ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Coxmnerical Printing of All Kinds
NAKOPRAV
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII.
Ford v Clevelandu
Nova Fordova tovarna v Walton Hills bo, kakor je družba sama najavila, začela z obratovanjem prihodnji mesec, v popol-.
obratu pa bo meseca marca. Sedaj je zaposlenih kakih 600 "loči. ki postavljajo stroje. Tovarna bo zaposljevala začetko-"la kakih 2,200 ljudi. Gre za najmodernejšo tovarno, tako pravijo. V tovarni bo zavladal princip avtomata. Mi bomo samo nakla-ali in razkladali, delo v tovarni pa se bo vršilo vse avtomatično. Na novo tovarno je naravno pozorna tudi delavska unija CIO avtomobilske stroke. Delavci se 00340 brezposelnosti. V koliko o avtomat v tovarni povzročal rezpcselnost, o tem se vodstvo tovarne točno ne mara izjaviti.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 27, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 19
MOSKVA SE DOBRIKA lUDI ZAPADNI NEMČIJI
MOSKVA, 26. januarja—Sovjetska vlada je prišla z novim diplomatskim predlogom, da je pripravljena priznati, da se tako z Vzhodno, kakor tudi z Zapadno Nemčijo ne nahaja več v vojnem stanju. (Dokler ni sklenjena mirovna pogodba, so države, ki so si stale v vojni z orožjem nasproti, še vedno v vojnem stanju, četudi bojev dejansko ni.) Moskva pa zahteva, oziroma ponavlja svoj stari predlog, da naj se naj prvo skliče konferenca štirih velesil, ki naj reši celotni nemški problem. Poslaniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije, ki zastopajo svoje države v Moskvi, so ta sovjetski predlog danes že odklonile.
HEARST V MOSKVI
^eiiški časopisni magnat Wilham Randolph Hearst se na-Jaja v Moskvi. Ob svojem priho-„ Зе namen svojega potovanja znacil s tem, da se hoče na last-»e 001 prepričati, kakšno je dejansko vsakdanje Življenje v Sovjetski zvezi.
Na operaciji
v- Guclid-Glenville bolnišnici, Marv f	poznana Mrs.
Podvrp" t'	Јб morala
Iji 30	Pri%tiT^
limo, da N	nii ji Pa 2e-
^ојак ubit v avini nezgodi
okrn^ Lake in Ashtabula včer slavni cesti 20 se je пп ^Ji^traj pripetila promet-
je ŽivV^^^-' ^	zgubil svo-
starTn	Nachtigal,
liiaki Nachtigal je bil zem-сачп	ter je svoje-
clair^i	pisarno v st.
je v ®l^>ini, zadnja leta pa vnr^ii svojega sina Michael g. ^^niljiško agencijo Hollin-
Av	"a 15975 Euclid
tanoval je na 321 Green
Nap^K	pripetila ko je
vn» 'Salov avto zavozil iz do-glavno ulico in se je vanj oKf	voz s priprego. Na-
g	na mestu ubit, nje-
if.	Anna, stara 69 let, pa
hai ^ ^ poškodbe in se na-jji Geneva Memorial bolniš-ci- Pokojni zapušča poleg že-Tieber, sina Michael, r Mrs. Helen Mertineit in tri 2^ . Pogreb se vrši v soboto g. ,	^0. uri iz Monreal po-
^ onega zavoda, E. 110 St. in St.
te M	sv. Margare-
in nato na pokopališče
®nferenca Slov. del. doma
l^onferenca korporacije
jj	<ioma na Waterloo Rd.
n!v,^	popoldne v običaj-
^in prostorih. Pričetek ob 1.30
Mik"	80 društva-zastop-
I in posamezni člani da se je Udeleže.
^*®tna seja čitalnice
Letna seja Slov. nar. čitalnice vrši v čitalniskih prostorih Slov. nar. domu na St. Clair Ve. v nedeljo, 30. januarja. Pri-tek ob 2. uri popoldne. Vabi se ^8e diTištvene zastopnike in člar Пе čitalnice, da se je gotovo ude-^ • Volilo se bo odbor in икпв-Palo o drugih zadevah.
Zanimivi so bili politični dogodki v Londonu, ko se je britanski parlament zopet zbral na zasedanju. V zunanjepolitični debati je bilo na dnevnem redu nemško, rusko in kitajsko vprašanje. Nekateri poslanci, ki pripadajo britanski delavski stranki, so zahtevali od Churchilla, naj se v današnjem položaju Velika Britanija sama direktno pogaja s komunističnimi voditelji, tako glede Nemčije, kakor glede Formoze in Kitajske. Churchill je njihovo zahtevo odklonil.
Pred britanskim parlamentom se je zbralo kakih 4,000 komunistov, ki so protestirali zoper ponovno nemško oborožitev, češ, da nočejo nove vojne. Londonska policija, ki je manifestante raz-gnala, nekaj od njih pa aretirala, se je vprašala odkod število 4,000 komunistov v Londonu. Dognala jč, da je britanska komunistična stranka, ki je priredila protestno zborovanje, na to zborovanje pripeljala svoje pristaše ludi od zunaj.
Winston Churchill je v imenu britanske vlade še enkrat povda-ril, da mora priti najprvo do pogodbe glede Zapadne Nemčije, njene svobode in oborožitve, potem šele se bo dalo govoriti z Moskvo.
Kanada za Nemčijo
V Ottawai, Kanada, je spodnja zbornica poslancev z 213 proti 12 glasovom odobrila pogodbo o svobodni in oboroženi Zapadni Nemčiji. Sedaj ima besedo še kanadski senat.
ZMAGA
KONSERVATIVCEV
V volilnem okraju Twickenham južno od Londona so se vršile nadomestne državno-zborske volitve. Gre sicer za volilni okraj, katerega smatrajo konservativci za svojega. Izid volitev je na vsak način značilen, če pomislimo, da se Velika Britanija v letu 1955 pripravlja na splošne državno-zborske volitve. Konservativec Roger Gresham Cooke je porazil delavskega protikandidata Roberta Pikmana v razmerju 23,075 in 12,253.
Mlad. zbor S.D.D.
Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši seja Odbora Mladinskega pevskega zbora S.D.D. na Waterloo Rd. Nadzorni odbor je pro-šen, da pride ob 7. uri za pregled knjig p; ed sejo. Prosi se vse starše in sploh vse, ki se zanimajo za zbor, da pridejo na sejo.
Mladi pevci bodo nastopili v soboto zvečer na Narodnostnem festivalu v Music dvorani, kamor je javnost tudi vabljena na po set.
Pevske vaje zbora se vršijo vsak petek večer ob 6. uri in starše se vabi, da pošljejo svoje mlade k vajam, ker se pripravljajo za spomladanski koncert.
Nixon naj se zagovarja
WASHINGTON, 26. januarja —Demokrati so v senatu v večini. Tako razpolagajo z večino tudi v posameznih odborih. V senatu obstoja posebni odbor za razna raziskovanja. Odbor je sklenil, da pokliče pred sebe podpredsednika Richarda Nixona, da pojasni dvoje njegovih trditev. Prva—da so demokratje hodili okrog komunistov preveč z rokavicami na rokah; druga—da je 96 odstotkov tistih federalnih nameščencev, ki jih je sedanja republikanska administracija odpustila iz varnostnih razlogov, bilo nameščenih po demokratih. če bi podpredsednik Nixon ne hotel priti na prvi poziv, bi ga odbor pozval "pod kaznijo," to je, da če ne pride tudi sedaj, se bo moral zagovarjati radi žalitve senatnega odbora.
Unije so bogate
Kdor je član kake delavske unije, sploh kake unije, mora plačevati članarino, poleg nje ko vstopi, pa tudi pristopnino.
V Ameriki naj bi bilo približno 17,000,000 unijsko organiziranega članstva. Izvedli so statistiko, kako dobivajo unije dohodke od članov. Pregledali so 149 unij, ki predstavljajo 15,857,359 članov. Povprečna članarina znaša $2.28 na mesec. Letno bi torej prišlo v unijske blagajne $433,000,000! V centralno blagajno je šlo $194,-000,000, v lokalne blagajne pa $239,000,000.
Nekatere unije imajo zelo visoko pristopnino. Tako plačajo nameščenci pri raznih radijskih družbah kot pristopnino $100, muzikantje $50, tisti, ki delajo pri dvigalih in njihovi produkciji, pa celo $200. Visoke pristopnine zahtevajo tudi unije v letalski stroki in sicer od $25 do $200, dalje unije zidarjev in tesarjev in to $25 do $150. Tudi vodja rudarjev Lewis ne sprejme vsakega, razen če plača $50 pristopnine.
KAJ JE OPRAVIL KIRK?
Včeraj je odletel iz Clevelanda v San Francisco profesor Kirk, ki se je stavil na razpolago družini Sheppard, da kot kazenski strokovnjak pomaga pri morebitni osvoboditvi Samuela Shep-parda. Ob odhodu iz Clevelanda je profesor Kirk povedal, da mu je družina Sheppard plačala dnevno $100 za njegovo delo, poleg tega pa vse dejanske izdatke Ali je kaj našel? Kirk je kratko odgovoril: "Nekaj, toda ne preveč. Svoje strokovno mnenje bom izdelal do sredi februarja."
"LETOS MI V EVROPI. DRUGO LETO PA VI V AMERIKI!"
V	E\Topi so imeli izredno čudno zimo. V Veliki Britaniji snega na splošno za 12 čevljev. Na Škotskem so bili radi snega kar odrezani od sveta, živež so nosila letala s helikopterji vred.
Na Francoskem so bile velike poplave. Reka Seine se je dvignila za 23 čevljev in sedem palcev nad normalo. Tako tudi druge francoske reke. Škoda, ki je nastala vsled poplav, gre tudi v dolarski valuti v sto in sto milijone.
