St. 742. Trst, torek dne 19 marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK P lic O m O 7 UH ct R 11 in nJntr0“ izhaja vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UdalllD£llCI O.l« U vlil« nitih _ zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulioa S. Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane Jutro11 mesečno K l.oO, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. V Čudno postopanje tržaških socijalnih demokratov. Prejeli smo: Tržaški socialni demokrati so postali, kakor se vidi, silno poparjeni Ni dolgo temu ko so pisali v »Zarji*, da N. D. O. ni vec, da je N. D. O. umrla. Seveda bi bilo njih največje veselje in lahko bi potem kupčevali z delavskimi interesi, kakor bi se jim poljubilo. A sedaj v dijo, da so se prav pošteno zmotili. To dokazuje v zadnjem času »Zarja“, ki udriha dan za dnevom, ob vsaki priliki proti N. D. O. Čudno. Če N. D. O. ni več, kakor je pravila ,Zarja“ svojim pokornim, čemu potem udrihati po mrliču, saj mrlič nič ne čuti! No, povod imajo, da se postavljajo na noge in udrihajo, ker vidijo, da se je v N. D. O. začelo bujno življenje, da se je slovensko delavstvo bolj in bolj začelo oklepati N D. O. spoznavši, da od trž. soc. demokracije nima prav nič pričakovati, da je slov. soc. demokracija v Trstu samo privesek, rep italijanske soc. dem. stranke, ki ima seveda to lepo lastnost, da se smatra za nekaj višjega, ker je na višji stopnji, kakor slovenska, ki niti svojega jezika ne pozna in ki celo odobrava nastop voditeljev italijanske soc. dem. stranke, ki tulijo pri vsaki priliki proti slovenskim šolam. Torej, v taki organizaciji pač ni prostora za na-rodno-zavednega slovenskega delavca. Pa kdo bi bil tudi tako neumen, da bi podpiral s svojimi od žuljavih rok prisluženimi krajcarji stremljenje močnejših nemških in italijanskih soc. dem. organizacij, saj se vendar z denarjem, ki steka v centralno blagajno od strani slovenskih sodrugov, direktno vodi boj proti slabejšim v stranki, v tem slučaju proti Slovencem. Nemci in Italijani so zagriženi naši nasprotniki, ne samo nacijonalni, ampak tudi soc. demokratje, ki bi po programu ne smeli nasprotovati povzdigi slabejšega in manjšega naroda. Nemški in italijanski soc. demokratje pokažejo pri vsaki priliki, da so poprej Nemci in Italijani, potem še-le soc. demokratje. Pri slovenskih soc. dem. pa ni tako. Tam* vidimo se širiti vedno hujskarije proti „narodnjakarjem“, večji in zagriženejši sovražniki so proti narodnim delavcem, kakor pa proti kapitalistom, proti katerim nikdar odločno ne nastopijo. Pa še nekaj drugega je, kar odtujuje slovensko delavstvo soc. demokraciji. Soc. demokratje so začeli namreč kričati z vso besnostjo proti dotičnim delavcem, ki niso soc. demokratje, prptj narodnim delavcem. Na delu jih terorizirajo na nesramen način silijo jih, da bi k njim pristopili in postali njihovi pristaši. V tovarni ali delavnici povsod tam, kjer so soc. demokratje v veliki večini, zahtevajo od strani gospodarjev, da pošlje dotične delavce na cesto, ki se njirn nočejo pridružiti če jih pa gospodar oz. podjetnik ne posluša, pa začnejo groziti s stavko, ako ne odpusti članov N. D. O. In prisiljeni so se vpisati pri njih, ako nočejo, da bi družina trpela, da bi se jih ne vrglo pod milo nebo. LISTEK. Nostradamus. ENAJSTO POGLAVJE. Floriza. VI. Vrvična lestvica. Dvanajstorica ga je bila obstopila v tesnem polkrogu, tako da je bil kralj pritisnjen ob zid in ni imel drugega izhoda kakor po lestvici. Nekoliko pred tem polukro-gom, kralju nasproti, je stal maskiran človek, ki se je zdel poveljnik. „Gospodje,“ je dejal maršal de Saint-Andrč, .pazite dobro, kaj delate. Vi nadlegujete v tem trenotku visoko osebo, ki stoji jako blizu francoskega prestola.* „Saint-Andrč,“ je rekel kralj zaničljivo, „pokliči najine ljudi. In ko se vrneva, naroči, da naj prikujejo te zanikarne paglavce na rokah in na nogah. . . .* Maršal je potegnil z nedrij srebrno piščalko in zažvižgal. Dvanajstorica se ni ge-n’la. Tuti njen poveljnik se ni premeknil ž ^esta. Bilo je nekaj strašnega. In kraljevo spremstvo se ni odzvalo Saint-Andrčjevemu žvižgu. Nihče izmed stražnikov se ni poka- To ni socialistično postopanje. Ne bi imeli prav nič proti temu, ako bi soc demokratje poučevali delavce, jih lepo prepričevali in gledali jih z lepim pridobiti za se, ali njihov terorizem obsojamo, ker ni lepo siliti nekoga, da mora biti socijalni demokrat. Kedaj postopajo člani N. D. O. tako ? Nikdar. Tisti, ki je soc. demokratičnega mišljenja, naj je, kdor pa ni, pa je vse zastonj, siliti se ga ne sme, ker je to nemo ralno in nasprotuje slobodi vesti. Prepričanje bi moralo biti svobodno, ne pa zvezano z vrvmi. Navedeno odtujuje slov. delavca od soc dem. stranke, ki ima sicer lep program, ali samo na papirju. Lahko bi delavstvo kaj doseglo, ko bi odločno nastopilo združeno proti sklenjeni falangi združenega kppitala, proti disciplinirani armadi podjetnikov. Mi smo bili vedno zato, da v hudih časih, kadar je skupen nastop potreben, skupno nastopamo za koristi proletarijata. Soc. dem. so našo pomoč vedno odbijali, češ — krumirji ste. Dobro, mi pa mislimo, da so oni krumirji, ki kru-mirje hočejo po vsej sili imeti, ki krumirje producirajo — soc. demokratje. Vsak človek ne more enako misliti, ker je to nemogoče, vsaj za sedaj je tako. Morda bo prišel Sas, ko bo človeštvo imelo samo eno skupno misel, en sam cilj pred očmi. Danes ni tako. Zato pa naj bodi mišljenje svobodno. Utemeljitelj znanstvenega socializma Karol Marx gotovo ni tako učil Marx nikdar ni dejal, da se mora vsakega delavca s pestjo ali pa z lakoto prisiliti, da postane pristaš stranke. To je bilo pri njemu izključeno. Njegov pravi nauk se prav nič ne strinja z naukom, ki ga širijo današnji trž. sodrugi. Marx je učil, da je treba pripeljati delavstvo do pravega spoznanja resničnega položaja, da je treba delavstvo izobraževati in poučevati in končno bo že samo spoznalo, kje je prava pot in na podlagi