Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. pek v vrbove zraate ia žlahni sad svojega plemeaa rodi. Da se to doaeže, je treba skrbeti, da ee lab divjaka ali aežlahaega debla z labom žlahaega cepa, to je, obojega zelene kože tako sprimete, da drevji aok vaaaajeai cep lahko gre; to pa stori, da 8e oboje vkup zraste, aaj ae cepi z aakladoai ali prilepljeajera, ali z aasadoai, ali v aklad, ali v zavezo, ali v žlep , ali s popkora , ali za kožo itd. Eer je maogo aiaogo Bačiaov cepljeaja; poglavitaa reč o tem pa je ta, da se lab z labom ali koža s kožo 8prime, ker brez tega ae bo aobeBO cepljeaje obstalo. (Dalje pr.) Cepivni vosek, CepivBi vosek se dober kup pri medarju ali lectarju kapi, ali pa še boljši je, si ga doraa aarediti, tako le: vzame se rameaega voska ia toliko čiste smole, zravea tudi toliko terpeatifla, k tema še se aa ea fuat, to je, če vse te tri reči en faat tehtajo, ea lot loja ali aiasti prideBe, da se vse vkap na žrjavici stopi, potem se v mrzlo vodo v skledo vlije, ia z rokarai štručice aaredijo. Kdor aoče loja ali aiasti pridjati, aaj vzarne več voska. Z mastjo se tudi drevesa mažejo, da jih zajci ae oglodajo, kakor se priporoča; ia torej ni škodljivo. Tadi Fraacozi iz saiole ia ribje masti tak cepivai vosek delajo. Ali pa vzemi pol faata smole ia tri lote viaskega cveta, stopi oboje aa žrjavici, potem pa v kako posodo to mažo spravi, ia jo dobro zadelaj. Ta maža je za vaako rabo pri sadaem drevju. iHaža za drevesne rane. I. Vzaaie se apaa, kravjeka ia ilovce vsakega eaako , ia malo trpeatiaa vmes. Vse to se mora dobro pregBJesti, ia 8 tem se pomažejo raae pri velikih dreveaib, kdar se veje odrežejo ali odžagajo, zakaj odsekati jib ae gre, da se še veče raae ne Baredijo. II. Vzenai apna, kravjcka ia mastae ilovce, vaakega eaako, zravea je tadi dobro čiste aaiole ia živiaske dlake aekoliko djati. Vse to dobro vgajeti ia premešaj ; tadi ta rnaža velja za raae velikih dreves. III. Vzemi kravjeka ia volovske krvi, obojega eaako. Po tem sahega apaa od starih zidov ia pepela iz lesa, spet obojega eaako, tako da je tega obojega vkup pol toliko, kakor uaih prvih reči. Tema se primeša še ea del svisča iz potokov. Suhe reči se drobao'stolčejo, skozi sito presejejo, in potem se vse vkup pridBO zgajete. S teai mazilom se drevesae rane taako pomažejo, po vrha pa se s prahom iz 6 delov leaeBega pepela ia 1 dela sožgaaih kosti ali pa krajde zmešaaim ogladi. To pa je treba v sabem vremeau storiti, da se mazilo posuši ia ae odmoči. Pri večih raaab je taka maža čuda dobra; da ae pa dalj časa hraai, jo je treba včasi z živiasko acavaico oblivati. IV. Tudi sam kravjek ia ilovca, vsakega pol, ie za maajše rane dobro mazilo; da raae ae razpokajo, aatečejo ia potem trobfleti drevo ae začeaja; za to jih gre pomazati. Maajše raae tik debla storjeae, kadar se ktera veja pdreže, ali jo drevo na kak drag aačia dobi, če se z eflim ali dragim mazilom zamažejo, ki so zgoraj aavedeae, se ce!o zaraatejo. Kako se drevesa cepijo. Že poprej je povedaao, da se sadje že s tem žlabai, če se sadao drevje presaja, skrbao