V	Londonu so imeli za deset minut ob belem dnevu tako temo, da so mislili, da se bliža konec sveta.
Nemška reka Rena je enako narastla in se zlila preko bregov. Zanimivo je, da je poplavljala tudi v Bonnu, prestolici Zapadne Nemčije, rekli bi, pred nosom nemške vlade in ameriškega glasnega stana.
Izredne vremenske razmere so imeli tudi v drugih državah Елторе, kot v Belgiji, Španiji in Italiji. Tudi je bilo okrog dvesto mrtvih.
Ljudski glas po Evropi je trdil, da je vse v zvezi z eksplozijo vodikove bombe. Eksplozijo s o povzročili Amerikanci. Po načelu, t\a danes meni, jutri tebi, se po Evropi govori, da pridejo izredne razmere drugo leto 1956 nad Ameriko.
Vnela se je tudi debata o vplivih atomskih eksplozij na vremenske razmere. Mnogi, med njimi tudi stari Winston Churchill, trdijo, da vodikova bomba z izrednimi ^Temenskimi razmerami nad E\Topo, nima nobenega opravka. Tako na jasnem si pa vsekakor niso. V Ženevi v Švici obstoja centrala vremenskili postaj in je vodstvo te postaje že Izdelalo program, da naj se študira vpliv atomske eksplozije na vreme.
iCe se bodo prerokbe iz Evrope uresničile, pripravimo se že v naprej na leto 1956!
Ali smo pred obračunom Vzhoda in Zapada?
Ali naj se ameriška obramba zniža?
PRIJET UBIJALEC
V	gostilni Wine Tavern na 3331 Scovill Ave., je bil ubit sin lastnika te gostilne Joseph Fena, star 40 let. Zločin se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Nekdo je vstopil v gostilno in streljal, pa pobegnil. Neki Walter Wilson,, star 28 let je policiji, potem ko ga je kot sumljivega prijela in aretirala, priznal uboj. Ugotovilo se je tudi, da je Wilson doma iz Tennessee, kjer je bil v umobolnici.
V	zadnjem času se po cleve-landskih krčmah in gostilnah dogajajo slučaji, da lopovi čakajo, da zadnji gost odide, nakar z revolverjem v roki zahtevajo od lastnikov denar.
KONKURZI RASTEJO
NEW YORK, 26. januarja — Podjetje Dun 0 Bradstreet, ki se bavi z raznimi gospodarskimi pojavi in gibanji ter zbira enako potrebni statistični material, je objavilo, da je bilo v Ameriki prejšnji teden 265 konkurzov. Teden prej pa le 200. Značilno je, da gre za 229 konkurzov pri podjetjih, katerih dolgovi znašajo nekaj nad $5,000. Propadajo torej v prvi vrsti mala podjetja.
V WASHINGTONU MRZLIČNA ' POSVETOVANJA	|
WASHINGTON, 26. januarja—Če gledamo na končne j cilje, kakor so jih napovedali kitajski revolucionarji, bi šlo; za veliki obračun med Vzhodom in Zapadom, med komu-; nističnim in kapitalističnim svetom. Vzhod—A%ijo bi vo-; dila Kitajska. Vprašanje je le, ali je. celinska Kitajska že! tako močna in na splošno vojno tako pripravljena, da si bo upala to odločilno bitko za svetovno gospodstvo tudi sprejeti nase.
V kongresu in njegovih odbo-'^~
l ih ter pododborih redno zasedajo. Važno je delo v pododborih,
kjer pričajo vojaški in civilni odgovorni predstavniki ameriškega javnega življenja. V kongres so šli obrambni tajnik Charles Wilson, ki je podal svoje mnenje C stanju ameriške oborožene sile, kakšna je in kakšna naj bo;
admiral Radford, ki je šef ameriškega glavnega zveznega šta-baž general Ridgway, ki je šef ameriškega glavnega štaba kopne vojske. Ta dva vojaška poveljnika sta trdila, da bi morebitni oboroženi spor za Korejo zahteval od Amerike, da v ta spor poseže ne samo s svojimi letali in vojnimi ladjami, mai-več tudi s kopno vojsko. Vsekakor vsa znamenja kažejo, da če bo ena ali druga stran udarila, bomo imeli na Formozi drugo Korejo.
Drugo vprašanje je vprašanje o moči ameriške oborožene sile.
Pred kongresom je predlog predsednika Eisenhowerja, da se izdatki za, ameriško vojsko vseh vrst omejijo. Ali bo ta omejitev še prišla v poštev, če se na Formozi spopadejo? O tem vprašanju več podrobnih pojasnil spodaj.
Drugo vprašanje je, kaj je sedaj z ameriškimi obsojenimi piloti na Kitajskem. Še manj izgleda, da pridejo na svobodo, je sedaj, kot je bilo po povratku glavnega t?jnika Združenih narodov Daga Hammarskjolda iz Kitajske. Misel sama, da bi te zaprte pilote obiskali svojci in sorodniki iz Amerike, je stopila popolnoma v ozadje.
Nadalje: Če bi se videlo, da je komunistična Kitajska pripravljena na splošno vojno, ali naj se Ciang Kajšeku na Formozi od ameriške strani dovoli, da z ameriško pomočjo skuša vdor na celinsko Kitajsko. Pooblastila, ki jih je zahteval predsednik Eisenhower od kongresa, gredo le na obrambo Formoze in otočja Pescadores. Položaj pa se lahko spremeni.
Soglasnost v kongresu
Včerajšnje glasovanje v spodnji zbornici, ki je dala predsedniku Eisenhowerju tudi formalno pooblastilo, da z oboroženo ameriško silo brani Formozo in Pescadores, in ki je izpadlo skoraj soglasno, 409 proti 3, (med temi tremi sta bila dva republikanca in en demokrat) je zadovoljilo tudi Eisenhowerja. Posebno je podčrtati, da so poslanci opozarjali drug drugega, da ne gre za to, da bi se kritizirala poprejšnja politika, marveč za to, da se sklene, kar je danes potrebno.
Predsednik Eisenhower je tiskovno konferenco, ki naj bi se vršila danes, v sredo, odpovedal,
ker bi tisku ne mogel povedati itak ničesar novega, razen onega,
kar je v njegovi spomenici kongresu. Eisenhower čaka na izid glasovanja v senatu. Ameriški senat odločuje pri zunanji politiki. Vsa ta vprašanja morajo iti preko mogočnega senatnega odbora za zunanje zadeve, ki je danes ves dan razpravljal in zasliševal. Predsednik tega odbora, demokratski senator George, je obljubil, da bo s svoje strani napravil \se, da bo čim preje prišlo do glasovanja v plenumu senata. Ne bo pa nikakega iznenadenja, če bi plenum senata o spomenici Eisenhowerja glasoval šele prve dni prihodnjega tedna.
Ameriška vojska in stroški
Predsednik Eisenhower je predložil kongresu federalni proračun, ki naj vstopi v veljavo s 1. julijem 1955. Ta proračun znaša $62,408,000,000, od te vsote pa odpade za stroške ameriške oborožene sile $34,000,000,000!
V primeri z vojaškimi in vojnimi stroški federalnega proračuna v letu 1953 naj bi bili vojaški stroški v bodočem letu skoraj za 10,000,000,000 dolarjev nižji.
Radi večjega pregleda nekaj nadaljnih podatkov:
Pred vojno na Koreji so znašali ameriški vojaški obrambni stroški manj kakor 14,000,000,-000 dolarjev. Pred drugo svetovno vojno so ti stroški znašali manj kakor 2,000,000,000 dolarjev na leto. Vojna torej—žre!
Eisenhower si je zamislil bodočo sestavo ameriške vojske takole:
Imeli bi 22,900 letal, ki bi bila porazdeljena na 130 edinic, vseh vojakov v letalski službi v uniformi bi bilo 975,000.
Ameriški marini bi imeli tri bojne divizije in tri zračne edi-nice, vsaka od teh v eni diviziji. Pod orožjem in v uniformi bi bilo 193,000 marinov.
Ameriška kopna sila bi imela 19 bojnih divizij in sicer pet v Evropi, dve na Koreji, eno na Japonskem, eno na Havajskem otočju, eno ob kanalu Panama, eno na Aljaski in osem doma v Ameriki. Poleg teh divizij bi bilo 12 posebnih polkov enako razmeščenih kakor divizije. Skupno bi kopna vojska štela 1,027,000 mož.
Ameriška vojna mornarica bi razpolagala s kakimi tisoč ladjami vseh vrst, kakimi 13,000 letali in imela pod orožjem in v uniformi 664,000 mornarjev. Mornai ica križafi tako po Atlantiku, kakor po Pacifiku, v vodah Daljnega vzhoda in v Sredozemlju.
Vsa vojaška pozornost, razumljivo da tudi zunanjepolitična, je sedaj prenesena na Kitajsko m na Daljni vzhod. Razvoj dogodkov bo pokazal smeri, v katerih naj se giblje ameriška oborožena moč. Na Koreji je na pri-
mer sedem divizij, ostali naj bi le dve. Ali bo to v sedanjem kritičnem času obveljalo? Zopet glavno vprašanje; Kaj je in kaj bo z znižanjem vojaških stroškov, ki črpajo federalni proračun visoko nad polovico'
Današnji položaj
V senatu sta dva odbora, in to za zunanje zadeve ter za vojaštvo, odobrila resolucijo Eisenhowerja s 27 proti dvema glasovoma. Danes začne debato o resoluciji plenum senata.
Britanski zunanji minister Anthony Eden je tole napovedal. Celinska Kitajska lahko dobi vse otoke, ki so še pod Čiang Kajgp-kom, če pusti pri miru Formozo in Pescadores.
Na Formozo prihajajo ameriška bojna letala in sicer iz ameriških oporišč na Okinawa in na Filipinih. Trenotno je že prispelo na Formozo 18 bombnikov.