katere je najhitrejša odpomoč suženjskemu življenju. Tako je Marx u5il. Sedaj pa nekateri ljudje v imeuu stranke delavstvo izkoriščajo in preobračajo nauke. Petejan kriči na shodih in po časopisih, da smo narodni proletarci — opice (Dokaze imamo.) Delavce psuje ta sirovina in brezzna-čajnež. Kedaj pa je kapitaliste ošteval z opicami ? Še nikdar, ker so mu ljubši, kakor delavci, ki nočejo prinašati denarja v njegovo zidarsko organizacijo. Treba samo primerjati obraz gosp. Petejana z obrazi trpečih delavcev, ki stradajo, potem se takoj vidi, kdo je bolj podoben opici, — Petejan, ali narodni delavci. Sedaj bi pa ti soc. demokratje, ki nam pravijo, da smo opice hoteli, da bi postali mi njihovi! Kaj takega more le nezdrava glava misliti. Mi pravimo, da bodo še tisti delavci, ki sedaj še s potrpežljivostjo prenašajo vse to, ki so v njihovi stranki, v kratkem to spoznali in se odtujili stranki, katere voditelji obkladajo trpečo delavstvo z — opicami. zal. Kralj je besno zamahnil in dejal z zamolklim glasom: „Kdo ste ? Kaj hočete ? Spravite se odtod, pa vam odpustim. Ako pa ostanete le še en trenotek, vam prisežem, da bo stalo jutri v Parizu ravnotoliko vešal, kolikor je vas razbojnikov! Nazaj torej! . . .* Dvanajstorica kipov je poslušala brez giba, brez diha. Tudi njen poveljnik je ostal nepremičen kakor prej. Česa je torej čakal Lagarde ? Zakaj je dal v zadnjem trenotku svojemu škadronu povelje, da naj ne vzdigne prsta zoper kralja, razen če krikne on: „Naprej! . . . Lagardu je bilo treba samo migniti s prstom pa bi bilo nasledstvo Henrika II. odprto. In vendar ni dal tega znamenja. Zakaj ne ? . . . Lagarde je bil pravkar umoril dvanajst ljudi, a ni več mislil na to. Toda Lagarde, ki je bil prišel, da umori kralja, Lagarde, ki je bil dal zaklati dvanajst nesrečnežev samo zato, da se mu v spopadu ne bi ponesrečil namen, Lagarde si zdaj ni upal! ... Henrik II. ni bil človek kakor drugi. Bil je kralj 1 . . . Lagarde je hotel ubiti kralja; a ni ga hotel umoriti. . . , Soc. demokrati naj se rajše lotijo kapitalizma in gledajo, da ne bo več toliko pokvarjenih ljudi na svetu, da ne bo več -opic. Govorili smo. Naše slovensko delavstvo bo pa pokazalo „učenjakom*, ki učijo mesto ljubezni — sovraštvo in prepir med delavstvom — figo. Organizirati se bo začelo v nar. del. organizacijo, to je edina pot, ki preostaja slovenskemu delavstvu pri današnjih razmerah v Trstu. Stem bomo dali odgovor tistim, ki delavstvo terorizirajo in silijo v njih sredo. Zato bodi parola vsakega narodnega slovenskega delavca: v nar. delavsko orga* nizacijo ! Ljubljana-Kranjsko, Ne imenuj po nemarnem božjega imena! Spoštuj ga, ki izgovarja ime: Bog! Tudi če sam ne veruješ vanj, zadostuj ti, če si prepričan da vanj veruje tisti, ki ga izgovarja. Ta namreč mora biti kristjan — ne le po imenu, ampak kristjan v dejanju. Takega, če slišiš izgovarjati božje ime, le spoštuj ga! Če pa slišiš izgovarjati to sveto ime iz ust kakega klerikalca, obrni mu hrbet, pa nikar ne pljuni pred njim pa tudi ne za njim, zakaj morda še ne veš gotovo če so klerikalci vsi skupaj vredni še pljunka. Le če si prepričan, da ni kdo izmed njih že do kosti in mocga izprijen, če meniš, da je bil v to dru-bal le zapeljan, posvari ga: Ne imenuj po nemarnem božjega imena! Kaj pa porečeš, če dr. oušteršič, čigar kristjanstvo gotovo poznaš, v klerikalnem listu zakliče : Z Bogom za ljudstvo! če dr. Šušteršiča prav dobro poznaš, veš, da je iz ljudskih žuljev postal že milijonar, da kraljuje in gospoduje na mehkih zopet iz ljudskih žuljev plačanih blazinah; veš, da se iz revežev učiteljev in sploh siromakov javno norce dela, in veš, da mu je vera le sredstvo za njegovo presveto častihlepje in bogatstvo — in potem nasprotno tudi veš, da je bil Kristus tako reven, da ni imel niti mesta kamor bi bil svojo glavo položil in da je rekel, da je le tisti njegov po-snemalec, ki vse stori kakor on uči: potem veš kakšne vrste kristjan je dr. Šušteršič. In če to veš, pa ga slišiš izgovarjati: z Bogom za ljudstvo ! potem tvoja zmota ne bo velika če rečeš: Ta človek se očitno norce dela z Boga iz slovenskega ljudstva. In njega bi bilo odveč posvariti: Ne iaienuj po nemarnem božjega imena ! Brezmejna nesramnost ali deželnega glavarja ali načelnika stranke ? VUek — milo rečeno — nedopustnosti je, ako deželni glavar, ki ima biti po svojem dostojanstvu strogo nepristranski, obdrži še tudi svoje mesto kot načelnik svoje stranke. To je brez pogojno višek nedopustnosti, pa naj bo deželni glavar Peter ali Pavel, liberalec ali klerikalec. Česar na Dunaju doslej kolikor nam znano, niso nobenemu deželnemu glavarju dopustiti, to so dopustili načelniku S. L. S. dr. Šušteršiču. On je „nepristranski“ deželni glavar, a obenem je še kot glavar ostal tudi načelnik stranke, znane tovarne za nezna-čaje in koritarje. Da je dr. Šušteršič to svojo drugo lastnost izlorabljal kot deželni glavar, Omeniti pa moramo, da se je vršil ves ta prizor jako naglo. Henrik II. ni bil v strahu niti trenotek. Vedel je, da mu je treba samo reči: „Jaz sem kralj !u pa bo videi te ljudi pasti na kolena ali zbežati, karkoli so, razbojniki ali plemenitaši. „Saint-Andre,“ je dejal, „vrzi jim nekaj denarja, da se spravijo 1“ Saint-Andr6 je vztrepetal od bolesti, stisnil krčevito svojo mošnjo in jo spustil na tla. . . Nihče izmed dvanajstorice se ni sklonil, da jo pobere. Kralj, bled od gneva, je stopil k Lagardu in zarohnel: „Ali pojdeš, ali ne? . . .‘ Lagarde ni odgovoril pozivu. Tisti hip se je bliskovito dvignila kraljeva roka in padla Lagardu po obrazu. „Vendar že enkrat!" je dejal Lagarde z zamolklim glasom. ,To je bilo moje upanje ! . . . Branite se, gospod !* Obenem je potegnil rapir. Henrik je storil brez obotavljanja takisto. Saint-Andre se je naglo sklonil in pobral svojo mošnjo, j Meča sta zažvenketala drug ob drugega. Ta hip pa se je zaslišalo cepetanje korakov, prihajajočih z drugega konca ulice. Pojavilo se je četvero divjih senc, zasvetilo četvero rapirjev, začulo se je renčanje: „Tudi mi hočemo svoj delež pri plenu! Dajte nam naš delež ! . . .