trebi, okopaje, obrezuje in gnoji. Veadar se aaj žlahaiši sad s cepljeajem pridela. Cepiti se veli: nežlahao deblo z mladiko ali popkoiu žlabnega drevesa tako sklenoti in zvezati, da žlabni cep ali po- Kako imamo obrezati mlado drevo pri presajenju. NavadBo je, ko presadimo drevo , da iaa aekoliko prirežemo korefliae ia vrb. Pri jeaeaakem preaajeaju se dreveaom le koreaiae prirežejo, vrhae mladike pa ae le spoailadi, ko začao drevesa aiuzgo gaati. Pri apomladaBskera presadeaju ae porežemo koj koreBiae ia aaladike. Narnea ia vzrok tega, da v jeseai ae porežemo mladike, je v teai, da prirezaaa mladika labko v hudi zirni za eao ali dva očesa pozebe ia se potem lahko posuši, kar pa spomladi ai se bati. Vedao iaiamo paziti, da so koreaifle ia vrh drevesa v pravi priaieri, to je, da če je koreaiaa močaa, tadi je lahko vrb močea, da ao ailadike bolj dolge, če je pa koreflina revaa, le slaba, se morajo ravao tako mladike močao prikrajšati, ker slabotaa koreaiaa ae bi bila v staau, potrebai živež dovaževati tako razprostrteaiu vrhu z maogimi mladikaaai ia treba je toraj le aektere, a. pr. tri mladike pastiti, ktere prikrajšamo aa 4 očesa. Ce ima drevo le eao močao ali tako iraeaovaao srčao koreaiao brez postraaskih koreaiaic, tako so ae prerezavajo, le če je pri preaajeaja 8 kopaajera aekoliko raajeaa, ae gladko prireže. Nekteri vertaarji povežejo tako koreaiao s trakoai ia sicer krogaato ia ga aategaejo močao, da v kožo vreže. To ^risili koreaiao, da oaa aa vsakem kuščarja traka aapravi otok iz kterega maogo majbaih koreaiaic požeae, ia to, feer ae koreniaa dobro razprostre, pospešaje raat drevesa. Ce ima drevo 8rčao koreniao ia maogo straaskib koreaiaic, je treba srčao koreaiao prirezati aa 4-—5 palcev druge straaske pa aa 6—8 palcev; ia vsi poškodovaai deli koreaiae se morejo odatraaiti. Vedao more sadjorejec dobro vae to premisliti, ko presaja dreveaca, ia ravao tako mora raz8oditi, kaki vrh aaj bo imelo drevo. Ce ima drevesce, ktero presajamo, vrh, ki ima aiaogo mladik, treba je vae tiste ailadike odstraaiti, ki aiso pripravae atoriti lep vrb drevesu, ia 3 ali 4 Bajlepše ia pripravaejše mladike pustimo, \n eaa med temi aaj je, če mogoče, ravoo v sredi med aaimi treaii, ia ta, ktera je v sredi 8e prikrajša ali prireže aa 6—7 očea aai pa aa štiri. Vidiaio torej, da pri presajeaju drevesc lahko tako vrb prirežeaio, kakor želimo, da bi potem drevo imelo vrb ia podobo. Vedao pa aaj bode priporočeao, kar bomo obrezovali, da od spodej gori prirezujemo da bo raaa od dežja ia aolaca obi-BJeaa ia ae ložej zaceli. Prav kori8tao ia potrebBO je, raae vaelej z voskom zamazati. Eer je včasih tudi že velilio drevo treba presaditi, opomairao, da to aaj se stori po zimi, ko je zemlja zmrzla, da se prst z koreaiaami preaese, pa veje moramo ma prav uiočao prikrajšati ia jih moremo v pravo primero z koreaiao staviti. Sledajič omeaimo, da če oreh presajaaio, mu tnoramo straaske veje odrezati, aikoli pa mu ae smemo vrbao mladiko prikrajšati, ker tiata raaa se mu ae zaceli zavoljo velikega stržeaa ia začae potem Ie8 ae sušiti. (nGosp. list.")