateri je gotovo na kompromisni (demokratsko-kleri-kalni) listi kandidiral ima morebiti radi tega največ interesa v občini sodelovati, da ga večina občanov tako ne prezira in da kot obč. odbornik lažje mir v občini kali. Dobro bi bilo, da pisec, katerega slutim v demokratskem taboru, kakor tudi njegov vrlo dober prijatelj iz P., poprej pred svojima pragoma pometeta, ker masla imata oba dovolj na glavi in bi bilo opasno za nju, da se podasta preveč na solnce. Sicer pa, ako ima pisec članka z menoj v javnosti za obračunati, naj to stori tako kot jaz, s podpisom, da vem s kom imam opraviti, vsled česar ga tako dolgo, dokler to ne stori, imenujem podlega obrekovalca. Morebiti se ojunači ta gospod, samo, ako mu ne bo poprej postalo slabo kot zadnjič onemu na Loškem kolodvoru, ko je vsled jeze ali preobilo zaužite vinske kapljice pokazal navzočim, kako se človek znebi nepotrebnih snovi, ako ga v želodcu tiščijo. Kako on razne vinske kleti obiskuje, katerih posestnike on dolži, da imajo germansko čutečo žilico, pa omenim prihodnjič. Mihael Esih, gostilničar in vinski trgovec, Loče pri Konjicah. • Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Naročajte »Narodni Dnevnik*1! VSEM, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO ^ .•..•-•*e#.»#..#..*.e*.e«»e«.e*.e».e«»e#.*«e*A**#*»*-»A* • • • • Vedno zadnje novosti j j SAMO | j GRIČAR & MEJAČ, \ | šelenburgova ulica 3. | m Manufakturna trgovina Marija Rogelj se Je preselila v popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto št 26, nasproti hotela Tratnik. Velika Izbiral Dobro blago I Nizke cenel 98 CDGAll RICE BURROUGHS: TARZAN IN SVET Četrti dan so bili Arabci prisiljeni ustreliti dva Sužnja, da so vsaj druge prisilili, da so še nosili za-sovraženo slonovino. Dočim so bili črnci s tem zaposleni, se je odzval iz džungle glasen, razločen glas: »Danes bodete umrli, Manyemi, če ne pustite slonovine! Pobijte vendar svoje krute gospodarje! Saj imate puške — zakaj jih pa imate? Pobijte Arabce in potem se vam ne bo zgodilo ničesar hudega. Vrnete se v našo vas in tam vam damo jesti in potem greste lahko v svojo domovino. Odložite slonovino in pobijte svoje gospodarje. Mi vam bo-. *no pomagali. Sicer morate umreti!« Ko so roparji čuli ta glas, so sprva obstali ka-Tcor.okameneli. Šejk je ukazal Manyemom, naj gredo dalje in ko so se obotavljali, je vzel puško in nameril. V istem hipu pa je en nosač vrgel svoje breme na tla, snel puško z rame in ustrelil v četo Arabcev. To je bilo znamenje drugim; v hipu se je tabor izpremenil v množico vragov, ki so se borili med seboj s puškami, samokresi in noži. Arabci so se junaško branili, vendar izid boja ni mogel biti dvomljiv ob toči krogelj, s katerimi so jih obsuli lastni sužnji in plohi puščic in kopij, ki so se vsula iz džungle, čez deset minut ni živel noben Arabec več. Ko je ponehalo streljanje, je Tarzan zaklical Manyemom: »Vzemite slonovino in jo odnesite nazaj v vas, kjer ste jo ukradli. Mi vam ne storimo ničesar zlega.« Manyemi so se trenutek obotavljali. Nič kaj jih ni veselilo, prehoditi zopet tri dni težavne poti. Potiho so se pogovarjali, potem se je pa eden od njih obrnil v smer, odkoder je prihajal glas in zaklical v džunglo: »Vsaj ne vemo, če nas ne bodete vseh’ pobili, ko nas bodete imeli v vasi!« »Obljubili smo vam, da vam ne storimo ničesar žalega, če nam vrnete slonovino,« je odgovoril Tarzan. »Znajte pa, da vas lahko pomorimo, če se takoj ne vrnete z nami.« »Kje si ti, ki govoriš jezik naših arabskih go- spodarjev?« je zaklical govornik Manyemov. »Pokaži se, potem ti odgovorimo!« Tedaj je prišel Tarzan iz džungle in se približal črncem na deset korakov. »Tu sem,« je dejal. Ko so videli belokožca, so se zelo prestrašili, ker še nikdar niso videli belega divjaka; toda občudovali so pa njegovo mogočno postavo in njegove orjaške mišice. »Lahko mi zaupate!« je dejal Tarzan. »Dokler časa se bodete ravnali po mojih navodilih in ne bodete nikomur od mojega naroda storili ničesar žalega, se vam nič ne zgodi. Hočete torej mirno odnesti slonovino nazaj v našo vas, ali pa naj vam sledimo proti severu, kakor smo vas zasledovali že tri dni?« Spomin na pretekle tri dni groze je končno od- MERAKL BOSE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMASLE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NASBOLSE KAKVOČE N UD! MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLAD1STE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE ZAHVALA. Za številne izraze sožalja, ki smo jih prejeli o priliki prerane smrti naše ljubljene mamice, soproge, sestre, tete, gospe Elizabete Plečko kakor tudi za poklonjeno ji cvetje in vence, se tem potom prav vsem kar najiskreneje zahvaljujemo. Žalujoči ostali. eee©e©©©e Ljubljana Gosposvetska c. št. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalni strojev „11111111“ In JUHU”, šivalnih strojev za rodbine In obrt tar voznih holes Styrla — DUrkopp — Orožno kolo OVaffenrad). Gsnfki zastonj in franho. FRANC CERAR, družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. jopravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni. 5. na dvor. Kovačič &Tršan. mirnimi PRI NAKUPU ŠOLSKIH KNJIG sc priporoča ZVEZNA KNJIGARNA UUBLIANA, Marijin trg 8 V zalogi ima vedno vse knjige za osnovne, meščanske, trgovske in srednje šole lillllllllllllli s Ceneno češko perje! _ En kg sivega .. P opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din. mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago ae tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL. lobaz It86 pri Pitznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslpviio okrca 14 dni. I V lastnem interesu vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo VZORČNI VELESEJEM V PRAGI 21. do 28. septembra 1924 kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino. Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50%, po češkoslovaških železnicah 30%- 19. septembra skupen Izlet jusosl. trgovcev. Selmska legitimacija služi kot vizum za potovanle v Češkoslovaško. Cena legitimacije 20 Din. Pojasnila in legitimacije daje: češkoslovaški konzulat Aloma Companv Ljubljana, Breg, Ljubljana, Kongresni trg. Lep, Ern premog s4—5000kalorij, franko Ormož tona d Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, VVolfova ulica štev. 1. mmmmmM ločil. Po kratkem posvetovanju so naložili svoje tovore in se obrnili: Krenili so proti vasi WaziroV. Tretji dan se je Tarzan s svojimi vojščaki in * Manyemi, obloženimi s slonovino, vrnil v vas. OmcL ki so ostali živi in se zbrali v taborišču proti juž® strani, je Tarzan že po odhodu roparjev poslal sela z obvestilom, naj se brez skrbi vrnejo. Toda Tarzan je moral uporabiti vso svojo zgft: vornost, da je zabranil domačinom, da niso napad? Manyemov in jih poklali. Šele ko jim je pojasnil da jim je dal besedo, da jih ne bo nihče nadlegoval* če prineso slonovino nazaj in ko jim je opisal, «a se morajo le njemu zahvaliti, da so zmagali, so se zadovoljili in dovolili Kanibalom, da so ostali Prl njih. To noč so imeli Waziri dolgo posvetovanje: praznovali so zmago in volili novega poglavarja. _ Odkar je umrl stari Waziri, je Tarzan vodil boje vojščakov in začasno vodstvo je brez besede prešlo v njegove roke. V dosedanjih nemirnih časih, ni bilo priložnosti, da bi volili novega poglavarja. Ker so pa zdaj pod vodstvom opičjega človeka dosegli tako velike uspehe, niso nameravali poveriti vrhovne oblasti komu drugemu, ker so se bali, da bi že doseženih uspehov zopet ne izgubili. Vsaj so videli takrat, ko je dal Waziri povelje za napad Jn zraven sam padel, kakšne nevarne posledice bi jih zadele, če bi se ravnali po volji besnega moža. Zato se niso prav nič težko odločili, komu bi izročili vrhovno poveljstvo. je športni družinski breg in kočija. Naslov pove uprava lista. MALI OGLASI I kAA | v«rSr* prevzame kasiranje Časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant'* na upravo lista. i I-kiii došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod ..Takoj'*.____________________ EM spalia, nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Kupi se dobi zastonj kdor kupi enonadstropno hišo, za vsako obrt pripravno v Mariboru. Ponudbe pod šifro „Stano-vanje”. Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja In sicer „Blitz“ in „Wolf“. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.__________________________ Plefflni sli znamke „Ilirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220. M do 200m- zemljo na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“. Pozoi i Sveže mleko dobe dnevno državni uslužbenci na knjižico proti naknadnemu mesečnemu plačilu. Na veliko se dobro pasterizirano mleko predprodajal-cem dostavlja, ter se razpošilja na vse strani. Mlekarna KOS, Maribor, Jenkova ul. 0. .IS enodružinska kmečka hiša v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod ..Člmpreje". je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavarna Bristol, Maribor. _________ Ml. Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda 9« lahko vsak dan, Dolenjska c. 2-pri hišniku Krajšku. Pismen* ponudbe je poslati do 28. t. nt. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana. Pnma knjižnica lepo vezana v jako dobrem stanu s kompletnim leksikonom Meyers, 16 zvezkov, s omaro vred. Naslov v upravi lista. Ml mladega vrtnarskega pomočnika, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vstop 15. septembra t. 1. Poizve se v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4. Suhe gobe kupuje Sever A Komp. Ljubljana. VVolfova uHca. TrouvBt, mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela vesolje do gostilne in nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod „Siečna bodočnost11 na upravo lista. le ji leindie. kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje totograf Hu-gon Hibšer, Ljuhljana. Val v a-zorlev trg 7. je posestvo, obstoječe iz hiše s 4 sobami, 2‘/s oralov vinograda, 4 oralov gozda, 2 oralov njiv in sadonosnika, pripravno *a vsako obrt ali trgovino. Ponudbe osebno dne 7. in 8. sept, pri Žulič v Krškem alf pismeno na dr. Rostohar, profesor v Mariboru. samski, želi primernega mest* Nastop takoj ali pozneje. -Cenjene ponudbe na P°^ družnico ..Narodnega Dnevnika v Mariboru pod ..Poštenost*' Bil gospodinja želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu« vdorou z enim ali dvema otrokoma, ali pa pri boli priletnem gospodu. Po*