“ „Gorpodibale in Lilija! . . .“ „Trinquemaille in sveti Pankracij!'...“ „Strapafar! Bouracan! . . .* Vsa dvanajstorica železnega škadrona se je obrnila z isto,- avtomatično kretnjo, stopila z rapirji v nastop in napravila tako to je vsakomur znano, kdor je zasledoval deželnozborsko zasedanje in kdor zasleduje sedanje delovanje dr. Šušteršičevo. Česar še ni nobeden deželni glavar storil, to je storil dr. Šušteršič, šel je, ali peljal se je v deželnem avtomobilu agitiral v Belo Krajino. Izgovor, da je to pot storil le kot načelnik stranke je presmešen, da bi mu najbolj za-bitPhribovec verjel. Ali se je dr. Šušteršič takrat slekel iz lastnosti deželnega glavarja, Ko je v deželnem avtomobilu dirjal v Belo Krajino agitirat ? Kje pa je meja, ki naj loči osebo in lastnosti deželnega glavarja od o-sebe in lastnosti navadnega načelnika iste stranke, iz katere je izšel kot deželni glavar ? Sicer pa je tu klerikalen izgovor po klerikalcih samih o vržen. Kajti ti sami so pisali, da si je ob času belokranjskih volitev dr. Šušteršič kot deželni glavar šel »ogledat novo progo belokranjske železnice". Ker niso poročali, da se je ko je dospel v Belo Krajino in začel agitirati, slekel iz deželnega glavarja ter se preoblekel v načelnika stranke, ki je z deželnim dnnarjem politično podkupovala zaslepljene belokranjske duše, moramo opravičeno sklepati edino kar je v tem slučaju res, da je dr. Šušteršič agitiral kot deželni glavar. Pa to še ni bilo dosti V sobotnem „Surovincu“ priobčuje isti dr. Šušteršič podpisano kot načelnik stranke „za-hvalo“ belokranjskim volilcem. In kakšnih izrazov se poslužuje ta mož ? Poglejte: „Z vso besnostjo se je vrgla propala liberalna stranka". .. . Brezizgledni naval ljudskih sovražnikov se je zdrobil. .. Osramočen in pobit pa je sovražnik . ..“ Teh in sličnih izrazov se poslužuje v frazerskem slavospevu dr. Šušteršič, ki se podpiše kot načelnik stranke. Ali ta načelnik morda ni več deželni "glavar ? Ali si je, ko je te brezstid-nosti napisal za strankarski list, tudi slekel deželnega glavarja, kot tam pri shodih v Belo Krajtni ? Ali je tako početje brezmejna nesramnost dr. Šušteršiča kot deželnega glavarja, ali le kot načelnika stranke; ali pa obeh skupaj ? Kdo more to vprašanje rešiti ? Razpustitev metliškega občinskega zastopa. V Ljubljani se še vedno vzdržuje vest, o razpustitvi mestnega zastopa, ozir. občin-činskega sveta v Metliki. Kot podlaga tej vesti se navaja kot povod sledeči dogodek : Ko je dr Šušteršič prišel v deželnem avtomobilu agitirat v Belo Krajino, in se klatil tudi po Metliki, mu je baje neki občinski svetnik na cesti »zaklical: Živijo dr. Žlindra! To da je dr. Šušteršiča, ki se je v tem trenutku čutil zopet dežel, glavarja in ne več navadnega političnega agitatorja, tako zjezilo, da je napram svojemu spremljevalcu se zagrozil: Čakajte I Jaz Vam že pokažem kdo je dr. Žlindra. Vsi liberalci boste šli! Pozneje — tako ve ta vest povedati — je dr. Šušteršič svojim tovarišem jasno povedal, da bo delal na to, da se občinski svet v Metliki razpusti, razlog -se bo že najdel . .. Mi to vest biležimo kakor smo jo sprejeli. Koliko in kaj je resnice na tem, bodo že naši „tovariši“ iz Katoliške tiskarne povedali. Prvo zelenje, pozdravljeno. Kakor potniki po dolgi vožnji na morju iz dna svoje duše pozdravljajo prve oznanjevalce suhe zemlje, tako pozdravljamo mi otroci celine po dolgo- jeklen zid, sredi katerega sta se borila kralj in Lagarde. Henrik se je boril gibčno, krepko in spretno kakor v borilnici, Lagarde pa z naježenimi lasmi, stisnjenimi zobmi in razburkano dušo. Četvorica naših klatežev je navalila s strašnim naskokom, kakor sestradani volkovi, s trdnim namenom, da rajši poginejo od neprebavljivega jekla v želodcu, kakor da bi popadali od lakote. Začelo se je strašno žvenketanje. Zdajci pa se oglasi: rRoyal! Royal de Beaurevers!“ Glas je donel kakor fanfara, glasneje od žvenketanja križajočih se mečev; „Držite se, gospod, držite se, pomoč prihaja!“ ,Royal! Royal!“ je kriknila četvorica, polna besnega, vzhičenega veselja. Nekaj blisku podobnega je padlo na železni zid. Širok rapir se je zavrtel v vrtincu. Nastala je zmešnjava, valovanje semtertja, in zdajci se je odprla v zidu vrzel. Royal de Beaurevers se je postavil pred kralja in ga zaščitil s svojim rapirjem! . . . Lagarde je bil padel, omamljen z udarcem ročnika po glavi. Onesveočaje se je hotel zaklicati: „Naprej 1“ toda glas mu je zamrl na jeziku. „Itoyal! Royal de Beaurevers 1“ so rjnli štirje tovariši, sekaje kakor besni. „Li boste tiho, pijanci!-je zagrmel Ro-yal, suvaje in sekaje okrog sebe. trajni zimi prve priče bližajoče se spomladi : prvo zelenje; Pa naj bodo še v popju napolrazviti nežni listki še tako skromni v prvih dneh svojega življenja, človeška duša jih vriskaje pozdravlja, srce se tudi v starčku omladi, prvo zelenje mu vzbuja spomine na pretekle dni prvega zelenja, prvega maja njegovega življenja. Leto za letom se poraja to čuvstvo v človeški duši, tudi če ie bila zima izredno ugodna, kakor letošnja. Ce tudi večinoma brez snega, okrog človeka je bilo pusto in prazno, jednolično vsaki dan enoinisto. Zdaj pa smo hkrati postavljeni v pravljični svet. Včeraj so na gradu pognali bezgi svoje nežne, tamnozelene liste, danes že skušajo drugi grmovičasti tovariši priti za njimi. In gaber in bukev in kostanj in dren in koliko še drugih zgodnjih zastopnikov pomladi razganjajo svoja popja in brstja in le naša sreča je, da nismo Nemci, zakaj sanje je nastopila zdaj nevarna doba na sprehodih v naravi, niti v ljubljanski Zvezdi tik pred svojo trdnjavo si niso življenja varni, kajti: ,Die Baume schlanpen aus, die Knospen springen ...