Zadnje vesti
Prava zima nas je zajohi. Danes z.}utraj je bilo v Ohijii na splošno nekaj stopinj nad ničlo. Okrog dve in štiri stopinje. V Daytoiui so imeli celo dve stopinji pod ničlo. Najvišja temperatura dneva bo šest stopinj, najnižja pa dve stopinji.
Družba General Motors je objavila svojo bilanco za leto 1954. Ta bilanca izkazuje čistega dobička 806 milijonov dolarjev. Najvišji dobiček družbe je bil v letu 1950 — okrog 34 milijonov \išjl od lanskega.
V	bližini gla\Tie ceste 42 v okraju Medina, skoraj na meji med okrajema Cuyahoga in Lorain, so našli ob cesti nago truplo ženske. Gre za žensko, staro okrog 15 let. Tehtala je le 87 funtov in ob pr\i najdbi se je mislilo, da se gre za otroka. Malo naprej od trupla so oblasti našle zaboj, v katerem je bila lepo zložena cbleka mrt\e ženske, vsi znaki identitete kot tudi gumbi na bluzi so bili odstranjeni. Truplo ženske ne kaže nobenih znakov nasilja in mrliški oglednik bo danes skušal ugotoviti vzrok njene smrti. Do sedaj tudi še niso ugotovili kdo je mrtva ženska.
V	Washingtonu se je že pojavil predlog, da če pride do vojne na Formozi ali radi Formoze, bo treba načeti vprašanje o kontroli natl cenami, mezdami in najemninami, kakor je bil to slučaj za časa vojne na Koreji.
V	Los Angelesu je praznoval 75-letiiico svojega rojstva general MacArthur, bivši ameriški poveljnik na Pacifiku in na Daljnem i'zhodu. General IMacArthur je proti vojni. Hoče imeti združeno vse, kar je svobodoljubnega. Cilj te zveze pa bi bil ta, da se vojna prepreči. MacArthur pravi, da v bodoči vojni ne bo nihče ne zmagovalec ne premaganec, marveč doživeli bomo samo razdejanje.
Redna seja
Redna seja društva Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J. se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by	I
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece) ______
..$10.00 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za 3eat mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_?12.00 - 7.0( . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26 th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DEMOKRACIJA IN KASTE
(3)
Nam bo tudi razumljivo ob branju napisanih vrstic, zakaj je bilo tujim oblastem izven Indije lahko mogoče, da so kot peščica gospodovali nad temi stomilijonskimi Indijci. Stari pregovor pravi, da kjer se prepirata dva, tam tretji dobiček ima. Angleži so brez dvoma poznali to ka-stovsko življenje v Indiji. Če pa jaz neko nasprotje poznam in če mi veleva moj lastni interes, da ga izkoristim, ga pač izkoristim. To so delali Angleži kljub temu, da jim je na drugi strani priznati, da so Indijo v upravnem ozi-ru precej prekvasili s svojo angleško upravo.
Kako izrabiti nasprotstva? Vzemimo vzgled iz Indije same. Večkrat pišemo besedo Pakistan, to je sedanja država tistih prebivalcev Indijskega polotoka, ki so muslimanske ali kakor pravimo Slovenci na splošno "turške vere," pa so na skrajnem vzhodu in skrajnem zapadu tega velikega Indijskega polotoka. Samo v sedanji državi Pakistan, ki je kakor opisano, deljena, imajo najmanj 80 milijonov prebivalstva. Pod Angleži je bil polotok Indija politična celota. Nam je znano, da je recimo prašič v muslimanskem svetišču za muslimana nekaj nezaslišanega. Kdo ga je tja vrgel? Včasih razen Angležev nihče ni im^el odgovora na to vprašanje. Toda ko so muslimani videli prašiča v svojem svetišču, so dolžili-svoje dedne sovražnike Indijce-Hinduce, da so oni storili to dejanje. In posledica? Krvavi pokolji, krvave osvete na drugi strani. V zgodovini Indije pa se je nekdo tretji lepo smejal.
Vseindijska kongresna stranka hoče odpraviti to ka-stovstvo. Indijci naj b^ bili enaki pred zakonom, politično enako svobodni kot smo mi tu v Ameriki. Ne oviraj zmožnega na njegovi poti, pa naj bo očetova hiša sicer še tako borna. Vsem enaka sredstva, ko gre za zdravje, za pobija-nje bolezni, za politično enakost in soudeležbo pri upravljanju države. Vsekakor program, ki bo, če bo izveden, ena največjih socialnih revolucij na največjem kontinentu, ki ga imenujemo Azija, in kjer prebiva na sto in sto milijonov ljudi. Pa se vprašajmo, če je ta usodna indijska notranja Revolucija možna ali pa ni.
Amerikanci raznih verskih sekt pošiljajo svpje misijonarje predvsem v Azijo. To je pač njihov program. Nam gre za to, kaj ti ljudje, ko se vrnejo nazaj v Ameriko, pravijo o dogodkih v Aziji.
Gre za izobražene ljudi, ki so se nahajali na licu mesta v Aziji, recimo tudi v Indiji, in kaj pravijo?
Ena od teh izjav najnovejšega datuma je ta, da sta Azija in Afrika v zadnjih petdesetih letih doživeli več sprememb, kakor pa naši predniki v petsto letih. V Aziji gre za družabni razkroj, tudi za anarhijo, katero nato izrabljajo razni ekstremisti, ki se z lahkoto polastijo oblasti. Vse skupaj pada. Gre le za vprašanje, kakšno bo nadomestilo.
Se nekaj smo lahko opazili pri azijskih narodih v kolikor gre za njihovo narodno in politično vstajenje, da so namreč fanatiki. Fanatizem pa ni brez podlage. Evropski kolonijalni sistemi niso bih priljubljeni. Je bilo naravno, da so ti sistemi tiste Azijce, ki so hoteli biti v njihovi službi, bogato plačali, dočim so ogromno delovno moč tiščali navzdol. Pa so prišli iz vrst zadnjih ljudi mladeniči in mladenke, ki so si zastavili tudi en življenski cilj— izobrazbo samega sebe in izobrazbo drugih. Pa so šli na visoke šole po Ameriki, pa tudi po Evropi, kjer so se na-^rkalj modrosti človeškega duha, se ogledali okrog sebe v tej tujini, se ozrli na nacionalna in delavska vprašanja te tujine, pa so videli, da je, evropski in ameriški človek v prvi vrsti nacionalno in državno svoboden in v socialnem standardu radi svojih organizacij zelo visoko stoječ. In so se vprašali, zakaj naj bi bile iste pravice odrečene azijskim ljudstvom? Taka je bila na primer pot predsednika indijske vlade Nchruja in predsednika kitajske vlade En Laia. Obe sta se izšolala v tujini. In če Nehru s svojo kongresno stranko uspe v odpravi indijskih kast? Nedogledne
Naročniki se oglašajo in pošiljajo pozdrave
Iz ijtare domovine, kamor sta se podala pred nekaj meseci se oglašata poznana Mr. in Mrs. Joseph in Margaret Poznič, ki želita vsem prijateljem in znancem prav veselo in srečno novo leto in iskreno pozdravljata vse, kakor tudi osobje lista "Enakopravnost." Pišeta, da se imata dobro v prelepi Sloveniji. Njun naslov je: Primskovo 226, Kranj, Jugoslavija.
Mr. Rudolph Knaus, ki je preje bival v Euclidu, sedaj pa v solnčui Californiji, piše;
"Priloženo pošiljam denar za naročnino lista "Enakopravnost." List se mi zelo dopade ker prinaša vedno novice iz mojega "drugega" rojstnega kraja — Clevelanda. Je prav res, kar je napisal Stebla j kratko nazaj, da človeku, ne glede kako je srečen ;n zadovoljen v novem kraju, mu 38 vedno misli hite nazaj tam, kjer јз prebil toliko let in pustil toliko lepega, v prvi vrsti dobre prijatelje, ki jih človek pogreša posebno takrat, ko se znajdeš med Lujci.
"Lepa, da, prekrasna je dežela, ki se ji pravi Californija. Ima tisoče Ш tisoče stvari, katerih ae dobiš menda nikjer na svetu. Ko je Bog barval to našo zemeljsko oblo, so se mu menda prevrnili vsi lonci napolnjeni z barvami baš nad Californijo. To-ike pestrosti je, da se ti zdi, da 5i zašel v raj, iz katerega je Bog zapodil Adama in Evo.
"Vsa čast našemu odličnemu časnikarju Mr. Frank Keržetu,
Trije novi v direktorij
Na letni seji delničarjev The Cleveland Trust Co. so bili izvoljeni trije dodatni člani v direktorij. Vsi dosedanji člani direk-torija banke so bili ponovno izvoljeni. Novoizvoljeni direktorji pa so: Charles M. White, predsednik Republic Steel korporacije, Robert I. Gale, mL, predsednik Mid-West Forge Co., in Frank W. Milbourn ml., podpredsednik in generalni poslovodja The Coe Manufacturing Co., v Paines-ville, O.
I. F. Freiberger, načelnik, in George Gund, predsednik največje banke v Ohio, sta otvorila letno zborovanje delničarjev z skupno izjavo, v kateri predvidevata uspešno leto. Izjavila sta, da "je bil začetek biznesa v letu 1955 zelo dober. Izgledi za boljši biznes v tem letu so v splošnem boljši kot v letu 1954. Več biznesa pa pomeni večjo zahtevo po bančnemu kreditu."
Kampanja za prispevke za raziskovanje srčne bolezni
Splošna javna kampanja za zbiranja prispevkov, s katerimi se bo nadaljevalo in povečalo znanstvena raziskovanja na polju srčnih bolezni, se bo vršila v Cuyahoga, Lake, Lorain in Geauga okrajih od 1. do 20. feb.