“ Mi Slovenci pa veselja vriskamo, ko vidimo poganjati prvo zelenje. Nesramno izkoriščanje ljubljanskih hišnih gospodarjev. Iz krogov delavstva smo prejeli in radi priobčujemo: Ne vemo če je še kje v Avstriji kako večje mesto, kjer bi hišni gospodarji znali tako nesramno izkoriščati stranke, kakor se to godi v Ljubljani. To pa vemo, da so v Gradcu stanovanja ceneja in na Dunaju nič dražja kakor v Ljubljani. Če že manjši uradniki tožijo, da ne morejo prenašati bremena za stanarino, pri tem pa še primernih stanovanj ne dobiti, koliko slabše se godi nam delavcem, ki smo radi službenih razmer primorani bivati v mestu. Da bi kje v sredini mesta mogli misliti na kako stanovanje, pa če je še tako v zaduhli ulici, to je že sploh izključeno. Prisiljeni smo na predmestja. Ali tudi tukaj je navadno vse zasedeno, nove biše pa niso za nas, ker so stanovanja vse bolj «na nobel* urejena. Hišni posestniki radi tožijo o ogromnih davkih. Za božjo voljo vendar, kdo pa mora vsako povišanje vsakega davka trpeti, kot vedno le najemnik 1 Ne hišni posestniki, mi smo tisti, ki nosimo, ki trpimo, ki plačujemo s svojimi krvavimi žulji vse te davke. HiSni gospodar ima edino to skrb, da davk porazdeli na stranke v hiši in k večjem še to skrb, kako bi pri vsem tem še kaj — profitiral Pa ko bi še nič drugega, hujšega ne bilo! Ali v naši beli, katoliški in kaj vemo še kateri Ljubljani so katoliški (ker smo večinoma vsi krščeni za kristjane, mislimo pod tem imenom sploh vse) gospodarji v zadnjem Času postali tako daleč krščanski, da hočejo zatreti vse potomstvo te bele Ljubljane. Namreč vse potomstvo družin, ki nimajo te sreče bivati pod lastno streho. Vi morda mislite, da kaj pretiravamo? Le pojdite enkrat z nami, ki smo družinski očetje le z nami pojdite,*kadar nas iz ene hiše vun vržejo, ker imamo: otroke. Le pojdite z nami, ko gremo potem si iskati drugo streho. Ko pridemo k gospodarju ali hišniku, kaj je prvo vprašanje ? V 100 slučajih jih je 99 takih: Imate družino, koliko otrok, so mali, so vsi veliki, so doma ? oe mu resnico poveš, da imaš le par nedoraslih svoiih črvičkov, si kar gotov. «Obžaljujera, Vas bi vzel, tndi Ženo še zraven, ali otrok, oh teh nikar v hišo!» To je vsaj odkrit odgovor. Navadno se pa odgovor tako glasi, da Je stanovanje še v tistem hipu, ko si povedal, da imaš družino, že »oddano11. Ali pa če po dolgem iskanju vendar li kje dobiš, ga motaš tem dražje plačati. Potem takim naj postanemo samo zato, ker kot reveži nimamo hiš, detomorilci svojih lastnih »Hudiča, kakšni udarci!“ je vzklikal kralj ves očaran. Zmedeni, krvavi, napadani od vseh strani, vezani po izrečni odredbi poveljnikovi, da se kralja ne smejo dotekniti, so Lagar-dovci zdajci vsi kakor en mož vteknili meče v nožnico. »Naj bo!“ je zagodrnjal eden izmed njih. „Pa pojdemo! . . .« Pobrali so svojih par ranjencev; štirje izmed njih so stopili naprej in vzdignili Lagarda, česar jim nista branila niti kralj niti RoyaI de Beaurevers. Minuto kasneje je železni škadron izginil za uličnim ovinkom. »A zdaj bi prosili za svoj delež I* je dejal Trinquemaille graciozno in stopil korak naprej. »Naš delež ?• se je začudil Corpodibale. »Beži no, zdaj je vse naše!“ »Tiho, prokleti rufijani !* je zarohnel Royal de Beaurevers. »Saint-Andrč," je dejal kralj, vtikaje mirno svoj moč v nožnico, »daj tem vrlim možem svojo mošnjo, potem pa naj naju paste sama 1“ otrok, ali pa naj živimo tako, kot pravijo, da je sv. Jožef živel z Marijo. In še za ta slučaj so za nas znašli še drugo inkvizicijo, namreč sedaj v Ljubljani moderno postalo vprašanje: Imate morda šivalen strej ? Da, tudi že šivalen stroj te stane; ali da ne dobiš stanovanja tudi če si brez otrok, ali ti pa stanarino »našraufajo". Če pa se iz bojazni, da ne dobiš stanovanja malo zlažeš in moraš kot tat svoje otročiče skrivoma prepeljati v novo stanovanje, no tedaj kar pripravi se če ti pridejo na sled, kar je seveda neizogibno. Pri prvem kvartalu si že zopet zunaj na cesti. .Kam bo to prišlo ? Proti tem socijalnim razmeram v Ljubljani je treba, se mora od naše strani nekaj ukreniti. Tako dalje ne more iti. Ali res ni nikogar, ki bi resno vzel v roke že zdavno sklenjeno pa še vedno le na papirju stoječo akcijo za zgradbo primernih delavskih hiš ? Ali Slovenci res čakajo, da bodo to akcijo v svoje ponemčevalne namene izvršili Nemci ? Kot so jo v okolici deloma že ? Ali ni dolžnost v mestnem občinskem svetu zastopanega člana in vodje jugoslovanske soc. demokracije, da to vprašanje spravi zopet na dan, in skrbi, da se tudi kaj naredi ? Samo igrati sodnika med prepirajočimi se strankami, to mislimo, da je bil le uvod za res-neji nastop v prid slovenskemu delavstvu. Temu nesramnemu izkoriščanju od strani ljubljanskih hišnih gospodarjev se mora narediti konec, tako ali tako! — Popolnoma soglašamo: O tem bomo tudi še katero rekli. Op. ured. Glavna skupščina .Matice slovenskeu se je vršila v nedeljo dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega rotovža. Otvoril jo je s kratkim govorom predsednik g. prof. dr. Ilešič. Poudaril je namen „Matice": izdajati primerne knjige estetično-kulturne. intelektualne; svoj cilj bo mogla »Matica« zadovoljivo vršiti le tedaj, če bo gmotno dobro situirana. Nato je prebral tajnik tajniško poročilo, toda v takem divjem diru, da mu nismo mogli izrekla želja, naj se izdaja tehničnega slovarja pospeši. Dovoli se tudi odboru, da po svoji previdnosti iz letopisa izpusti imenik članov, ki je največkrat vzrok, da knjige ne izidejo pravočasno. Glede prevoda bolgarskega romana »Pod jarmom11, ki ga ima odbor v rokopisu, se odbom pusti prosta roka. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela ,Matica“ v letu 1911. dohodkov K 37.076-04, stroškov pa K 37.074‘90. Preostanka je torej K 1.14. Premoženje „Matice" je znašalo koncem lanskega leta K 199.984*24, zmanjšalo se je za K 207‘10., to pa zato, ker je padla burzna cena nekaterim vrednostnim papirjem, ki jih ima »Matica'. — Blagajniku se izreče absolutorij in zahvala. — Slede volitve. Ker se je skrutinij vršil šele po občnem zboru, prinesemu izid jutri. Voliti je bilo treba deset novih odbornikov. — Nato so bili izvo-ljeui z vzklikom dosedanji preglevovalci računov. — Pri slučajnostih vpraša g. polkovnik Milavec, kako je z zemljevidom. G. predsednik pojasni, da bo tekom pol leta gotov in nato zaključi — ker nihče ne želi več besede — glavno skupščino. Katoliški boj proti klerikalni »Ljubljani". Iz vrst katoliških dam v Ljubljani smo prejeli : Spoštovano uredništvo! Pod naslovom »Klerikalna nepristranost’1 je Vaš list v nedeljo priobčil kritiko, ki se zgraža nad tem, kako je g. Svetek perovodja nsše »Ljubljane" svoji kritiki o P. H. Suttnerjevim oratoriju, ki jo je priobčil v »Slovencu* namenoma ignoriral ^Glasbeno Matico" in nekatere u-gledne tudi med nam' spoštovane može od napredne stranke, n. pr. g. župana dr. Tavčarja. Zelo se motite ako mislite, da je nad takim brezobzirnem postopanjem ogorčenje le v nasprotnih političnih vrstah. Napačno nas sodite, ako mislite, da je politična strast v celi naši stranki res že tako daleč zašla, da bi se tudi mi ne zavedali, da je ta prvi slovenski oratorij kakor ste že pisali velepomemben za ves slovenski in važen tudi za ves slovanski narod. Hvala Bogu, tako daleč še nismo zašli, pa čebi bi li tudi naši možje tako zaslepljeni, me slovenske žene in kar je naših deklet, ki ne zahajajo v društio »Ljubljano11 le zaradi fantov in zabave, ne vemo razločiti meje politike od umetnosti v takem slučaju, kakor je ta. Ako bi tehtali na kateri strani je večje ogorčenje nad Svetkovo kritiko, ne vemo, če bi tehtnica ne potegnila še bolj na našo stran. To pa zqi to mislimo, ker je bil prvi koncert ravno od naše strani veliko bolj obiskan kakor pa od Vaše. Nismo pa samo ogorčene mi ženske, zgražajo se vsaj vsi resni možje, pa tudi naši duhovniki. Saj vendar ni č. g. pater Hugolin svoje nesmrtno delo sam proizvajal, saj je moral kot vsak tak umetnik imeti nekoga, ki spravi njegovo delo v življenje, v javnost. In to samo iz političnega sovraštva zatajiti, da je bila v tem slučaju naša »Glasbena Matica" in njen pevovodja g. Hubad tisti nekdo, ki je p. Hugolinov oratorij iz mrtvih not in besed vzbudil k življenju, delo komponista ustvaril še le kot delo, da ga je vsakdo ne samo slišal, ampak tudi videl, vžival in ohranil v vednem spominu, to je več tudi v naših vrstah mirno prenesti. Zdaj še le izprevidimo nizkotni namen tistega uskoškega značaja, ki je svoj-čas, ko je bil še sotrudnik »Slov. Naroda" tudi radi nekega koncerta oblatil .Glasbeno Matico* v listu, ki ga je mistificiral. Zdaj še le vidimo, zakaj se je s tako strastjo vrgel na delo, da z našo vbogo .Ljubljano* začne konkurenco „Glasbeni Matici*. Nič, kakor sama naga častihlepnost in zavist je morala tak značaj privesti tudi do takega maščevanja. Kaj bi bil pater Hugolin, danes slavljen v čelen slovanskem svetu in ki ga zavidajo tudi pri naših narodnih sovražnikih brez »Glasbene Matice". Dvomimo, če bi se mu bila pri naši beraški »Ljubljani" porodila taka genijalna misel in tudi če bi se mu bila, smo prepričane, da bi je pod praporom »Ljubljane’1 nikdar ne mogel dvigniti na višino, do katere jo je dvignila po širnem svetu znana naša »Glasbena Matica* kot glasbeni zavod prve vrste na celem slovanskem jugu. 0 slovenski moderni je predaval povodom glavne skupčine „Matice slovenske*' v soboto v ljubljanskem »Mestnem domu" g. prot. dr. Ilešič. Iz zanimivega predavanja povzemamo sledeče : V najnovejšem času se je tudi med Slovenci ustvaril poseben pisateljski stan, ki smatra pisateljevanje za svoj poklic, od katerega živi, ki ne piše za umetnost i zaradi umetnosti, temveč za denar. To ima mnogo slabib strani. Predvsem izgubi pisatelj, ki ne pripada nobenemu drugemu stanu, ki ni ne advokat, ne profesor, ne uradu ik itd., potrebne stike z ostalimi sloji. Potem pa je siljen plodove svojega pisateljevanja večkrat pustiti v svet še neopi-ljene, nedovršene, ker je ravno navezan na honorarje. To velja pa predvsem za one, ki tvorijo centrum naše moderne, ki so nam pa vendarle ustvarili nekaj res krasnih del. — Slovenska moderna datira nekako od 1. 1895. Njen začetek leži izven našega naroda v nemškem elementu, ki je imel že mnogo francoskih in ruskih primesi v sebi, ko so ga na Dunaju spoznali začetniki naše moderne, med njimi je nemška moderna našla ugodna tla. — Kaj je znak te naše modrne? Ona obrača pogled v notranjost, po duševi-ti hoče vse, manji dogodki so izgubili zanjo vso vrednost. Ona ljubi splošno razpoloženje (Stimmung) brez jasnih misli. Naši moderni pisatelji rijejo po svoji duši, ki vsled tega postane razdražena in reagira na vsako malenkost. Prvi znak naše moderne je torej lirika razpoloženja. Vnanji dogodek ji je samo simbol. Od tod drugi glavni znak naše moderne: simbolika. Uvažuje golo dušo brez ozira na zunanje vtise. Intelekt prezira, zato ne žanje uspehov na polju pripo-povedne književnjosti in dramatike. Prezira voljo — to je njen tretji glavni znak — go/ori pa samo o nekakem nedoločenem hrepenenju. — Slovenska publika je našo moderno odklonila in je ne bere. Med slovensko publiko in slovensko moderno je prepad. Slovensko moderno je treba odkloniti, ne iz moralnih, ne iz verskih ozirov, kajti v teh vprašanjih so nazori lahko različni, ampak zato, ker zavrača voljo. Slovenska moderna je sicer lep cvet, toda ima v sebi strup. — Na predavanju je bilo zbranega prav mnogo občinstva, posebno dijakov, ki bi brez njih v našem .kulturnem središču14 bila predavanja menda sploh nemogoča. Cirkus Kludsky je imel v nedeljo dve predstavi, prvo popoldne, drugo zvečer ob 8. uri. Nekoliko oratorij, največ pa skrajno neugodno vreme je neugodno vplivalo na obisk. Slovensko deželno gledališče. V nedeljo je nastopil v »Dijaku prosjaku" v vlogi Al-lendorfa prvič g. Josip Križaj in nam je to lepo vlogo takorekoč šele odkril. Že njegova ipra je bila lepo umerjena, brez nepotrebne robatosti. Pel je — dasi se nam je zdelo, da je nekoliko indisponiran — lepo. Vloga Allendorfa je — to se ne da tajiti — pevska vloga in jo samo pevec more izvršiti zadovoljivo. Gosp. Križaj nam je pripravil v nedeljo lep užitek. Tudi sicer je bila predstava prav dobra. Od dam sta se posebno odlikovali gd. Thalerjeva in gospa Foedransper-gova. Nova zima, novi sneg. Na Kranjskem je v nedeljo jutro zapadel sveži sneg ki je pobelil vse tudi najnižje gričevje do vznožja. Ljubljančani so tega nepridiprav gosta lahko gledali na Golovcu in v Tivoli, kdor je stopil na grad, je videl okrog in okrog sebe novo zimsko odejo. Sv. Jožef Je navadno rad muhast; iz najlepših dni napravi čez noč novo zimo. Letos mu ni zameriti, če tudi on malo zameri Kranjcem, ki so ga kot svojega patrona, kot rednika Jezusa in kot očeta Jezusovih četvero bratov in dveh sester pregnali iz trona njemu posvečenega praznika. Sicer pa bomo še le jutri videli, če nam je to resno zameril, ali nam z lepšim vremenom odpusti ta in druge naše grehe. Sicer pa že bezeg zeleni in drevje odganja, je torej upati, da požene tudi novo zimo v staro nazaj. Nič bat' se! Gruberjev prekop dogotovljen. Delo v Gruberjevem prekopu se bliža h koncu. Prekop kot tak se ne sme smatrati že dogotovlje-nim. Dovršena morajo biti še dela pri glavni zatvornici in "(čvrščenje obeh obrežnih stranic na koncu prekopa proti krenitvi Lju-ljanice v prekop. Ob količkaj ugodnejem vremenu in ob primernem številu delavcev bo celo delo do Velike noči izgotovljeno. Potem se začno dela v strugi Ljubljanice same, za kar se že zdaj dobavljajo predpriprave. Ker bo letošnja spomlad najbrže zelo mokra, bo dovršeni Gjuberjev prekop bar-janom gotovo dobro došel. Tretje proizvajanje Sattnarjevega oratorija v nedeljo je bilo spet popolnoma razprodano. Opazili smo posebno mnogo občinstva z dežele, dalje gojenke uršulinskega samostana, Lichtenthurničinega zavoda itd. Izvajanje je bilo jako dobro. Gospema pl. Feodranspergovi in Lovšetove sta bila poklonjena šopka, gospodoma Iličiču in Križaju pa venca. Skladatelju P. H. Sattnerju je bil poklonjon zlat kelih med burnimi ovacijami občinstva. — Ker je uspeh Sattnerje-vega oratorija tako izreden, se bo oratorij ponovil še enkrat, in sicer v četrtek (ne v sredo) ob pol 8. uri zvečer po znižanih cenah. ;£Sattnerjev orarorij se bo izvajal četrtič v četrtek, dne 21. t m. ob pol 8. uri zvečer v Unionu in ne v sredo, 20. t. m. kakor je bilo v zadnji notici prijavljeno. Vstopnice za četrto izvajanje se že dobivajo. Talent iz nemš-e šole Nemci nqm tako radi očitajo, da smo narod brez talentov. V resnici pa ga ni nadarjenejšega naroda, kakor smo Slovenci. Da ne sež ino globlje, le na tiste čase se spomnimo, ko smo še kot kmečki paglavci prišli v ljudsko šolo, kjer se nam je še predno srno se seznanili z zakladi materinega jezika, v glavo vtepavala nemščina. V četrtem ljudskem razredu smo morali biti že dobro podkovani v nemščini, drugače nas niso pustili gori po stopnji-cah do prve latinske šole. In če pride Slovenko kmečko dekle v Trst, v 14 dneh se že za silo prebija z laščiuo. In Nemci? Koliko pa jih je, ki bi znali več kot svoj jezik ? Saj jih vidimo, ki bivajo desetletja med nami in žive v ozkem stiku med z nami pa je čez 10 let komaj pririnejo do »hudit-scha". In kaj je s talenti mladine naših kranjskih Nemcev ? V roke nam je prišlo pismo, ki ga mestoma ponatisujemo. Že iz naslova je razviden nemški talent, naslovlja namreč: Gčrz in Istrien. Tega zemljepisnega greha pa ni zagrešil morda kak Nemec iz Berlina, ampak »Nemka*, ki je obiskovala 8 razredov nemške šole na Vrtači v Ljubljani, ki je rojena in stanuje v naši ljubi Šiški, vulgo SchSnau. In zdaj poglejte še kos pravopisa: »Dankend deinen Brief erhalten da ich aber mehr gehoft habe den hast die Adresse schon richtig geschrieben aber brauchst nicht meinen Namen schreiben ... neues w«is ich nichts nur der . .. hast mir gesagt das er dir etwas geschikt hast und was \veis ich nicht den du solltest es mir schiken was weis ich nicht was er dir geschikt hatt... den Ich habe sehr viel zu lernen so wie du afleh nicht war. Bin jetzt ihmer zuhause auch abend gehen \vier nie hinaus. Du schreibst warum ich Dich mitt Sie betittelt haben. (Nato slede stvari bolj privatnega značaja, ki se jih ne maramo dotikati. Pismo zaključuje). Und ach baltige Ant\vort auf die Post... itd. — Kaj, to je nemščina ? Pa če bi vi videli pisavo, pisavo ! In to je bila gojenka tudi nemške Ma-hrove šole z redom »eine MusterschCilerin". Poleg vseh tu navedenih izvirnih vrlin, se ta nemški talent odlikuje po brezmejnem sovraštvu do Slovencev. In taki nemški talenti ki niti svojega jezika ne znajo, imajo povsod prednost, od njih se ne zahteva drugega nič, kakor, da so: deutsch, potem pa je vse v redu. Od naših slovenskih deklet se v vsaki službi zahtevata najmanj dva jezika (s svojim so itak tudi naša dekleta dobro preskrbljena) in pisavo kot bi angelčki pisali. Nismo tega dokaza citirali, da bi se iz tega nemškega tabulata privoščili le zabavo in smo pri citatih iz pisma vse izpustili, kar bi znalo kazati na kako določeno osebo. Osebni ne maramo biti tudi ne napram Nemcem. Navajamo pa ta slučaj našim kranjskim Nemcem v pouk in svarilo, da prenehajo z baharijami o svoji visoki kulturi in iz tega razloga zaničevati svoje slovenske sodeželane kot narod brez izobrazbe brez talentov. Če jim pa ta dokaz ni še dovolj, jim lahko še z lepšim postrežemo. Trst- Primorje. Tržaškim socijalnim demokratom je N. D. O. trn v peti in zato porabljajo vsa dopuščena in nedopuščena sredstva samo da Vzemite ako ste nahodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLERJEV FU1D z znamko ELSAFLUID. — Mi smo se sami prepičali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. — Poizkusni tucat 8 K 60 vinarjev izdelovalec edino E. V.' Feller v Stubici, Elsatrg številka 264 (Hrvatsko). bi ji škodovali in jo uničili. Posebno grdo ie od njih, da dejlavce, organizirane v N. D. 0. terorizirajo pri delu in jih izpodrivajo od dela pri raznih podjetjih. Čudni ljudje, za sebe zahtevajo slobodo vesti in pravico do dela, drugim pa te slobodo in pravice ne privoščijo. Kaka je to morala ? Državni poslanci v Trstu. V četrtek pride v Trst 92 državnih poslancev in tudi mnogo poslancev ogrske zbornice, k spuščanju v Morje dridnavta „Tegetthof“. Predsedništvo poslanske avstr, državnega zbora zastopal podpredsednik Pogačnik. Pride tudi vojni minister general Auffenberg in ogrski listi izražajo mnenje, da bo pri tej priliki govoril 2 ogrskimi poslanci o znani aferi z njegovim resničnim, ali pa samo dozdevnim memorandumom in o vojnih vprašanjih sploh. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Srbi in Hrvati. Zemun, 18. mar. Srbski dijaki so imeli shod, na katerem so protestirali proti tiU-vajevem režimu na Hrvatskem. Shodu je prisustval tudi neki hrvatski dijak iz Zagreba, ki je govoril o slogi Srbov in Hrvatov, ter se zahvalil za izraze solidarnosti. Stavka premogarjev na Angleškem. London, 18. mar. Brezposelnih delavcev je sedaj na Angleškem po .Morning Postu “ 1,800.000. po „Timesu“ 1,340.0001 Organizacije, pri katerih šo delavci zavarovani za slučaj brezposelnosti, so izplačale preteklo soboto okolu 2,000.000 mark podpor. Avijatična šola na Češkem. Praga, 18. mar. V Hrdlovcu pri Pragi se osnuje vojaška avijatična šola, v kateri se bodo vadili v avijatični službi za to posebno določeni oficirji. Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda. lil Etbin Kristan: „Tovarna“. Po uprizoritvi Tuntkove „Tekme* so bile vse kritike polne hvale, da je to naša najboljša drama. Mi smo trditev omejili: najboljša v tej sezoni. In zdaj ? — Da, še vedno najboljša v trdni tehnični zgradbi; o Kristanovi ,Tovarni“ se namreč ne more trditi, da je enotno zgrajena; ta »socijalna drama v 4 dejanjih" je le vrsta štirih slik iz današnjega socijalnega boja. A to prednost imajo te slike pred Tuntkovo spretno skonstruirano dramo, da so kakor iz živega življenja prestavljene na oder, da so vse te osebe živi ljudje, iz mesa in krvi, krepko in ostro očrtani in karakterizirani. In zato tudi zgrabijo te slike človeka v globini duše, ne ganejo nas pa prav nič vkljub priučeni tehniki Tuntkove nežive figure. Le poglejmo pri Kristanu tega tovarnarja Vrabina, ki je premehak, prepošten, premalo brezobziren za podjetnika, a izvrsten inženir je, dober uslužbenec bi bil, za gospodarja pa ni; da je prišel na prestol, kjer ne ume vladati, to je zasluga njegove častihlepne žene Marije. Z neizprosno nuj nostjo mora priti iz tega to, kar se na koncu zgodi: da zapusti Vrabin mesto, kamor ne spada in postane spet inženir, tovarno pa proda svojemu ravnatelju Seni-čarju. Ta s svojim hladno računajočim razumom, ki ne pozna nobenih ozirov in usmiljenja, bi moral biti tovarnar, kot ravnatelj pa je tako ali tako on faktični njen voditelj. Logično je, da postane končno on, v čigar rokah je tovarna zrastla, njen pravi •lastnik. V Meli, hčerki filozofičnega, mehkega očeta in trmaste matere je avtor virtuozno narisal duševni razvoj punčke v mislečo ženo; ta proces se porodi iz začetkoma nezavedne ljubezni do delavca Jaklina. — In to je bil tudi, kakor se je lahko naprej vedelo, tisti kamen, nad katerim se je spodtikalo mnogo občinstva, gosposko dekle da bi stopilo iz višje socijalne stopnje na nižjo, da bi si vzela delavca ? Neverjetno! — Posebno ženske, kar jih je bilo v gledališču, niso mogle pisatelju tega odpustili; saj se same tako dobro, najboljše poznajo, boljše nego jih mi moški vsi; naš idealizem je ..praktičnemu* ženskemu razumu le v zasmeh In — izrabljanje ; idealni moški je že tisofS in tisoč krat vzdignil žensko iz nižjega družabnega sloja v višjega; da bi se pa ženska ponižala —• doli — to so redke izjeme ; vsaka ženska hoče po moškem splezati višje, hoče naslov, hoče udobnost in komfort . . . Da bi pa tak slučaj kakor ga ima Kristan, ne bil mogoč, kdo bi si upal to trditi ? Proces je dobro motiviran in izveden in v teh razmerah tudi verjeten. Deluje usmiljenje z delavci, občudovanje Jaklina, paralelno pa se izvrši tudi očetova metamorfoza : iz tovarnarja postane inženir, iz kapitalista uslužbenec. Dalje inteligentni delavec Jaklin, kako krepko očrtana oseba, ravnatelj ga hoče podkupiti, da bi pregovoril delavce, ki štrajkajo, naj gredo spet na delo, povišal bi mu plačo za 30 za 40 procentov. In kaj odgovarja Jaklin: „Lahko bi me potreba prignala do tega, da bi kradel, toda Judež ne bom nikoli!‘ V tem trenotku ga začne Mela občudovati. To občudovanje se stopnjuje potem, ko se niti ne izkuša opravičevati Jpred delavci, ki ga imajo za — izdajalca 1 Da, ta Jaklin, ta zastopnik zavednega delavstva je junak drame. Ima pa drama še enega junaka, to je ona bučeča masa delavstva, od začetka neorganizirana, ki tudi predelava svoj duševni proces, kakor kak posameznik, ki se prebuja in spoznava pravo pot. In ti posamezni delavci, kako naravni, življenski so v vseh svojih besedah in dejanjih ! Posamezna dejanja so imela resničen, globok učinek — razun četrtega Tam so dogodki preveč na kupu, pode se drug za drugim, najbolj mučno pa je ravno na koncu indignirano kričanje Vrabinove žene, (konSno pade v medlevico, hvala Bogu) — na drugi strani se pa objemata Jaklin in Mela, delavci vpijejo „Živio“, zadaj se pa sliši boben vojakov, ki prihajajo radi grozeče stavke. — Tega je preveč. — Sploh ima drama dva dela, vsakega po dva dejanja. V 3. dejanju stojimo na enkrat pred faktom, čisto nepripravljeni, da delavci spet delajo, da je štrajk v 1. in 2. dejanju končan. Kakor nekak deus ex machina pride projekt nove tovarne in nakup zemljišča zanjo. Pripravlja in začenja se pa radi novih vzrokov spet nov štrajk. Kakor smo rekli — vrsta slik, zelo posrečenih, le zadnje dejanje nekako predelati! G. Kristan je najbrže naš najkrepkejši dramatični talent, žalibog mu uredniški in strankarski posli jemljejo ves čas in moči, tako da se človek sploh čudi kdaj more pisati drame. To je pač neprecenljiva škoda za slovensko dramatično literaturo. Igra je bila zelo skrbno in lepo uprizorjena in dobro naštudirana; vsi igralci in igralke popolnoma