Na nedeljo, 20. februarja bo posebna kampanja od hiše do hiše po omenjenih okrajih. Kakor je splošno znano, vsako leto podleže raznim srčnim boleznim več ljudi kot pa za drugih pet bolezni, ki terjajo največ žrtev.
Cilj letošnje kampanje je zbrati vsaj $450,000, katero vsoto se bo potem razdelilo raznim ustanovam in bolnišnicam, kjer se vodi znanstvena raziskavanja v tem ozh u.
OB ATLANTSKEM OCEANU
Piše JOHN GORJANC
Na decemberski seji tukajš-! prijatelju kaj dati, mu moraš da-njega društva Samsula št. 603 ti to, kar sam nima. Pri temu pa S.N.P.J. je bila sugestija in pri- pozabimo, da turisti nimajo
poročilo, da bi bilo kaj več poročati iz naše Samsule. Neki član je omenil, da bi jaz od časa do časa kaj sporočal iz naše male naselbine. Tudi dobro poznani Mr. Terlep iz Clevelanda, kateri je naju obiskal z svojo soprogo, ravno pred novim letom, je v pogovoru ofnenil, da bi jaz kaj več pisal iz Floride. Povedal je, da opis Pivške doline ga je zanimal, posebno zaradi tega, ker je lansko poletje bil v Jugoslaviji in bil na Pivki, kakor tudi v Postojni, ter v Pred jamskem gradu. Ker je bil obisk Terlepovih pri naju kratek in smo si imeli mnogo pogovoriti o Jugoslaviji in drugih stvareh, sva z soprogo v tem pogovoru popolnoma pozabila jima ponuditi, da si na našem vrtu natrgata nekoliko pomaranč za popotnico. Šele ko sta odšla, £va se tega spomnila. Soproga mi je očitala, da kadar ke-do pride iz Clevelanda, da toliko brbram, da na vse pozabim. Kdor ne razume Floride, bi mislil, da smo tako skopuški! Sicer je tukaj neka čudna navada. Če nas kateri tukaj živečih obišče, mu postrežemo z grozdjem in jabol-kami in na pomaranče se niti ne oziramo, ker jih skoro vsak ima doma na vrtu. Toraj, če hočeš
VPRAŠANJE
IZVOZA
ki piše tako lepe članke o tej de-1 ELEKTRIKE IZ :eli. Vidi se, da ima oči in srce,IJUGOSEAVIJE ki vidi in čuti vso to lepoto. Go-
Švica ne kaže
Trst
,ov sem, da Mr. Keržetu ne bo nikoli zmanjkalo gradiva, ker ga je nakupičenega kamor pogledaš. Veselo in srečno Novo leto (če je tudi malo pozno), vam želim, Mr. Kerže-.
"Vrjselo novo leto in najlepše pozdrave pa naj sprejmejo moji dragi prijatelji—pevci pri zbo-t-u "Slovan," osobje pri Enakopravnosti in znanci tam v Clevelandu."
(Hv^ala za zavojček datelnov, Mr. Knaus!)
John Steblaj.
Cirkus v Clevelandu
Trenutno nima Jugoslavija še dovolj električne energije za izvoz, ker so narastle potrebe njene industrije, a z druge strani še niso bile dograjene elektrarne, ki so v gradnji in v načrtu. Električna energija primanjkuje zlasti v zimskih mesecih, ker ne morejo obratovati nekatere važne hidrocentrale s polno zmogljivostjo, in to zaradi pomanjkanja vode. V Lobnici na Pohorju so zdaj pričeli graditi veliko akumulatorsko hidrocen-tralo z zbirnim jezerom; voda iz tega bo gnala elektrarne tudi v zimskih mesecih, ko drugod upade voda. Računajo, da bodo I prihodnjo pomlad spustili v I obrat eno največjih jugoslovanskih elektrarn, to je hidrocen-tralo v Jablanici. Predvidena je gradnja ša naslednjih hidrocen-tral: Idrijca, Lika, Gacka, Ce-tina in Trebišnica ter dograditev štirih generatorjev na hidro-centrali Perušica. Ko bodo dograjene te elektrarne, bo Jugo-
posledice!
L. C.
zanimanja za
Švica je nekdaj imela s Trstom živahnejše poslovne zveze. Pod predvojno italijansko upravo so se poslovni stiki pričeli rahljati. Švicarski tranzitni promet je pričel upadati. Po vojni je zavezniška vojaška uprava priznala Švicarjem aiekakšen i monopol pri dobavi tobaka za I cono A Svobodnega tržaškega ozemlja. Lani je ZVU prepustila dobavo tobaka italijanskemu monopolu, ki je s Švicarji sam sklenil pogodbo za dobavo tobaka; tako je padla tudi ta neposredna poslovna zveza med Trstom in Švico.
Mirovna pogodba z Italija daje Švicarjem določene prednosti v tržaškem pristanišču; saj jim zagotavlja mesto v mednarodni pristaniški komisiji, kakor n. pr. Jugoslaviji in drugim zalednim državam, a prav tako tudi pravico, da odpre v Trstu svoj lastni ladijski register. (Najnovejši londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne predvideva več teh ugodnosti za Švico).
Kljub vsemu temu niso Švicarji po drugi svetovni vojni pokazali posebnega zanimanja za diokončno rešitev tržaškega vjirašanja, ne za njegovo gospodarsko niti ne za politično plat. Švicarski tisk je v tem pogledu z malimi izjemami ostal strogo nevtralen, kakor da tržaško i slavija lahko izvažala velike ko-1 vprašanje ne zadeva prav nič I lične električne energije.	' Švice. Švičarji se očitno nočejo
v začetku lanskega oktobra'"™"'"	= i'";''™
:jc bil v Benetkah sestanek	CTT
iničnega komiteja "Yougelex-lf	Trs om. Udelež-
I porta," ustanove, bi ima namen;'"	''»I'"''' ' "»"J'
I pospešiti izvo^ električne ener-	-T'
Igije iz Jugoslavije, a hkrati tudi'"" Savon, najpomembnejši luk,
Itinaneirati gradnjo potrebnih:'^ Г'-'"'	'
lo'ektrarn. Na tem sestanku s.:"" T L"' „
osvojili dokončno sestavo študi-	^ Marseilleu. IV avgustu
: . _	, 1 i. v	... 1954 je dosegel svicarski promet
JG o izvozu električne energiie iz , • ^	.
r 1 •• Л , ..	. skozi Gconovo 15,666 ton—]2 ti-
Jugoslavije v Avstrijo, Italijo in!	. ,	o cr«,. ,
r, u ^ M	л/ J -	soc 162 izkrcanega m 2,504 vkr-
Zahodno Nemčijo. Študija vse-	, , .
v	, ,, ■ J, •'	canega blaga; isti mesec je bilo
buje podatke m predloge za iz-i„i,^„;	nprm +
J . u j i. 1 1 .	Skozi Irst samo 353 ton izvoza
gradnjo hidrocentral, ki smo j h,\
i ____i 17 D . I po zelczmci v Švico, medtem ko
navedli zgoraj. V Benetkah se u-i • л • , . , •	i. i; r- ' • .	IJG bil uvoz IZ Švice v tržaško lu-
jo sestal tudi finančni komite,!, . , ,	, ^
I,; ■	,. 1	v !ko tako skromen, da ga statisti
ki je razpravljal o možnostih ^ g	^
bo samo vcčrrna predstava. V i financiranja izgradnje elek-'
nedc'jo, 6. februarja boste dve ,trarn. Kakor poroča "Jugo-
popoldć^nski predstavi—-ob 1.30 PiGRS iz Beograda, bo študije
in 5 30 uri	o možnostih izvoza električne I .	>	^
energij, iz Jugoslavije о6|а«1о:Г	'"f
Cirkus bo trajal dva tedna, tajni.štvo Evropske gospodarske	'"""»I'.
Preostanek nedeljskih jjopoldan-, komisije Organizacije združenih
skih ]4-edrftav je namenjen v narodov.
sklad га pobijanje raka.	i	—Gospodarstvo
Velika cirkusna predstava — 26. letna priredba—se prične v Clevelandu v ponedeljek, 31. jan. Cirkus bo nastanjen v Mestni dvorani in se bo jn-edvajal vsaki dan dvakrat—popoldne ob 2:15 in zvečer ob 8.15 uri, razen na ponedeljek, torek in četrtek, ko
ne omenja posebej. Av. glista 1938 je izvoz po železnici iz Trsta v Švico dosegel 5484 ton). Za švicarski tranzit se v
parlamentarci pričeli baviti z načrtom, da bi Švicarjem dali
(Dalje na 3. strani)
oranč na domačem vrtu. Toraj, naj to velja, da kadar kedo pride sem, naj nas na to opozori.
Kaj naj vam poročam druzega kot to, da smo tukaj v Samsuli pozimi zelo zaposleni, v poletnem času pa lenarimo in se hodimo hladiti v morje.
Mnogo se govori in piše o brezposelnosti in to po celi državi. Tukaj v Samsuli smo pa tako zaposleni, da ne poznamo prav nobene brezposelnosti. Tu je zapos-Ijeno vse, kar more hoditi, in tudi mene, staro kneftro, ko teš-ko hodim, me ne pustijo, da bi na stara leta malo lenaril na prijaznem solncu. Jaz sem se na vse načine branil dela, čes da bi bilo za mene skoraj sramotno sedaj na stara leta iti nazaj na delo in odjemati delo drugim, posebno sedaj v tej depresiji. Kaj brbraš o depresiji, kaj ne vidiš kako smo vsi zaposleni?, so se hudovali. Ta tvoj izgovor je pi-škav. Ti si se ulenil in se dela bojiš, so mi samsulski rojaki oči-tovali.
Je resnično, da delo sovražim vse svoje življenje, bojim se ga pa ne parv nič. Jaz se brez bojazni kar k njemu vsedem, če to hočete, sem jim odgovoril. Oni pa mi zagodejo: Ha, ha, ha, ha, saj vemo, da selzmani so delamrz-neži! Lepo se z novim avtomobilom okrog vozijo in kako naduto ženšče preplavšajo, da kupi nekaj, kar prav nič ne potrebuje. To me je pa tako ujezilo, da sem takoj prevzel delo pri Mr. & Mrs. Lavšin, katera sta prišla sem ;z Clevelanda in sta imela za zgotoviti na novo postavljeno hišo. Delo ni bilo teško, ker delo je bilo le znotraj, ali kot navadno pravimo "House finishing."
Ko sem to delo skončal, sem hotel pokazati, da sem lojalen Samsulčan in se kar prostovoljno prijavil pri predsedniku našega tukajšnjega društva S.N.P.J. Franku Luznerju in vprašal, če je še kje kaj dela v Samsuli, da ni skončano? Naš Frank Luzner je zelo vljuden in prijazen človek in to je tudi pokazal na konvenciji S.N.P.J., kamor smo ga izvolili za delegata od društva Samsula. Celo naš večni popotnik Jankovič ga je tako opisal v listu Prosveta, da je Samsula poslala 'eJntelmama' za konvencijo. On ga pozdravlja v dopisu, kakor tudi mene in Jerry Hafnerja. Hvala, Jankovič! Bodi pozdravljen tudi ti, stari prijatelj!
Frank Luzner je bil tudi z menoj zelo prijazen in takoj povedal, da smo S.N.P.J. dvorano kar na hitro malo pobelili in sedaj je tam še veliko dela za skon-čati. "Saj veš, Gorjanc," pravi Frank prav prijazno, "sedaj smo zelo zaposleni na kmetih in nobeden nima toliko časa kakor ravno ti. Jaz to delo kar tebi izročim, da skončaš, predno ko pridejo tisti delegat je, katere sem povabil na konvenciji, da naj pridejo to zimo obiskati Samsulo. In veš, so tudi za res obljubili, da pridejo to zimo."
Par dni sem barval, ter čistil okna in sem se spomnil na Johna Pleterski, starejšega, kateri je bil več let predsednik tega društva, sedaj v njegovih 78. letih se pa izgovarja, da je prestar za delo.
Ko sem prišel na dvorišče je Pleterski udobno sedel v senci in čital Prosveto. "Veš kaj, John, ti tudi no boš kar takole prodajal lenobo v Samsuli, Če moram jaz delati, potem bi bilo priporočljivo, da mi greš malo pomagati, dvorano olepšati," mu svetujem.
"Veš, Gorjanc, jaz bi šel pnav, rad ti kaj pomagati, če ne bi imel i te neozdravljive bokzni, katera
me muči že zadnjih 15 let. Če kaj teškega delam, sem potem truden," se Pleterski izgovarja.
"To ni nobeden izgovor, jaz imam tudi to bolezen, pa mi naši rojaki ne verjamejo in prav gotovo ne bodo tudi tebi," mu odgovorim. Nekaj časa se posvetujeva ter odločiva, da napraviva to delo. Predložila bova pa tak ra-"čun, da se bodo kar za nos prijemali. Dokler je bilo delo bolj po nizkih prostorih, sva se še precej dobro razumela, ko pa je bilo treba iti na streho in na 40 čevljev dolge lestve, sva pa prišla v nesporazum. Jaz sem se izgovarjal, da moja po k večena noga mi ne dovoljuje hoditi po strehi, češ, ti Pleterski, imaš pa dobre in prožne noge, saj sem videl kako lahko plešeš. "Ja ja, to je resnično, da se še malo zavrtim, pa jaz ne plešem po strehi," se huduje brat Pleterski. "Ti, Gorjanc, kar pojdi tam gor in če dol padeš, se bo že kaj slišalo in se lahko zaneseš name, da ti bom pomagal nazaj na noge," mi Pleterski svetuje . . .
Po skončanem delu je brat Pleterski na redni seji poročal kaj sva vse popravila in prebarvala in drugo prevredila, ter koliko ur sva delala. Brat Jerry Hafner vstane, ter pojasnuje, da dvorana sedaj zgleda zelo lično in J® vredna par tisoč dolarjev več kot poprej. Ker pa prizadeta nista predložila nobenega računa, bi bilo od društva pravilno, da se jima društvo zahvali za izvršeno delo.
Še predno je slednji skončal govor, so člani že burno odobravali s ploskanjem. Ker jo je brat Pleterski tako polomil, sva povedala, da sva z plačo popolnoma zadovoljna, saj sva tako samo v šali govorila, da bova predložila velik račun.
December mesec smo imeli precej mrzel in tudi slana naS ■ je malo obiskala nekaj jutrov, ker pa imajo samsulski farmarji že kakih 35 let izkušnje, sadijo o btem času zelenjavo, kot sola* to, zelje, korenje, karlec in drugo, ki prenese slano ter mrzlo vreme. Za Božič in Novo leto, smo pa imeli prav.lepo in gorko vreme in smo omenjene praznike zelo udobno praznovali v dvorani S.N.P.J. Navadno smo imeli ^ teh praznikih veliko turistov, letos pa ni bil tako velik naval kot druga leta; gotovo je vzrok brezposelnost.
Kakor povsod po drugih slovenskih naselbinah, smo se tudi tukaj v Samsuli, sem pi-iseljeni Slovenci precej postarali. Mene, ko mi gre sedaj v 67. leto, me рП" števajo med mlajše, ter pravijo, da sem še mlad. Imamo tukaj ^ tej mali naselbini kar šest Slovencev, katerim primanjkuje le s® par let do 80. Če pridete sem videtc te žilave korenjake, kot našega Tomažina, Delesa, Sopotnika, Pleterskeva, Grbca, Benedikta, bi pomislili in rekli, Gorjanc s teboj bi se še spoprijeli, ne pa s temi skoro 80-letniki.
Za sedaj sem toliko napisal, bodo čitatelji vedeli, da smo se tukaj in obenem tudi zaposleni in zaradi tega se nisem toliko časa oglasil. Obljubljam pa, da s® bom poboljšal v tem oziru, če m® ne bodo Samsulčan je priganjal' nazaj na delo.
MilvO ZA DKAGO
Pesnik Laza Kostić je nekoC prepisal iz neke zbirke pesmic® in jo za šalo poslal neki svo]i znanki. Le ta pa mu je poslala šop las. Kostič ji jc odgovoril'•
"Dražestna gospodična, žal mi je, da poslani lasje niso z vase glave."
Znanka pa mu jc vrnila pismo z naskxinjim pripisom na zadnji strani:
"Dragi znanec, tudi meni je žal, da pesmica, ki ste mi jo pO' slali, ni iz vaše glave."
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Čez Niagarske slapove
šest ljudi se je doslej spustilo preko slapov Niagare in le trije so ušli smrti v razpenjenih valovih. Eden izmed njih je kasneje umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom, drugi pa se je ubil v Avstraliji. Danes je Kanadčan francoskega porekla Jean Lus-sier edini še živeči človek, ki se je upal preko divjih Niagarinih slapov.
Takole popisuje svojo drzno pustolovščino.
S sprecejšnjo težavo sem splezal v kroglo, obloženo z gumi-jem. Nisem hotel tvegati, da bi '^^^^oaanjkalo zraka, preden bi prišel pi<eko slapov in brzic, zato sem ostal privezan ob čolnu, dokler sem le mogel. Končno sem vtaknil noge v posebej pripravljene vdolbine v krogli ter se vsedel. Napihnil sem svojo gumijasto obleko, dokler ni na-'	vsega prostora ter mi
pustila proste le glavo in roke. Se malo in odprtina se je za-Г a in privijači so zaškripali, utrdil sem si vezi.
Večkrat sem prižgal in ugas-luc, da bi se prepričal, če do-ro deluje, dokler nisem spoznal, ^ je edino, kar si želim, luč. ^Kal sem precej časa in že pri-e misliti, da je kaj narobe, ču-sem le enakomerno pozibava-Je valov, a od časa do čausa ra-rec	povzročil uda-
čolna, dokler ki Z močnejšega sunka, na mil P°^Gdal, da sem sedaj lovom nemilost izročen va-
»u SavoT	naslo-
SuUk I ; "" ]= "»'o ob-адек gotovosti, kot jo ima člo-
z	postelji pokrije
ugasni, ,"-■'1°	Lahko bi
Je ne bi'Г' 'f'	»e, d*
terneplre^t^T^^oP^žgati, sem љ ■!	Veđd
ničesar več. """»'em storiti Udarec , л
navzgor in 7^^ n!ie je vfgel tavail	me je jpreme.
prvih sunkih
mi v skalah ^^'^el, da se vseh strani' ^ me obdajale z dilo. Do	ničesar zgo-
redu 1p %	torej vse v
t&ko počasi. Dih 2пп zapestnih ur različ-nisem mm	slučaj, toda
nanje. ^	bi pogledal
^^jask T	v svojo
misliti na	sem pričel
Anglež Bobby Leach, ki se je leta 1911 spustil preko slapov v jeklenem cilindru, mi ni mogel mnogo povedati o svojem podvigu. Možje, ki so ga spustili v vodo, so bih tako pijani, da so ga pozabili privezati, če bi bil privezan, bi bilo vse v redu, tako pa si je zlomil obe roki in nogi ter je potem dvaindvajset mesecev poležaval po bolnišnicah.
Rečni tok je poldrugo miljo pred slapovi imel že veliko hitrost. Ah bo šlo vse gladko ? Potem, ko je hitrost toka narasla, nisem zadel v nobeno skalo več. Včasih se mi je zdelo, da se pomikam nazaj namesto naprej. Enkrat S3 mi je celo zazdelo, da sem obtičal. Ko sem si bdmašil ušesa, sem slišal, kako je ob straneh pljuskala razpenjena voda. Prišlo mi je na misel, da sem morda obtičal kje med dvema skalama, čeprav nisem čutil, kdaj bi se moja krogla zagozdila.
Nenadoma se je krogla zamajala, kot da bi se pogreznila za kakega pol metra, nakar je zavladala gluha tišina. Domneval s#m, da sem v majhni kotanji, tik pred slapovi.
Slapovi so tu. Sedaj! Nisem čutil, kako padam.
Če so zakoni fizike pravilni, tedaj so potrebne manj kot štiri sekunde, da padeš 55 metrov globoko. Mislim, da sem pričel šteti, toda ni se mi zdelo, da bi trajalo štiri sekunde.
Z rahlo sklonjeno glavo sem pričakoval, kdaj se bom raztreščil ob kaki skali. A čutil nisem ničesar.
Ničesar nisem čutil niti, ko sem priletel v vodo ob vznožju slapov—dokler nisem ugotovil, da se je krogla umirila ter se le rahlo zibala. Hrušč je bil bolj zamolkel, močnejši, mogočnejši. Zatisnil sem si ušesa, da bi ugotovil, če so zamaški še na mestu. ^ V trenutku je pričela gumijasta krogla pritiskati name, da sem moral globoko vdihniti, če sem hotel vzdržati pritisk na hrbet. Šele tedaj sem tudi opazil, da luč ne gori več.
Niagarski slapovi so zagonetni. Voda, ki priteka od vseh strani, včasih zadrži kak hlod prav pod slapovi tudi po več ur.
Počakal sem še trenutek, dva, nakar sem ponovno previdno odprl zračni ventil. V kroglo je zavel svež zrak, spoznal sem, da je glavna nevarnost minila.
Ni bilo več tako divje kot v
gornjih brzicah, a čutil sem, kako je kroglo premetavalo z ene strani na drugo. Štel sem do šestdeset, nato še enkrat, ter skušal ugotoviti, koliko časa je že preteklo, odkar sera se ločil od tovarišev v čolnu. Vedel sem, da me čolni že čakajo kakih sto metrov od slapov.
Sedaj, ko je bilo najhujše že za mano, sem si šele upal pomisliti na Charlia Stephena. Tako kot Bobby Leach je bil tudi on doma iz Bristola. Bil je tretji, ki je poskušal priti preko slapov, toda smola ga je spremljala že od vsega začetka. Sod mu je puščal vodo kot rešeto. Vsi smo mu pravili, da izziva smrt, a ni nas hotel poslušati. Šel je in se ni več vrnil iz hladnih voda Niagare.
Ker je minilo že precej časa, odkar sem prišel preko slapov, sem sklepal, da so me čolni na ta ali oni način zgrešili ter me je gnal vrtinec par milj daleč.
Zmedlo pa me je bučanje, ki je raslo in padalo v skoraj enakih razdobjih. Vzel sem oba za-maška iz ušes in postal popolnoma zmešan zaradi hrupa. Tedaj nisem vedel, da me je tik ob slapovih nosil val sem ter tja med Kanado in Ameriko.
Znova sem poskusil prižgati luč, toda še vedno ni delovala. Nepričakovano pa je medtem hrup zamrl in kmalu zatem sem slišal zunaj trkanje po krogli.
Pokrov se je dvignil in sončna luč se je razlila po krogli. Pred-no me je kdo kaj vprašal, sem zaklical, da je vse v redu. Pogledal sem na zapestje. Vseh pet ur se je ustavilo!
—Glas Gorenjske
POMEMBEN USPEH SOVJETSKIH KIRURGOV
"Večernaja Moskva" poroča, da se je sovjetskim kirurgom posrečilo s postopnim ohlaj-njem telesa ustaviti obtok krvi za 25 minut. Tako bodo lahko odslej delali q^racije srca, ki S.0 veljale za nemogoče. Poskusi na prsih so pokazali, da ni za organizem nobene nevarnosti, če se krvni obtok v njem ustavi. Srce lahko potem, ko se krvni obtok povsem ustavi, "izsuši" in tako omogočijo operacije brez sleherne nevarnosti. Potem telo spet segrejejo in kri začne znova krožiti po njem. Prve operacije na človeku bodo kmalu preizkusili na kliniki moskovskega medicinskega inštituta.
ŠVICA ЛЕ KAŽE ZAMMANJA ZA TRST
(Nadaljevanje s 2. strani) na razpolago luko La Rochelle severno od Bordoeauxa.
Ni upanja, da bi Švica v bližnji bodočnosti spremenila svoje gospodarske in politične odnose do Trsta ter da bi podprla tržaško stremljeinje za gospodarsko in politično samoupravo. Novejša poročila velikih švicarskih listov iz Trsta, kakor n. pr. lista "Neue Zurcher Zeitung," so naklonjena iredentističnim težnjam in italijanski poUtiki sploh, se pravi, da niso niti nevtralna.
Tržačani obžalujejo to švicarsko brezbrižnost, ker se zavedajo pomena, ki ga ima švicarski tisk v mednarodni javnosti.
V Švici je sedež Evropske gospodarske komisije OZN^ prav tako sedež Mednarodnega urada za delo. Švica ima poleg tega dragocene izkušnje pri reševanju narodnostnega vprašanja, saj živijo v njej skladno kar štirje narodi. Vzorno je rešila tudi odnose do najmanjšega narodnega drobca, ki ga predstavljajo Ladinci. Njene izkušnje bi morale biti dragecene tudi pri reševanju narodnostnega vprašanja na Tržaškem.
Pierre Beguin, glavni urednik lista "Gazette de Lausanne," je te dni v svojem predavanju o "Švici in Evropi" napovedal, da bo napočil čas, ko bo morala Švica opustiti svojo popolno abstinenco glede ustvarjanja združene Evrope in ko bo morala vsaj idejno stopiti na plan; saj Švicarji ne morejo brezbrižno gledati, kaj se dogaja v deželah, s katerimi so gospodarsko in duhovno povezani.
Ni dvoma, da je tudi vprašanja narodnostnih odnosov vse-
evropski problem. To dokazuje že sama lega Trsta, pa tudi gospodarske naloge Trsta, ki ostane srednjeevropska in podonavska luka. Napeti narodnostni odnosi v Trstu bi brezdvoma izzvali tudi napetost med Italijo in Jugoslavijo, ki bi se lahko razširila tudi na druge srednjeevropske države in balkanske dežele. Moramo tudi omeniti, da se od časa do časa tudi v Švici oglasi kakšen tih opazovalec političnega in duhovnega stremljenja italijanskega naroda, da bi opozoril na nevarnost italijanskega iredentizma, ki utegne zajeti tudi Tičinski okraj v sami Švici.
—Priloga Gospodarstva
Hiša naprodaj
Proda se hiša s štirimi spalnimi sobami, v dobrem stanju. Gorkota na plin. Pripravno za dve družini. Garaža. Lota 50x138.
Vpraša se na 20571 MILLER AVENUE KE 1-7260 •
Odrasla družina
DOBI STANOVANJE S 4 SOBAMI. VSE ČISTO IN NANOVO PAPIRANO IN PREBARVANO ZGORAJ.
Pokličite LI 1-3525
Pritefna ženska
' želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadnp manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se za-
čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15 M; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Društveni koledar
FEBRUARJA 5. februarja, sobota—Plesna veselica društva France Prešeren št. 17 S. D. Z. v S. N. D., St. Clair Ave.
20. februarja, nedelja—Veselica Kluba društev A.J.C. na Re-cher Ave.
Za ŽENSKE,
KATERE ZELUO
fino OBUVALO
IMAMO
ZAVAROVALNINA
na Ш§0 BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
MABGA 6. marca, nedelja—Večerja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, 7 SDD, Waterloo Rd.
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd.
27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
APRILA
3. aprila, 1953, nedelja — Spo-
mladansld koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
HIŠE NAPRODAJ
NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd.
Lepa izbera krasnih novih hiš z 2,3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
mere od 4Vz do 11 širokosti A do E
Louis Majer
SHOE STORE
6408-10 St. Clair Ave.
FORMALNA OTVORITEV
BEDFORD HOUSE OF COLOR
660 BROADWAY — BEDFORD. OHIO
Barva za zunaj in znotraj—stenski papir—Modernfold vrata— kombinacijska vrata in okna iz aluminija—Bedco kuhinjski kabineti in drugi predmeti za okrasitev doma. Otvoritvena posebnost—brezplačna darila! ....—.... tel.: BE 2-5570
S Б D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo 321-325 EAST I56th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
EUCLID POULTRY
649 EAST 185ih ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoviek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna Jajca. Sprejfr mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na koee t-pr «i lahko nabavite samo one kose kj vam najbolj uealalo
— primeren popust za star aparat
,	JAMES D: STAKICK
»Vanhoe 1.8288	16305 WaierWe Rood
!	6 P.M.r,—;W^dnpsđay 5 tp 12^оод
let
&P'
Ok

tr
The May Co!s Basement
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
rJoif	in the Shawnee State
linm	of Portsmouth on
c /(73 is typical ol hill country W ioulhcni Ohio.
r,r^!l	'he year, thousands
motorists enjoy trips in this area ."''c hill country in its Jack 5,"' '"'(cU dealt of foliage.
in the world have a di.sjjlay of color in the-' than the hills of southern Ohio.
Th > ■■■"" IllUS Ol SOUltiern uniO. PORTSMOUIHyy
'''^°'"Kraphs mndc by motorists in this area each yi a us: number ia the millions, for every fnmilv ."ecms to lia\ - ^ camtru in use.
-^OTIO.-
I
ffi
ČISTO NOVE 100% VSE VOLNENE WORSTED
IMošlce obleke
Charcoal sive, rtijave ali plave
Lična obleka za vas tekom zimskih mesecev in tudi skozi spomladi! Vse prvovrstne kakovosti ... se ne zmečka ... se nosi skozi celo leto! Obleko obdržijo tako kot obleke, cenjene nad $50, ker je fmiš trpežen in flanelasto blago je IZVRSTNO . . . kroj je IZBOREN . . . stil je NAJNOVEJŠI! Udobnost poleg ličnosti—le da si izberete pravi vzorec za vas . . . flanela, gosta tkanina, črtasto blago in birdseye vzorci. Novi stili, enoprsni . . . najnovejše v stilu!
NA LAHKE OBROKE!
The May Co.'s Basement, oddelek z moško opravo
Vrednosti 39.95 do 845
Enoprsni stili
Mere:
Redne—35 do 46; Kratke—36 do 44; Dolge—36 do 46; Izredno velike—40 do 48
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
<S>imnmnDiii(nnmit]miuiiiiiinniiiniitm]nimimnnmHiininniiminminMnninnnimniNmc»ntHiiHui]HniiiiiiiinnmiuiiHC«> ' I .	MICHELZEVACO	Т
I ИА1ЈЕУ1 HIEZ I
i	ZGODOVINSKI ROMAN	1
□	I
4>iiuuuiuiiDuiiuimiiHiiiiniiimniiiiiiiHiiiuiiHiHmiiniimuiiiuciiuMHiiuiDiiiimuiut]iiMiiiniiiQmiiiiuiiiuiiiiiiiHruaniiiiii *
(Nadaljevanje)
"Kam naj pridem? K 'Trem vladarjem'je vprašal vitez osuplo.
"Da. Zazdaj stanujem še tam. Ko bova sama, vam povem vse, kar vam imam razodeti. Vi pa, prijatelj, mi poveste, kaj se je zgodilo z mladim možem, ki se je sporekel z vami tistikrat na Bievri. Govoriti moram ž njim, naj me stane kar hoče."
"Z markizom de Cinq-Mars!" je vzkliknil Capestang. Topa bolečina ga je zbodla v srce, ko je slišal ime Gizelinega zaročenca.
"Ž njim," je povzela Marion Delorme. "Ako ga veste kje iskati, najdite ga in recite mu, da ga pričakujem. On edini me more oteti nevarnosti, ki mi preti."
"On edini?" je zategnil vitez. "Kaj pa jaz?"
"On edini, pravim!"
"Marion!" je zamrmral Capestang. "Ne morem vam povedati, kako grenko mi je stopiti pred obličje tega človeka. Toda ker ga potrebujete vi, ga poiščem; v to imate mojo besedo!"
Ponudil ji je roko in jo odve-del. Krenila sta po stopnicah.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
GEORGE EISELE
PHARMACIST
for HIGHEST QUALITY and Lowest Price on Prescriptions, Vitamins and Drugs.
Mail Orders Promptly Filled .
176 W. Adams St.
Phone FRanklin 2-8935
DOMESTIC HELP
YOUNG GIRL who wishes Home in exchange for taking care of children, also small salary.
TAylor 9-5640 evenings
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL — Fully equipped. Parking lot beside business. Good business. Cash or terms.
Call Michigan 2-1136
For Sale by owner — CLEANERS AND LAUNDRY in hotel. Fully equipped, modem, well established. Excellent business and location. Good hotel trade. Ideal set up for tailor. Must see it to appreciate.
Call KEnnwood 6-1095
BAKERY — 4 man, well equipped. Excellent business location in Elmhurst near supermart. 5 room flat above. Small down payment takes both.
TErrace 4-0414
For Sale by owner—TAILORING-HABERDASHERY—Well established. Excellent business and location. Low rent. A real opportunity. Must sell at once. Sacrifice.
1431 Milwaukee Ave.
CApital 7-8449
Corner LIQUOR STORE-TAVERN Good business. Colored trade.
Tarry Liquors 1124 W. 63rd St. WAlbrook 5-2230
DRUG STORE — Building and lots. S.W. side with or without business. Cheap.
Call owner— YArds 7-1018
DRESS SHOP — Established 20 years. Moving out of city. $2,500 plus inventory.
5039 Montrose Call owner—PEnsacola 6-7452
Marion vso pot ni prenehala trepetati in opazovati viteza s pogledom polnim tajne groze.
"Kaj ne, da pridete jutri?" je povzela na hišnem pragu. "Treba je, da izveste vse; verjemite, vitez, strmela sem nocoj, ko sem vas zagledala živega zraven sebe . . ;"
Sklonila se je ter mu dehnila v uho:
"Varuj se škofa! Varuj se vojvode Richelieuja!"
S temi ebsedami je skočila Marion v kočijo, ki je naglo zdr-drala v mrak. Tudi človek, ki se je obešal medtem čez ograjo na vrhu stopnic ter jima sledil s hlastnim, zlobnim pogledom, je zdaj zapustil svoje opazovališče ter se splazil na ulico. Bil je Laf-femas.
XXVI.
Capestangov drugi dvoboj s Cinq-Marsom.
Capestang je bil ves omamljen po nezaslišani sreči, ki mu je vrgla v naročje blizu dvatisoč liver, še bolj pa skoro po svojem srečanju z Marion Delorme in njenem čudnem svarilu.
"Kaj sem storil njegovi pre-vzvišenosti?" si je belil glavo, "čemu naj bi mi stregel po življenju?"
Med takim ugibanjem je prišel na domenjeni kraj. Ker ni videl nikogar, je stopil predvidno par korakov naprej. Kakor hitro pa se je ustavil, je slišal za seboj oprezno hojo. Ozrl se je in zagledal senco, ki se je pomikala proti njemu.
"Ali ste vi, gospod vitez de Capestang?" je vprašal glas.
"Da, gospod de Louvignac," je odvrnil vitez. "Kdo drugi nego jaz?"
"Dobro!" je viknil Louvignac s čudno naglico. "Napadem vas; pozor!"
Capestang je videl blisk nasprotnikovega meča. Hipoma je izdrl svoj rapir. Toda odskočil je in zaklel, zakaj napadalec in njegov meč sta se pošestorila! Ba zorges je bil pripeljal Concinije-ve morilce! In vitez je spoznal Rinaldov glas:
"Aha, prekleti bahač! Topot nam živ ne uideš!"
"Da vidimo!" je zarjul Capestang.
In kakor je bila njegova navada v takih stiskah, je prijel rapir za ostrino ter zavihtil ročnik v strelovitem kolobarju. S tem se je podal v nevarnost, da si obreže roko, toda potrojil je svojo moč. Dvoje mečev je zažven-ketalo, zlomljenih kakor steklo. Eden izmed nasprotnikov se je sesedel: strašni železni kij ga je bil zadel v glavo. Besno tuljenje se je vzdignilo okrog Capestan-ga.
"Corpo di Christo!" je vpil Ri-naldo. "Jekleno srajco nosi!"
"Ventre du pape!" je rjul Ba-zorges, "moj rapir je zlomljen!"
Capestang je stiskal zobe in gonil svoj kolobar, skaka je zdaj na to, zdaj na ono plat mostu. Ali dolgo se ni mogel braniti premoči. Že je bil ranjen, roka mu je postajala težka, bodala so se bliskala čedalje bliže; težko je dihal in mrzel znoj mu je oblival čelo.
"Nanj, le nanj!" je vriskal Ri-naldo. "Naš je!"
"Kolji!" so rohneli morilci. "Kolji! Bij!"
Capestang je udaril še enkrat ter omahnil izmučen na vrata ene izmed namostnih hiš , . . Vroča eapa morilcev ga je palila v obraz. Njih roke so zamahnile . . . Tedaj pa je, planil iz vitezovega grrla nežlove&i krik odrešenja,: vrata za njegovim hrbtom so se odprla! Vrgel se je v hišo kakor burja in zapehnil vrata ка seboj,
dočim se je vzdignilo zunaj steklo preklinjaje šestorice.
Tik ob njegovi strani je zami'-mral čudno miren glas:
"Bežite po teh stopnicah in odprite zgoraj okno, ki drži na reko ..."
Ne da bi se vprašal, kdo govori, je udri Capestang po lesenih stopnicah, baš tisti hip, ko je počil zapah. Komaj je on izginil, so prigrmeli morilci v hišo.
"Ah, per la Madonna!" je vzkliknil pritlikavec. "Sam hudič je bil nad menoj! Po stopnicah, signor Rinaldo! Lopov me je podrl in se zakadil tja gori! Ubij-te ga, za Boga vas prosim!"
Rinaldo je bil bliskoma v zgornji sobi; videl je odprto okno, sklonil se in zagledal vrvično lestvico. Njegovi tovariši so besno pretikali po hiši.
"Ušel!" je zarjul Rinaldo. "Ušel je tod!"
Brez pomisleka je stisnil bodalo med zobe ter splezal nizdol; toda našel ni ničesar, niti ni slišal drugega kakor pljuskanje valov ob mostovo stebrov je.
"Prekleto!" je zarohnel.
Šele ko so videli Rinalda praznih rok, so morilci spoznali, da je Capestang pobegnil. Louvignac je hotel skočiti v vodo in ga dohiteti plava je, zakaj bil je prepričan, da se je vitez izročil valovom.
"Ne!" mu je ubranil Rinaldo, "Utonil bi, in. tega ne smeš, ko nas je itak premalo. Kaj pomeni ta vrvična lestvica, mojster Lorenzo?"
"Po nji si prinašam žive vode, ki je potrebna pri nekaterih čaro-dejnih operacijah ..."
Razbojnike je streslo. Prazno-verna groza je ohladila njihov gnev. Podvizali so se iz hiše, in pritlikavec jih je zaman ustavljal, naj bi se pokrepčali ž njegovo burgundsko starino. Ko je ostal Lorenzo sam, se je sklonil tudi on skozi okno ter dejal, maja je z glavo:
"Neverjetno! Da bi vsaj vedel, koga sem rešil? Nu, Rinaldo mi pove njegovo ime."
Hotel se je vrniti k svojim kemičnim poizkusom, toda nekak-
šno strmenje mu je tiščalo na možgane kakor megla.
"Zakaj sem rešil neznanca?" je povzel ves zamišljen. "Ukani-li so me živci, bogme da. Videl sem, da ga hočejo zaklati, pa sem odklenil wata, ne zaveda je se, kaj počenjam. Da, živci, preklicani živci.^Zbal sem se krvi. Strup je vse drugačna stvar: on ubije lepo izrahla, brez vpitja in hrupa. Toda kri—tfej, groza!"
Spet se je zamislil in sklenil po dolgem molčanju.
"Gizcla Angoulemska ... in ta ... že drugič . . . Kakšna usoda se neki igra z menoj, prodajalcem smrti?"
V tem je pristal Capestang brez težave na otoku, ki deli tamkaj Sekvano v dvoje rokavov, žvižga je od mogočne radosti, s kateio prešinja človeka zavest, da je pravkar ušel gotovi smrti, je privezal Lorenzov čolnič ter zavil v Dauphinsko ulico. Kmalu je razločil temno pročelje Angou-lemskega dvorca; njegov pogled se je ustavil na vratih, ki jih je bil odprl tisto usodno noč, poln upov in svetlih sanj . . .
"Gizela!" je zamrmral. "Kje si zdaj, Gizela?"
Nenadoma pa se je zdrznil ter obstal kakor vkopan. Vrata zapuščenega dvorca so se odprla! Na ulico je stopil človek in krenil naglo proti sredini mesta!
"Oh," je pomislil Capestang v nepopisnem razburjenju, "čigava je ta postava? Ta hoja? Ne varam se: markiz de Cinq-Mars!"
Nehote jo je ubral za njim.
"Baš prav!" je renčal sam pri
sebi. "Za vsako ceno me je hotel videti mrtvega, ko jih je bilo toliko skupaj, jaz pa sam; radoveden sem, kaj poreče nocoj, med štirimi očmi!"
Pospešil je korak. Baš ko je hotel zaklicati markizu, da naj počaka, pa je planila izza bližnjega plotu trojica postav; obkolile so Cinq-Marsa, in Capestang je zaslišal raskav glas:
"Na dan z mošnjo, visoki gospod! Denar ali življenje!"
"Stran, rokovnjači!" je krik-nil markiz s trdnim glasom. "Ah! Na pomoč ! . . ."
Klic mu je obtičal v grlu. Capestang je videl, kako se je metala vsa gruča semintja. Nagel blisk je prešinil vitezove možgane; a že je dirjal tja, grozeč se sam nad seboj:
"Lopov jaz, da sem bil zmožen takšne misli—tfej! . . . Držite se, gospod, pomoč je blizu!"
Ni se mu zdelo vredno, da bi potegnil meč. Kakor strela je padel med tolovaje, pobil je prvega s pestjo, treščil drugega ob plot iii zgrabil tretjega za grlo:
"Poberite se, golazen, ali pa vas pokoljem z vašimi lastnimi nožmi, da ne oskrunim meča v takšni prešičji krvi!"
Vsi krvavi in prestrašeni so zbežali roparji v temno noč, prepričani, da so naleteli na samega peklenščka.
Capestang je počenil k Cinq-Marsu, izdrl cunjo, ki so jo bili stlačili v usta, in mu pomogel na noge. Cinq-Mars je globo zasopel in dejal nato z ganjenim glasom:
"Brez vaše pomoči bi bil mrtev, gospod! Povejte mi svoje
INGER
SEWING MACHINES
Straight-Needle Slant-Needle
Swing-Needle
Singer jih ima vse — izbero modelov, in obširno vrsto cen, tudi! Izberite si Singer in kupite ga z zaupajem. Naprodaj samo v vašem...
NIZKO PRED-VPLAČILO
LAHKI OBROKI
SINGER SEWING CENTER
Listsd in your telephone hook only under singer sewing machine co. *a Trade Mark of the singer mfg. co.
7 izmed 10	;
Žena severovzhodne Ohio, | ki imajo avtomatične sušilce/ je izbralo električne! I
Tisočero žena v severnovzhodni Ohio se je sedaj otreslo mučnega dela pranja z avtomatičnim sušilcem perila. Sedem izmed teh žena si je izbralo električni sušiiec v prednosti nad katerekoli druge vrste.
V pogovoru z nekaterimi teh žena, smo zvedeli vzrok temu.
Naprimer, mnogo žena je reklo, da imajo električne sušilce raje, ker so tako čisti . . . čisti kot električna luč!
Žene imajo rade tudi način, s katerim električni sušilci pomagajo perilu zgledati kot novo dalj časa. Barve ostanejo bolj sveže, bolj žive.
Še ena stvar, ženske imajo rade na-
čin sušenja električnih sušilcev. Električni sušiiec posuši perilo kot sonce —z žarečo, bleščečo toploto! To je lahek način sušenja, ki pusti perilo rahlo in sveže.
Z vsemi temi prednostmi, boste presenečeni, ko zveste, da električni sušiiec stane manj za kupiti—vključiv-ši inštalacije—kot katerekoli druge avtomatične vrste.
V tem letu bo več žena kot kdaj kol i izbralo si električne sušilce. Zakaj ne bi dovolili, da bi vam prodajalec Reddy Kilowatt električnih pripomočkov pokazal električni sušiiec—izbero 7 izmed 10 lastnic sušilcev širom severovzhodne Ohio!
ELEKTRIČNI SUŠILCI SO BREZPLAMENA, ČISTI, AVTOMATIČNI!
AlWATS *I YflUI SERVICE IN THE lEST ' .KATION IN TIE NATION'
ime, da vas bodo pomnili v molitvi vsi, ki me ljubijo!"
Capestang se je stresel in odskočil.
"Ni potreba," je dejal, "ni potreba, gospod markiz. Ako me ne poznate več—tem bolje!"
"Capestang!" je zajecal Cinq-Mars, di'eveneč od začudenja.
"Zbogom, gospod. Upam vas srečati drugič, ko boste bolj pri močeh; takrat se pomeniva drugače."
"Capestang!" je ponovil markiz, ves zbegan po sovražnikovem velikodušju.
Vitez je že odhajal; zdajci pa je krenil nazaj ter povzel s čudnim smehom:
"Bogme, pozabil sem, da imam za vas naročilo."
"Naročilo?" je osupnil mladi markiz. "Od koga neki?"
"Od gospodične Delorme!" j
Cinq-Marsa je popadel gnev.' Kakor je ljubil Marionko od prvega hipa, tako je sovražil viteza, odkar je vedel, da mu je ona naklonjena. Sprava, ki sta jo bila sklenila, je trajala komaj do drugega dne: Laffemas je prinesel markizu vest, da ga je Capestang nesramno prevaril. In zdajJ ga ta človek še izziva! V obrazi se mu baha, da traja njegovo i
razmerje z nezvesto Marion se vedno!
"Gospod," je velel Cinq-Mars škripaje z zobmi, "nocoj vas ščiti usluga, ki ste mi jo pravkar storili; toda ne zlorabite mojega potrpljenja!"
"Ne razumem vas," je rekel vitez. "Ako želite, da vam pore-žem uhlje, sem rad pripravljen, ako pa hočete, da naj radi vas pozabim dano besedo, ste se ušteli. Kaj mislite pravzaprav? Ali je moja krivda, če sem srečal noco] gospodično Marion?"
"Srečali ste jo? Mari se ne vidita vsak dan?"
Cinq-Mars je bU globoko prepričan, da zapravlja Capestang vse svoje ure ob Marionkinem znožju.
"Zjokal bi se nad vami!' j® vzkliknil vitez. "Nikarite me ne trapite tolikanj s svojo sladko Marion, ki se niti ne menim zanjo. Da brž opraviva; naročila mi je, da vas pričakuje v gostibu pri 'Treh vladarjih' in da ji nevarnost, iz katere je ne more rešiti nihče razen vas. Lahko noč, gospod!"
Toda markiz, pijan od sreče, mu je zastavil pot.
(Dalje prihodnjič)
How to turn a few dollars a week into
THOUSANDS
IN CASH!
Start Payroll Savings with $11.25 today and have over $3,000 in just 5 years!
Is there some secret to accumulating big amounts of money? No. You do it by saving steadily and investing your savings where they will grow.
But now, for the first time in history, you can have this done for you—automatically—through the Payroll Savings Plan!
With Payroll Savings, the money you want to save never gets a chance to slip away. Just name the sum to your pay office and it's saved out of your check each payday—before you get your pay.
No investment worries either! Your money is put into U. S. Series E Savings Bonds. And how it grows! Sign for $5 a week and in 9 years, 8 months you have $2,850.70! Sign for $18.75 and in 19 years, 8 months, you have over $25,000!
Start now to make your dreams come true. Join Payroll Savings today! Or, if you are self-employed, ask your bank about the Bond-A-Month Plan.
Pick your plan—and sign up now!
If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds which pay interest semiannually by Treasury check.
Choose your own savings goal
if you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Eoch week for 9 yeort	$(.80	»18.75	$45.00
			
Coch week for 19 yeor»	$375	$7.50	$1175
			
Choose your own savings goal
if you want approximately
Thil chart shows only m few typical examples of savings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important thing $iort yur Plan today!
Thil chart shows only m few typical examples of savings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important thing $iort yur Plan today!
Saving is simpler than you think — with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan!
The U. 5. OotmwMnt doM not pay for thi» advertieing. The Trtatury
ttuuik$, for their patriotic donation, the Adverti$ing Couneii and
ENAKOPRAVNOST