na svojih mestih. G. Danilo kot tovarnar Vrabin — krasen, ga Bukšekova, tovarnarjeva žena zelo na mestu, gd. Šetrilova kot hčerka Mela prav ljubka in naravna, vsa čast; g. Skrbinšek v vsem izvrsten, g. NučiS v resnici zelo dober Jaklin. Delavec g. Verovška je bil imeniten, tudi drugi g, Molek g. Peček, g. Bukšek, g. Drenovec itd. \si prav dobri. Posebno posrečeni so nastopi delavske mase, tako velikih in dobrih še menda ni bilo na našem odru. Gledališče je bilo prav dobro obiskano, le večina lož je bila, ne vemo zakaj, morda ostentativno prazna. Menimo pa, da bi naši slavni frakarski gospodi prav nič ne škodilo, ko bi videla — saj na odru — kos današnjih socijalnih bojev. Občinstvo je pisatelja po prvih treh aktih iskreno in navdušeno akla-miralo. -n. Mali oglasi. PrvcJ+ilnn ®°£atec v Branjih priporoča svojo VJObllillct dobro kuhinjo in izborno pijačo. Nemeblovano dična s 1. aprilom v bližini Kolodvorske ulice v Ljubljani. Naslov • Ela, joste restante Ljubljani. Proda se damsko kolo, S re se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani. Dve mladi gospodični 3SU'VŠ” špondirati z 2 ml&diira, inteligentnima gospodoma. Prva pod šifro „Nina“, druga pod , Saudi“ poste restante Ljublj na. KVninŠlri strni se poceni proda : Ljubljai a J**1 o HUJ Dunajska cesta 6 I nadst PrnrJn aa Prav mal° rablJen gromofon naj-X iUtlcl at? boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra“ v Trst. Lepo meblovano K/pSSS?." X s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič Kča^os0^!! ul. 7. Ui etniški izdelki, stalne cene. dobrega domačega sur. masla 10—15 .L I OUdlli kg na teden, cena je 2 K 60 vin., v ^irch, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu. /J„ c« otroški voziček, bel; jedna omara XiUU.di Se in drugo. Slomškova ul. 12, par ter desno. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. nill/ftlA ‘n modno blago za gospode in Vila MO K01iPe priporoča izvozna hiša U Ulili H Prekop Skorkovsky in sin v Humpolcu, Češka. Vzorci na zahtevo franko. — Zelo zmerne cene. — JVd zeljo dajam tukaj iz gotovi jati gosposke obleke. ZEFIRE Vekoslav Plesničar TRBT ulio« Oiulla 29 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne oene 1 I I I 1 i H vvmom , TOVARNA S HRANIL 5 “ PRAGA-VB \a dobra žilna kavo. olroSkci moko, oblah in drugi I izdelki edino svoje vrste. , _ j I Časopii ..Domači Prijatelj:'- Zahtevajte z&rvk. „JUTRO“ se prodaja y Ljubljani po 6 vinarjev v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. nmm. Stara in dobro znana slovenska trgovina Ferd. Dobaušek-Trst ulica Giosuč Carducci II. Velika zaloga narejenih oblek za moške in dečke. -------- Najkonvenijentnejši v Trstu*----------- Za novo spomladansko sezono v veliki izbiri vse zadnje novosti kakor: Narejene obleke za moške, dečke iu otroke, jopice, površnike, srajce, jopice, spodnje hlače i. t. d. Bogata zaloga, Solidna postrežba, Nizke cene. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Redka prilika! Vsak kdor kupi blaga najmanj za pet kron dobi gratis listek za udeležbo pri vzdigovanju srečk za 1.040.000 Kron Eden miljon in štiridesettisoč kron. tfifSV Higijeničm mlekarna Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Čisto domače, filtrirano mleko pasteur zirano, ohlajeno na nizko tem-peraturr. Najfinejše čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mleko za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah. Iskrene čestitke gospici PEPCI KREBELJ-evi. ©©©©©© Pekarija in elad£i£arna Mikusch Trst - Piazza 8. Francesco d’Assisj 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk. Ivan Krže Tret, Piazza S. Giovanni I. 7o |nnfl kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz £.alUy<3£><3£><3E><3E><3E><3D<3E><3E><3E><3l!t><38><3<3S>^S><3EX3E><38x3£><3E><3 Restavracija „AUKORA” Via G. Carducci IO. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču- Apollo v Rimu prvi ciganslti srtoslto-ogralti zbor * w>H0NCARIA ’2- • pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajaj o "se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. Narodni ples „CZARDAS“ v kostumih. G® Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. Vstop prost. Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes naprej bavarsko pivo B o o k, Goessalvator. Za obilni obisk se priporoča prav toplo C3r. Domines, restavrater. A * s? £ s s 03 * S ® p sl ■S S. S 02 ► od o ISI obroke! Velika zaloga Izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v vezuji. Velika izbera volnenega blaga. — NajzmernejSe cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven .Buffet Antomatico" Tel. 251, Rim. II. -o O IVI -« 0D |1 B ® is ti rt :: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek :: za možke, ženske in otroke BOHINEC & c. Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) l/oliLanoLa 7alnna vsakovrstnih najmodernejših oblek, polti II Itd llona Zdltiyd. vrJnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. •••••• Najnižje stalne cene. :: Obleke po meri od K 50.— naprej. :: co n< s (D ■o O co ■n CD \iv vjv vj/ »|/ »|> »j/ »j/ »j/ »|/ »j> »|/ »j* »j/ »j* »|/ Znani cirkus Kludski je dospel v Ljubljano. Večeraj, v soboto večer je imel že prvo predstavo. Sicer -... ■ — pa opozarjamo ne današnji oglas. —— Podružnica v Trstu i *1 res Obrestuje vloge: i| o| ■ 4 0 1| 01 ■ 2 0 . d 31 01 4 0 Obrestuje vloge: 5| 01 |8 |0 povračno obreitovanje na knjižice ©© na računu in fixne uloge ©© premijne vloge | Uradne ure od 9-12, 2-5. Vse bančne transakcije. ‘I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice li 0| » Ljubljani _ 2 0 brez vsakršnega odbitka. ©© Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: K 71.000. r. x> x n. x. obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ■$}£ ^ ©©©©©©©©©©©©©©©© Nova knjiga! Arcibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane K 1,60, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Sloven! skem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke.