ISSN 0350-5561 zm koRM tedna Naria^evalo se bo suho vreme. Mraz bo nekoliko pc^iustU. 53 let Številka 4 fel Četrtek, 26. /anuar/a S006 t, — >4- Od srede do nedelje Je Mlo Velertfe v sred/iču zanimanja ljubiteljev namiznega tenHa z vsega sveta. Na prvem od silrínajstíh turnirjev tako Imenovane serije Pro Tour so nastopili Izvrstni Igralci In Igralke kar Iz 39 držav. Klt^Jel so tudi v Rdeči dvorani potrdSil, da se menda rodijo že z loparjem In žogico v roki, KraU turnirja Je bil 22^Mnl Wang Hao (na sliki), srebrn z olimpijskih Iger pred tivema letoma v Atenahf zmagpvalec azt/skega pokala 200S In aktualni svetovni prvak v dvojicah. V nepozabnem fínalu Je s4:2 premagal leto mlajšega sorojaka, pa čeprav Je dvoboj Izgubljal že z 0:llnl:2. Paški Kozjak bo krajinski park Velenje, Slovenske Koryjce - V ponodL^ Ijek jc bila na Umki koči Pri Šlcpihu na Konjiški gori podpisana pogodba o s(.> delovanju pri projeklu »Krajinski park Paški Kozjak - Sicnice • Kislica • Konji-Ika gora«. Prijavile O projekia je občina Sk'ivenske Konjice, sodelovali pa bodo Medina občina Velenje, občine l>)bma. Viianje, Vojnik in Zreče ler /avod PORTA B iz Celja. Sodelujoči pri projekiu se bodo povezali tudi s brvaskiini pan-ncrji, saj bodo s projekiom na ra/pisu înierrcg IIIA Slovenija • Madžarska • 1 Ir-vaška kandidirali za evropska sredstva. Cilj proiekia jc ustanovili krajinski park v samostojni organizacijski obliki. Predvideni krajinski park je na skwenski strani s Paskijn Ko/jakom. Stenico. Kis-lic o in Konjiško goro umeščen v območje konjiškega in velenjskega hri-biwja.Cîreza tektonsko zanimiv hribovit svci z raznoliko kamninsko sestavo, /a ruralno območje ekstenzivnega kmetijstva. ki ga obrobljajo urbana sredifča. Ustanovitev krajinskega parka bo lahki") odločilno vplivala na pospešen razvoj ekološkega turizma ter pomembno prispevala k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Staîus krajinskega parka namreč lahko pomeni razvojno priložnost tako za prebivalce krajinskega parka kol ludi za bližnjo okolico. Predvidoma naj bi zaživel vzačetku leia 200K. ř^* V r' Al Í % il 'J X tibhar Fbto: V središču vsega je dijak Na delovnem srečanju šolskih svetovalnih delavcev o projektih za izboljšanje kakovosti šolskega dela Tatjana Podgoršek_ Velenje» 19. jantiarja - Nekaj dni pred objavo razpisa za vpis v programe izobra?:ev3-nja v novem šolskem in študijskem letu običajno pripravi Šolski center Velenje delovno srečanje svcttwalnih delavcev osnovnih šol Šaleške, Zgornje Savinjske doline ui koroške rc' gijc. Namenijo ga seznanjanju z mo/nostmi izobraževanja na šolah centra, ki st)di med najbolj^ in največje tovrstne vzgojnivizobraževalne usta- nove v Sloveniji. Letošnjega v prostorih nove ktijižnice Šolskega centra se je udeležilo blizu 30 s^tovalk. v uvodnem delu srečanja jim je direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik med drugim povedal da imajo njihove šole najboljše pogQie /a izobraževanje dijakov daleč naokoli, v tem šolskem letu izvajajo pouk le v eni "izmeni, /a prihodnje šolsko leto med drugim načrtujejo izgradnjo samopostrežne restavracije med stavbo gimnazije in rudarsko šolo, s čimer naj bi izboljšali prehranjevanje dijakov in zaposlenih, z mobilno avtobusno postajo pa bodo zagotovili dijakom tudi prevoz od vral do vrat šc)le. v katerih se bodo li izobraževali. Sicer pa so z vpisom osnovnošolcev iz občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki zadiwoljni, več pa želijo v programih izobraževati učcncev šol iz občin /gornje Savinjske doline in koroške regiie. (Ní7(h/lievanje na 2. strani) Z delovnega srečanja 300 SIT' 1,30 EUR lïillii» Prebujanje €entra? Bojana Spegel Hud mraz, ki ^i/ tudi v naHih krajih nismo vajK^ni (se človek s/>/oIi lahko naxadi nanj?), Je zazriantoval pretekle dneve tudi v Šaleški dolini. Ulice so hile bolj koj ne prazne. $e najbolj zagreli rekreaiivci so .se sponi h nil K še drsalcev na velefyskih jezerih, ki so dobro zaledenela, ni bilo prav veliko. Mesro s lem spi zimsko spanje, a k mahi bo topleje. In vsi bomo bolj živahni. Znanstveniki so izračunali, da je bil v ponedeljek nc^/bolj depresiven dan v letošnjem letu. Sedaj pa bo slo le se na bolje. Na to. kako se ljudje počutimo \ okolju, v katerem živimo, pa vpHva fndi to, kaj nam to okolje nudi. K to sem prepričana. Velenju je reci/no uspeh, da center mestu se ni pov.sem umrl. Da se celo prebuja. V večini sloven.skih mest ni tako. A vendar prav 1' teh dneh kaže nas center mesta vse bolj čudno podobo. Dolga leta priljubljeno trgovino Neika ob Cankarjevi, v samem osrčju centra so po božiču zaprli. In ni jih mah, ki jo že pogrešajo. Konec koncev v centru mesta skorajda ni več živilske trgovine. Se zadnjo, na velenjski iržnici, pa tiaj hi tudi _ kmalu za pri i» ker bodo ol^/ekt porušili in zgradili /lo- vega. Ob tern .se že nekaj časa pojavljajo ugilmnja, kaj bo v nekdanji Nežki. O tem naj hi. tako so povedali na ERi odločal župan v okviru ambiciozno zastavljenega projekta oživitve mestnega jedra, ki poteka s pomočjo sredstev Evropske unije. Ko sem župana Srečka Meha v začetku ledna povprašala o tem, mi je povedal, da tega tudi on še ne ve. In da prostori niso občinski, zato o tem težko odloča, (hvorice, da na,! bi se lia preselila Hx)čnikova trgovina MTCenter iz veletijske tržnice, naj ne bi držale. V projektu oživitve centra mesta nui bi tu uredili več manjših lokalov s special iz ira/io ponudbo. Recimo vinoieko, bu/ično prodajo izbranih delikatesnih artiklov ... Je pa dejstvo, mi še pove župan, da bo projekt oživitve centra mesta zaživel ktnaht .'spo/nladi. Tudi tržnica, ki pa ne bo taka, kot smo je bili va/en i doslej, naj bi v atriju KSC-ja zaživela še pred vročint poletjem. Na občini ob te/u še ved/io iščejo lokacijo za tržniiv z bran jev kami. ki sploh oh .sobotah popestrijo ponudbo r mesm in le ta dan tržnico res .spreme/iijo r tržnico. Vse ostale dni v tednu je »kr-neki^. /upanu se zdi pomembno, da bi jo o/i ran ili. Meni se, recimo, ne bi zdelo nič narobe, če hi ob sobotah tržtiica z brar\ievkami zaživela na promenadi pri sodišču. Ce je lahko tam vsak mesec sejem, poln početli robe z Madžarske in kramar.sklh izdelkov, ki pa očiino v Velenju gredo v promet, zakaj ne bi /la mestni/i stojnicah ob sobotah tam ponujali tudi doniačih pridelkov. Od kislega zelja do korenčka. Ne če imate dobro idejo, jo dujte na občino. Po tnojem bije bili veseli. Pa .še nekaj sem preverila v pogovoru z župatum. V decembru se je pokazalo, kako nevaren je od.sek ceste proti Kavčam. Na to krajani Kavč in Starega Velenja opozarjajo že dolga leta. 2e nekaj let o tem pišem tndijaz. Nekoč so denar za izgradtijo pločnika oh tievarni cesti v mestnem proračunu že rezervirali. Pa se ni zgodilo. Se ho ptj .smrtni žrtvi pe.ka spremenilo? Konec koncev je to od.'iek, ki ga uporabljajo številni Kavčatii. pa ttidi ^entiljčani, po t\iem pogosto hodijo otriKi, ko se vračajo aleškj dolini. ■ Med votilno statutarno konfanco - na sredini novoiz-voljeni predsednik Mladega foruma SO Šaleška dolina Jan Skoberne • zagotavlja, da bodo tudi v prihodnje najmočnejša mladinska politična organizacija v Šaleški dolini. Pod Pustim gradom Zima decembra vzela 27 milijonov Zinisko vzdrzevanje cesi je ena od najtežje predvidljivih postavk v pmračunu Občine Šoštanj. Vzdrževanje je odvisno od vremenskih razmer, ki pa jih je za nekaj mesecev vnaprej ležko napovedali. Tokratna zima je pokazala zobe že novembra in decembra. Med obilnim sneženjem so razpoložljive službe ves čas opravljale svoje delo. vendar je snega zapadlo enostavno preveč, da bi bile ceste povsem čiste, ves čas pa so bile prevozne. Občina Šošlanj bo morala samo za decembrsko zimsko vzdrževanje cest odšteli nekaj manj kol 27 milijonov tolarjev. Šport si bo razdelil 19 milijonov Jutri, v petek. 27, januarja, se izieče rok za prijavo na razpis za sofinanciranje športa v občini SoStanj. Nanj se lahko prijavijo vsa športna drušiva, ki imajo sedež v občini. V proračunu je za sofinanciranje programov spona namenjenih 19 milijonov tolarjev. Ta sredstva bo Občina v celoti razdelila med drustva. Zakaj kulturnim društvom ne več? Jvoštanjskl p r ira čun je, vsaj na prvi pogled, precej mačehovski do ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na podlagi pravilnika bodo kulturnim drušlvom letos razdelili le 3 milijone tolarjev. »Treba pa je vedeli, da za razvoj kulture m za pestro dogajanje na tem področju skrbi Zavod kulturo Šoštanj, /a delovanje zavoda pa Občina ictno namenja skoraj 35 milijonov tolaijev. Kljub temu pa smo se odločili, da z neposrednimi transferi pomagamo tudi izjemno aktivnim neprofitnim organizacijam, društvom torej.« pravijo v Šoštanju. ■ mkp (Nadaljevanje s L sirani) V nadaljevanju delovnega srečanja so se udeleženci seznanili z aklivniJStmi centra za izboljšanje kakovosti šolskega dela. Projekt zagotavljanja kakovosti, v središču kaierega je udeležencc izobraževanja, izvajajo na centru od leta 1998 dalje. S projektom PlfPO (preventivni ukrepi/a preprečevanje osipa) namenja skrb dijakom, ki se med šolanjem srečujejo s težavami, projekt ISM (informiranje in svetovanje za mlade) pa se ukvarja z iskanjem rešitev za mlade. Ravnatelji sol št>lskega centra so spregovorili o možju^slih Izobraževanja. Učenci laliko izbirajo med tremi programi nižjega poklicnega izobraževanja, enajstimi srednjega piv klicnega in devetimi programi srednjega stro-kovfiega ali teimiškega izobraževanja ter štirimi programi, za katere izobražujejo na Splošni in SiR) kov ni gimnaziji. Po uspcštio končanem triletnem programu lahko dijaki nadaljujejo šolanje po sistemu 3 » 2, dodatna znanja pa nudila še maturiteini in poklicni tečaj. Ob tej priložnosti so jim predstavili še program tehnik inehalronik ter nove pristope v načinu učenja oziroma medpredmetno po-VC/4V0 v programih srednjega p<îklicnega izobraževanja. Na delovnem srečanju je predstavnik Območne enote /avoda ILS za zaposlovanje Velenje spregovoril še o aktivnostih na področju poklicne orientacije, zaključili pa so ga z razmišljanji šolskih svetovalnih delavcev o tem, kaj bi na šolah šolskega centra morali storili zá večji vpis in za večje zadovoljstvo udeležencev izobraževanja. ■ Iz občine Šmartno ob Poki Kaj se dogaja s trgovskim centrom? V zadnjem času knvJ med ob-čani nemalo lakšnih in drugačnih govoric, ugibanj 1er informacij v zvezi s predviden«? izgradnjo novega trgovskega centra. Nekateri trdijo, da ga ne ho, drugi so prepričani. da se gradnja še ni začela zato, ker je občina premalo aktivna. Iretji imajo pomisleke, ali je sploh potreben. Pojasnila smo poiskaU pri županu Alojzu Podgoršku, ki nam je med drugim povedal, da si občinsko vodstvo že irelje leto prizadeva za Izgradnjo novega, sodobnega trgovskega centra. »Povedati moram, da je občina izpeljala vse tiste postopke in obvezjiosti, ki so v njeni pristojnosti že pred časom, vključno / menjalno po godbo s prejšríjim irgovcenî oziroma investitorjem. Pt>leg nove trgovine namreč želimo čim prej pridobiti ludi prostore za občinsko upravo, pisarno Upravne enote Velenje (ta bi v Šmannem ob Paki že delovala, če biji lahko zagotovili primerne prostore), rešiti prostorskih stisko knjižnice. Po načrtih bomo vse omenjeno uredili v prostorih sedanjega marketa. Žal pa občiíía in sarn kol župan nimanm vpliva na upravne po- stopke. ki so dolgotrajni in zahtevni. Še več. Včasiii se mi zdi, da državni uradniki ličcjo dlako lam, kjer ni niti jajca.« Tako so bili leta 2004 - po navedbah Alojzj Podgorška - prisiljeni i/delati dve hidrološki študiji (čeprav je bil prostorski plan sprejel žc leta 1998). zaradi sprememb zakotuv daje pa je bilo potrebno izdelati nov lokacijski načrt, ki pa zaradi noviii ziikonskih določb znova ni zadostoval za izdajo gradbenega dovoljenja. Zalo so morali investi-toiji za pridi>bitev gradt^enega dovoljenja pt>noviii vse postopke, te pa so za nanieček dodatno otežile tudi stranke v pcJSíopku. Namesto predvidenega začetka gradnje trgovskega centra maja lani. je upravna enota postopek za izdajo gradbenega dovoljenja končala in ga izdala decembra lani, Spleta okoliščin, ki vplivajo na to, da se še vedno nič ne dogaja, pa s tem še ni konec. Med nerazumjio dolgim postopkom je lira prodala maloprodajno mrežo v Sloveniji Mercatorju. Ko st) bile zadeve o izgradnji trgovskega centra nekak-jijo več za vsakim vogalom z denarjem, ampak iSčejo nove lokacije na osnovi ekonomske računice. Í5e najprej se bom trudil, da bi se v središču občine končno začela gradnja predvidenih objektov. Gotovo pa bi mi bik> lažje, če hi si tega želela vsaj večina občank in občanov, Tak(i pa se žal še vedno srečujemo z razmišljanji in ludi dejanji posan^eznlkov. ki zavirajo naša prizadevanja. Senî vsekakor sodijo listi, ki govorijo, da v tukajšnjem okolju ne ptjirebujemo trgovskega centra ali nepmrrtnlh stanch vanj mlade družine o/jn^ma s^)-cialno ogrožene občane,* je še poudaril Alojz Podgoršek. Slabo stanje občinskih cest Na občinski upravi ugotavljajo, da je stanje občinskih cest precej zaskrbljujoče. Večina je bila namreč dograjenih predvsem v letih 1970 in '80. Precejšnje ptivečanje prcmieta. še bt)lj pa povečane obremenitve ua teh cestah, se odražajo na pre cei načelih voznih površinah in ob njih. V večini so ceste tudi preozke. V tukajštijem okolju je neasfaltiranih še približno X kili)metrov občinskih cesi in ptiti. V občini so se lotili obnove najbolj kritičnih točk. Tak<ï že poteka razširitev in posodobitev ceste skozi Hudi potok, ki je v zadnjih dveh letih mela« približno 14 mi-liionov tolariev. Obnovo ceste bodo nadaljevali ludi letos. Na cesii v Skornem pa so v letošnjem letu predvideli delno obnovo in spremembo dela trase. V programuje še razširitev in posodobitev cesie v spodnji Rečici, če bodo dopuščala sredstva, pa še ureditev kakšnega krajšega makadamskega opije/o v parlamentarni restavraciji, naj bi to držala Kw/ če se drii začetna onteiitev na ded vina in mah pivo. Da je namreč to res le dodatek hrani. Ni nobene omejitve pri tem. kakšno vino ali pivo si posianct lahko naročijo. Aii belo ali rdečih, svetlo aH vrno. Celo fmlance iste harve je razdelil predlog ministra Vi ran ta o plačah jUnkcionatJev. Vsi se i>ač ne strinjajo, da bi .^e jim le zato. da hi bili za zgled drugim, plače znizale. Ob tem Je bilo ludi slišati, da iniap v prime/javi z nekaterimi dniginit celo župani preYi.wke plače. No, s tem se gotovo ne strinja neljski zapan Bojan Srot, saj je hil eden od najprav je tudi res. da .se s pnxdjšnjiini težavami iKtrijo tudi latn, kjer so bili poslattd nJiho\i najneri po ustanovitvi svtýe obàfie naklor^eni ^(arsikje .'io namreč zdaj ob javnih tribunah pred referendumi, kjer bi^do duvJil izražali svojo voljo, močmt razdeljeni, tako da še sploh ni jttsno, kako se lx> vse .íAw/wy izteklo. Tudi na edinem območju v naši statistični regiji ni dntgače. Celo na samem t^močju knýevne skupnosti Rimske Toplice vsi niso za osamosvqitťv. kc^ šele v Zidanem Mostu. dmtočju, ki bi ga nekateri tudi radi priključili ftovi občini. Tam namreč močno dv(wùio, da bi jim bilo v novi oi)čini kaj btylje» kot jim je v sedanji, laski. Saj se tudi niso z dočega telmološkega parka, ki bo imel skupa/ 12 objeklov - tebnoh.^a podjetja in razvidne instiiucije. ki twj bi bih v fHJvezavi z Mednantdno uni-serzo Celle pomembni za razwj celotne savitýske regije, /a financiranje ftaj bi dokapitalizirali KRA v višini -^00 milijonov tolarjev, čemur pa v vseh občinah niso ravno naklonjeni. Pa œprav pr\i mož RRA Boris Klančnik trdi. da prav prvi objekt, ki naj bi ga končali še letos, {\nneni prvi zagon za nastanek in razvi^ trnih podjetij v saviřijski regiji. .J TTTt'^đ^^ NA5 ČAS iniajt: časopbna-ziložDliki le \2taii oil ňtrttih. Cena p^samejn^oa izvttâ |e 300 SiT odsiopni DOV. 23.50 Sit. cena Svoda br^z DDV 276.50 SIT). Pii p^CSu lelne naročnine pcdtolne 15%, tsXrVUM 11H in me&ečn« ?% »pust tJriAitttvft Boris ZakoS«k (dire^otk Slane (odgovorni urednik). MIBna Ki5t^Piarûnc (punoćnica jrsdniKa), Jartez Pfesnik. Tarjara PoiSgorSek, Bojana Špegel ^vinarjl), Ntira Zakoâek (urednica radifa). Janja KoSulalpeg»! (leOn^na uradnica), Tomaž Geriak (cAUkovaiec). Protaginb: Nirta Jug propaganda), SHo Konaćnik, jura Serifntk (propagandi^), urtifaâva Ifl upnvi: 3320 Uim^. RUtičm 2a. 9. p. UI«fon 8M l79(Llilelu 103)097 4 6 4 3. TBH - Nova LB, Vekenjs. 024 2W020133854 (•nilfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: Cas a^A TlâcTlskatrQ SET Id. Naldab: 12.400 iJVOdM Nenanxaiili tologiall Id fim(0|)ls8v m tf aêanol Po zakcru o ODV p "Na§ ćas' uvriâsn mvJ pozvoda inlormaiivnBga zr^fa a kaiere d»ek po jnihni stopnj. V SREDIŠČU Denar za delovanje agencije zagotavljajo predvsem projekti Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje je lani v sodelovanju z občinami za regionalni razvoj občin pridobila 200 milijonov SIT - Letošnji prednostni projekti VEM, priprava Regionalnega razvojnega programa, izvedba turističnega projekta v sklopu Interreg III A Slovenija-Avstrija in projekt manjšega lesarskega razvojnega centra v občini Nazarje Tatjana Podgoršek Savinjskošaleško območno razvojno agencijo Moiirje so občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline ustanovile zato. da bi nudila podporo predvsem malim podjetnikom, lokalnim skupnostim samim pa bila v pomoč pri pridobivanju sredstev za posamezne projekte. Ko nekateri ocenjujejo njeno delo. menijo, daje pri tem premalo učinkovita. »Ne bo držalo. Zanesljivo agencija ni namenjena sama sebi, sicer je danes ne bi bilo več. Za delovanje namieč nima zagotovljenega sistemskega vira financiranja, ampak vsako leto na osnovi programov sklepamo pogodbe z občinami. Za to pridobimo od 8 do 9 milijonov na leto. preostali potreben denar za delovanje in izvedbo projektov pa pridobimo iz drugih virov, tudi državnih. Seveda le na osnovi projektov,« je povedala direktorica Saša območne razvojne agencije Jasna Klepec. Po njenih navedbah podjetnikom storitev ne zaračunavajo, ampak za svetovanje, v katero sodi tudi priprava dokumentacije za prijavo na razpise, pridobijo denar od ministrstva za gospodarstvo oziroma Javne agencije za podjetništvo iz naslova vavčersko svetovanje. Koliko denarja prido- bijo podjetja, ki »gredo skozi svetovalno pomoč agencije«, pa Klepčeva ne ve. Vedo le za vrednost pripravljenih projektov. Lani prvič so lahko podjetniki pridobili nepovratna sredstva za nakup opreme, licence, tehnološko posodobitev. za razvoj izdelkov in podobno. Razpis sta objavila ministrstvo za gospodarstvo in Slovenski podjetniški skiad. Klepčeva je še pojasnila, da denar, ki ga dobijo občine za neposredne regionalne spodbude, država razdeli za celotno savinjsko regijo preko Razvojne agencije Celje (RRA), Lani so z župani občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline vendarie uspeli s predlogom. da se na tovrstne razpise ne prijavlja RRA za vse občine omenjene regije, ampak da se predviden denar porazdeli na posamezne sub regije glede na število prebivalcev. Lani je bilo za celotno savinjsko regijo za to namenjenih blizu milijarde tolarjev, občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline pa so za projekte, ki jih je pripravljala tudi območna razvojna agencija, iz te mase pridobile dobrih 200 milijonov SIT, Letos novi projekti Med letošnjimi prednostmi projekti območne razvojne agencije Saša regije so za zdaj - po na- vedbah Jasne KJepec - trije. Konec lanskega decembra je dobil zeleno luč projekt VEM - Vse na enem mestu. Gre pa za nadgradnjo projekta e-Vem. Tega sedaj izvajajo na več lokacijah v lokalnih Direktorica Saša Območne razvojne agencije Mozirje Jasna Klepec: -Agencija nima zagotovljenega sistemskega vira financiran/a." okoljih, na teh točkah pa lahko podjetniki s pomočjo elektronskega medija uredijo spremembe in legistracijo dejavnosti. Projekt je vreden 20 milijonov tolarjev, kot partnerici pa v njem sodelujeta tudi območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje ter območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje. S pridobljenim denarjem bodo opremili tri delovna mesta. V nadaljevanju pa naj bi na teh delovnih mestih uredili spremembe in registracijo tudi lastniki gospodarskih družb. >V tem projektu bomo pridobili ustrezno opremo, poleg tega pa bomo lahko usposobili pet ljudi za svetovanje tistim, ki bodo želeli vedeti, kaj vse morajo storiti za registracijo.» Na področju turizma čaka na odgovor projekt Interreg lil A Slovenija-Avstrija. vreden približno 65 milijonov SIT. Namenjen je predvsem opremi turističnih točk v regiji z enotnim informacijskim sistemom za opremo kolesarskih in pohodnih poti z ustreznimi tablami in za pripravo nekaterih Lani je Savinjsko^aleška območna razvojna agencija Mozirje pridobila za spodbujanje podjetništva blizu 20 milijonov tolarjev. Subvencije je preko vavčerskega sistema koristilo približno 70 podjetnikov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Nekaj denarja iz tega naslova je namenila za svetovanje brezposelnim osebam. Od 57 vključenih se jih je s pomočjo agencije 40 odločilo za samozaposlitev. skupnih promocijskih materialov. Lotili so se že priprav na In-terrek III A Slovenija-Hrvaška. V sodelovanju z občino Nazarje, nosilko projekta, pa pripravlja oblikovanje manjšega lesarskega centra za Saša regijo. Prostore zanj omenjena občina že ima, jih bo pa potrebno opremiti ter pridobiti skupino strokovnjakov, ki bo podjetnikom z lesaî'sko dejavnostjo pomagala pri razvoju in uvajanju novih izdelkov. Nemalo dela pa bo zahtevala še priprava regionalnega razvojnega pro-giama za naslednje programsko obdobje, dopolnitev razvojnih programov podeželja in priprava na LEADER - evropski program za razvoj podeželja. Od približno milijarde tolarjev, namenjenih za regionalni razvoj občin v Savinjski statistični regiji. bodo občine na osnovi projektov. ki jih je pripravila Saša ORA. dobile 200 milijonov tolarjev. Od tega bo 100 milijonov SIT namenjenih za pet prednostnih projektov s področja podjetništva. turizma in razvoj podeželja, preostalih 100 milijonov SIT pa za razvoj cestne infrastrukture v občinah. Med petimi prednostnimi projekti iz prve skupine so: projekt zdravilišča v naravi občine Gornji Grad. eko muzej Grilova do- mačija v mestni občini Velenje, občina Mozirje je prijavila projekt obnove trškega jedra, občini Nazarje in Luče pa projekt priprave dokumentacije in nakup zemljišč za poslovni coni. Te projekte je svet regije, ki deluje pod okriljem Regionalne razvojne agencije Celje, potrdil in jih skupaj s projekti ostalih občin savinjske statistične regije oddal na Agencijo RS za regionalni razvoj. »Kljub temu da smo vse potrebno za prijavo na razpise pripravljali lani julija in avgusta, do danes odgovora države, kako je s temi projekti, nismo dobili. Po informacijah naj bi bil denar zanje predviden v letošnjem državnem proračunu.« Kot je še povedala Jasna Klepec. so bila njihova prizadevanja za pridobitev denarja tudi za preostale občine v Saša regiji skorajda zaman. Po njej znanih informacijah so prišle v poš-tev le kandidature za ureditev poslovnih in obrtnih con tistih občin, ki so že imele v lasti zemljišča za te namene in pripravljeno potrebno dokumentacijo. Na razpis za pridobitev sredstev za cestno infrastrukturo sta se prijavili občini Mozirje in Solčava. Mozirie za ureditev dela ceste na Golte. Solčava pa za posodobitev ceste v Robanovem kotu. V razpisu za vpis brez inženirja turizma - imamo zani vse ootrebne Dozoie. restavraciie za orehranievanie Zakaj molčimo? Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Inštitut za varovanje zdravja RS sta konec lanskega leta izdala zgibanko Zakaj molčimo? z njo želita opozoriti širšo javnost na pomen duševnega zdravja in tudi na stanje glede tega na Celjskem. Finančno sta njen izid podpria ministrstvo za zdravje in Generalni direktorát za zdravje in varstvo potrošnikov EU, Namenjena je splošni javnosti, saj razumljivo govori o pomenu duševnega zdravja in prepoznavanju najpogostejših duševnih motenj. Tudi zato je lahko knjižica v pomoč pri zgodnjem iskanju oziroma nuđenju pomoči posamezniku takrat, ko ta svojim težavam ni več kos. v prvem delu opozarja na najpogostejša napačna prepričanja v zvezi z duševnimi motnjami ter razloži, kaj je duševno zdravje in kaj duševna motnja. V drugem delu so opisane najpogostejše duševne motnje, med katere sodijo depresija, shizofrenija, anksiozne motnje. V tretjem delu pa so navedene nekatere možnosti pomoči ljudem v duševnih težavah ter naslovi in telefonske številke virov pomoči na Celjskem. Zgibanka je v tem trenutku na voljo na zavodu, v teh dneh jo bodo razdelili zdravstvenim domovom, centrom za socialno delo, nekaterim društvom in drugim ustanovam. Z njeno vsebino pa se lahko seznanite tudi na spletni strani zavoda www.zzv-ce.si O pomenu odkritega komuniciranja na tem področju je Niiša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, povedala: "Dobro duševno zdravje je nujno za celostno in zadovoljivo delovanje posameznika. Zato je zelo pomembno, da ga krepimo in da spregovorimo naglas, ko težav ne obvladamo več. Duševne težave in motnje lahko doživi vsakdo med nami. Žal med ljudmi, ki doživljajo te težave, še vedno prevladuje mnenje, da je najbolje, če jih zadižijo zase, ker jih drugi ne bi razumeli. Trpljenje v tišini in osamljenosti pa le še poglobi duševne težave. Le če bomo odprto spregovorili o njih. nas bodo slišali, razumeli in nam pomagali," ■ tp Najprej prenova programa, šele nato odločitev - Poleg že obstoječih programov na Višji strokovni šoli ŠCV še možnost rednega študija mehatronika - Do septembra samopostrežna restavracija na lokaciji Trga mladosti Tatjana Podgoršek Na Šolskem centru Velenje so si že nekaj časa prizadevali za višješolski program, v katerem bi lahko nadaljevala izobraževanje po končani srednji šoli predvsem dekleta in ki bi nadgradil program Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti. Glede na usmeritev tukajšnjega in širšega okolja na področje turizma, naj bi bil najprimernejši inženir turizma. Vse je kazalo, da bo Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje lahko razpisala prosta mesta zanj že za naslednje študijsko leto, a je tik pred zdajci ostala praznih rok. «Seveda smo razočarani, saj nam je Ministrstvo za šolstvo in šport glede na podporo občin Saša regije, večjih turističnih podjetij. kot sta Terme Topolšica in Zdravilišče Dobrna in še nekaterih drugih, glede na to, da imamo najboljše pogoje za izobraževanje v Sloveniji in nenazadnje tudi zaradi referenc obljubilo višješolski strokovni program inženir turizma. Namesto soglasja pa nas je presenetilo obvestilo, da bo najprej prenovilo omenjeni program, nato pa se bo odločilo, komu ga bo podelilo. Hkrati je pripisalo tudi priporočilo, naj se dogovarjamo o bolj umni razde- litvi višješolskih programov v prihodnje s Šolskim centrom Slovenj Gradec in celjskim šolskim centrom. Na osnovi tega priporočila na šolskem centru menimo, daje ministrstvo klonilo pod težo pririskov in se odločilo, da inženirja turizma ne dodeli nikomur,« je povedal Ivč kotnik, direktor Šolskega centra Velenje. Da ne bi ostali povsem praznih rok. je velenjskemu centru ministrstvo dalo soglasje za redni študij v programu mehatronika (doslej so izobraževali le ob delu), pričakujejo pa še soglasje za izobraževanje tehnika me-halronike. Na vprašanje, ali razmišljajo o kakšnem drugem višješolskem programu, bolj zanimivem za dekleta, je Kotnik odgovoril: »Razmišljamo. vendar nam je ministrstvo priporočilo, naj ne posegamo v programe, za katere izobražujejo že v okolici, To so predvsem komercialni tehnik, poslovni sekretar, računovodja. Zato mi dolgoročno računamo na inženirja turizma. Prepričani smo, da imamo zanj vse potrebne pogoje. Zato se bomo z vso vnemo vključili v njegovo prenovo. Morda bomo ob uvedbi kreditnega sistema in modulno zastavljenih programov v prihodnje bolj uspešni.« Kot je še dejal Kotnik, računajo pri tem tudi na področja v Sloveniji, kjer so že prisotni (predvsem Pomurje ) in na partnerske šole Evropske unije, s katerimi sodelujejo. S slednjimi naj bi izobraževali predvsem za trg jugovzhodne Evrope. Sicer pa so, po navedbah Kotnika. bili bolj kot pri programih uspešni pri naložbah. Poleg izgradnje dveh objektov na območju Medpodjetniškega izobraževalnega centra na Starem jašku. vrednih od 600 do 700 milijonov tolarjev, so se s partnerskim podjetjem Gost Velenje dogovorili o ureditvi samopostrežne restavracije za prehranjevanje dijakov, drugih udeležencev izobraževalnih programov in zaposlenih šolskega centra. Umestili naj bi jo na osrednji lokaciji na Trgu mladosti v Velenju med objektoma gimnazije in rudarske šole. Velika naj bi bila 400 kvadratnih metrov, naložba pa naj bi stala blizu 200 milijonov tolarjev "... ali več. Odvisno od lazpoložljivih sredstev. Mi bomo prispevali zemljišče in pripravili projektno dokumentacijo, za vse ostalo bo poskrbel Gost." Dela naj bi začeli takoj, ko bodo to dopuščale razmere, končali pa naj bi jih do začetka prihodnjega šolskega in študijskega leta. Z Mestno občino Velenje se sedaj dogovarjajo še o morebitni nadgradnji restavracije. kjer bi uredili predavalnico za potrebe višješolskih programov, ■ Med objektom gimnazije in rudarsko šolo naj bi Gost Velenje postavil samopostrežno restavracijo za prehranjevanje dijakov, drugih udeležencev izobraževanja ter za zaposlene Šolskega centra Velenje. Dela naj bi začeli takoj, ko bodo to dopuščale razmere na terenu. ««HjiS Dohodnina 2005 Do 31. Januarj:) bo (reba davčnim uradom oziroma davčnim izpostavam oddati napoved dohodnine za leto 2005. Do 31. januarja morajo izplačevalci davkoplačevalcem posredovati vse podatke o zaslužkih v letu 20GS. Obrazce za napoved dohodnine bomo tokrat prvič • brezplačno • prejeli po posti. Dobih naj bi jih do 15. februaija. dobili pa Jih boste lahko tudi na Davčnem uradu oziroma davčnih izposta>ah.. Velikokrat se je v Javnost, v zvezi z napovedjo Napoved /a odmcrci tlahodninc morajo vložiti zavezanci. ki so bili v letu 2005 rezidenii Republike Slovenije. To so lisii» ki imajo v Sloveniji ur^idno pri« javljeno stalno prebivališča, polog teh pa tudi drugi, ki so v katerem koli Času v leiu 2005 Í7pt>lnjev»li katerega od pj>gojcv iz (>. člena ZDoli-1. Napovedi za odmero doKodnine zavezancem (rezidentom) ni treba vlo^jli v dveh primerih: 1. če njiltov) dohodki v letu 2005, od katerih se pla-čiye dohodnina, niso presegli 564.400 tolarjem, 2. če je bita v letu 2005 pokojnina njihov edini doho-dek. pod pogojem, da od pokojnine ni bila odteg-njena in plačana akontaoya dohodnine in pri akontaciji dohodnine zavezanci niso uve^avljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Napoved lahko vložijo ludi rezidenti dr^av članic EU (ncrezideníi llepuhlike Slovenije), ki so v letu 2005 i/polJijevali poboje za uveljavljanje olajšave za rczideniedržav članic lllJ (110. clcn ZDoh-l). Izplačevalci dohodkov bodo zavezancem v skladu s pravjlrikom o dostavi kontrolnih podatkov pi>sre-dovali tudi obvestilo o dohodkih, ki so po 20.. 100. in 101- členu /Dob-1 oproščeni plačila dohodnine (seznam teh dži pri davčnem uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi. Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2005 najpozneje do 31. marca 2006 na predpisanem obrazcu, kt ga hodo predudoma v prvi polovici meseca februarja 2006 prejeli po pošti na dom, objavljen pa je tudi na spletni strani Davčne uprave Repiiljlike Slovenije: http;//w\»^.sigo\.siydurs/other/dohodnina2005.pdf v nrbriki Dohodninska napoved 2005. Napoved se lahko vloži: - osehno pri pristojnem davčnem uradu oziroma b.postavi davčnega u m da. - po po:^ii (če je napoved poslana priporočeno po poiti, dan oddaje na posto velja za dan vložitve uapovedi, napoved, pt^slann z navadno poMo. pa mora k davčnemu organu prispeti najpozneje do M.X 2006), • prek si<;tema eDavki na spletni naslov: littp: //• edavki.durs.sl.« Navodilo za izpolnjevanfe obrazave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. dohodnine po novem, govorilo o tem, da n^ bi bilo izpolnjevanje obrazcev, glede na to« daje ta zajetnejši, zahtevno. Na ministrstvu za finance, pa tudi na davčnih uradih pa pravijo, da za večino davčnili zavezancev temu ne bo tako. Za lažje izpolnjevanje in za lažjo predstavo vant bomo v Našem času v tej in naslednjih številkah predstavili, kako se izpolnjevanja lotiti. Svetujemo, da si rubrike, v njih vas bomo vodili po straneh dohodninskega obrazca, shranjujete! Ob Na zadnjo, osmo stran, pa olajšave za različne namene ter podatki o dohodkih, prejetih iz tujine. V nadaljevanju navajamo nekaj napoiil za lažjo izpolnitev napovedi, in sicer v delu, ki se nanaša na podatke o zavezancu in na podatke o dohodkih iz zaposlitve. 1. Podatki o zavezancu vpišejo se osebni podatki o zavezancu. Zavezanec, ki je bil v lelu 2005 rezident Republike Slovenije le del leta. vpi« mesec začetka in mesec konca ohdotga, v kalerem je bil rezident Republike Slovenije. Rezident države članice KU (nerezident Republike Slovenije), kije v letu 2005 izpolnjeval pogoje /a uveljavljanje olajšave za rezidente držav članic HU (110. člena /Doh-1 ). obkro/i oznako Zavezjinec, ki mu je kot invalidu s lOOodstolno te- lesno okvaro prizjiana pravica do tuje nege in pomoči po odločbi Zavoda za pokojninskih in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov, obkroži oznako Zavezanec, ki v napoved vpisuje podatke o dohodkih dijakov in sUtdenlov, prejetih prek pooblaščenih organizacij (oznaka 1211 ), vpise obdobje (mesec), v katerem je hnel v lelu 2005 siaius dijaka ali študenta. Zaveziinec lahko v rubriko »Opt^mbe« vpiše morebitna dodatna pojasnila v zve/i z napovedanimi dohodki, olajšavami iu drugimi podatki, v rubriki »Priloge« pa popiše dokumente oziroma dokazila, ki jih prilaga k napovedi. Na koncu zavezanec vpiše kraj in dslum izpolnitve napovedi in se podpiže. V napoved se v polje »Tuji davek«, kije naveden pri posameznih vrstah dohodka, vpiše znesek davka, obračunanega v tujini in k napovedi obvezno priloži tudi ustrezna dokazila, ki dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka v lujini. 2. 1000 Dohodek iz zaposlitve Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, prejele od delodajalca ali druge osebe v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. Podatki o dohr)dkih iz zaposlitve, ki jih prejme rezident kol uslužbenec v insuiucijah i:U. se ne vpi-šejo v oapcjved pod pogojem, da se od teh dohodkov plača dohodnina v institucijah 1X1 1100- Dohodek iz delovnego rozmerja 1101 - Ploco, nadomestilo plale m povroola siroškov v zvezi z delom Vpiše SÛ podatek o plači, o nadomestilu plače in o vsakem drugem plačilu za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije: tudi podatke o tovrstnih dohod- koncu bodo na Davčnem uradu Velenje, v sodelovanju z njimi rubrika nastaja« odgovorili na nekaj najzanimivejših vprašanj (posredujete jih n» naslov Nas čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, pripis: za dohodnino), objavili letnico za izračun dohodnine in razložili, kako si jo izračunati sami. Za večino davčnih zavezancev je namreč to, ali še kaj dolgujejo državi oziroma še bolj to. če lahko od države pričakujejo preveč plačano akontacijo dohodnine, o.srednje vprašanje« ki se ob napovedi pojavi kih. ki so bili izplačani na podlagi sodne odločbe {• brez zneska zamudnih obresti). 1102slilvijo prejet» le boniteta (ni bilo prejetega drugega dohodka). 1103 • Regres za letni dopust Vpiše se podaiek o regresu za letni dopust (tudi čc je prejet po sodni odločbi). 1104 • Jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in soHdornostne pomon Vpise se podatek o prejeti jubilejni nagradi, o odpravnini ob upokojitvi ali o sohdarnosini pomoči. Vpijte se le znesek nad viSino zneska, ki ga je določila vlada RvS na podlagi 31. člena ZDob-l. 1105*Premi|eza prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Vpiše se podaiek o premijah za prt>slovoljno d^v dalno pokojninsko zavarovanje. ki jili je za račun delojemalca v letu 2005 delno ali v celoti plačal delodajalec- Vpiše se le /j^esek premije v visini, ki presega neobdavčen /ji esek-1106- Pokojnine iz no si ova obveznega pokojninskega In Invalidskega zavarovanja Vpiše se podatek o prejeti pokojnini, ki jo je v letu 2005 izplačal /avod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - /PI/ (vpise se tudi dr/avna pokojnina, odpravnina in oskrbnina vdovi ali vdovcu, dodatek za rekreacijo), in podatek o prejeti pokojnini iz lujinc- 1107 • Nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja Vpiše se podaiek o prejetih nadomcslilih iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je v letu 2005 izplačal /PIZ Skivenije. VpiSe se tudi podatek o primerljivih dohodkih iz tujitie. 1108 ' Nadomeslilo in drugi dohodki iz naslova obveznega soracslilih in o drugih obdavčljivih dohodkih, ki so prejeti v /vezi z delovnim razmerjem po ZDoh-1 in niso zajeti v prejšnjih oznakah, na primer odpravnino in druge dohodke v zvezi s prenehanjem zaposlitve: nadomestilo zaradi pogoja v zvezi z zapo-slitvijo ali zaradi spremembe v teh pogojih: prejemek zaradi začas-uegH neizplačila dohodka iz zaposlitve; prejemek za avtorsko delo v okviru delovnega razmeija; dohodek oa pi>dlagi udeležbe v dobičku, p(wezau z zaposlitvijo; dohodek, prejel za vodenje poslovnega subjekta; uad(micstilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov: nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Prav tako se vpiše plačila za obvezno praktično delo, odpravnine za radi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nadomestila /Ji uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov in nadome- stila za uporabo laslnili sredstev pri delu na domu, in to le v delu, ki presega znesek, za katerega je v /Doh-l določeno, da se ne všteva v davčno osnovo. V to polje sc vpiše ludi podaiek o: • delnem prejemku za izgubljeni dohodek, prejc-icm na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke; - delnem prejemku za izgubljeni dohodek, prejetem na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo: • prejemku vajenca, dijaka ali studenta za obvezno praktično delo, če je prejeti znesek nad višino, ki jo določi vlada (vpiše se le razJika nad neobdavčenim zneskom); - prejemku, prejetem od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, na podlagi prenehanja delovnega razmerja /.a rad i uvedbe stečajnega po si op ka ali postopka prisilne poravnave oyjroma i/^ut>e dela zaradi i/brisa podjetja po zakonu o llnančnem poslovanju pod-jeiij (podatka o nadtjmeslilu preživnine- ki gaje izplačal Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, se v to rubriko nc vpisujete); • prejeli pokojnini v obliki mesečne pokojninske rente; ne vpisuje se podatek o pokojninski renti, izplačani v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in o pref>bliko-vanju pooblaščenih investicijskih družb, podatek o pokojninski renti in o odkupni vrednosti, izplačani v skladu z zak vnega razmerja) pod ustrezno oznako iz rubrik llOO. 1200 • Dohodek iz drugega pogodbenega rozmerjo 1210 • Dohodki dijakov in študentov, doseženi prek pooblaščeni h organizocij 1211 • Dohodki dijakov in študentov, prejeti v cosu statusa Vpiše se podaiek ti dohodkih Zit začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. prejetih v času, ko je prejemnik dohodka intel status dijaka ali študenta. V polje "Ostali dohodki'i se vpiše seštevek vseh ostalih obdavčljivih doh<îdkov, ki so vpisani v druge usirczne oznake v napovedi, prejete v času, ko je prejemnik dohodka hnel status dijaka ati študenia-Ce je prejemnik imel status dijaka ali študenta le del leta, se vpiše seštevek vseh ostalih prejetih ubdavčlji-vili dohodkov, ki zadevajo ta del leia- 1212* Dohodki dljokov in studentov, prefetiv (asu brez statusa Vpiše se podatek o dohodkih /2 začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ko prejemnik dohodka m imel statusa dijaka ali študenta. 1220 • Dohodki verskih delavcev Vpiše sc podatek o dohodku, določenem v Uredbi o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo (Uradni list RS, šl. 20/04)- V polje »Prispevki« se vpiše podatek o obveznih prispevkih za socialno varnost, iu sicer le tisti znesek prispevkov za socialno varnost, ki jih je verski delavec plačal sam. 1230 - Preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja Vpiše se podatek o preostalih dohodkili iz ziiptv s lit ve iz drugega pogodbenega razmerja ali razní erja na drugi podlagi, na primer o dohodkili. prejetih /a stvaritev avtorskega dela. in o dohodkih izvedb:vedcncc, sodni cenilec ali sodni tolmač. V prihodnji številki Našega časa bodo podrobneje opisana navodila /a izpolnjevanje dohodninske napovedi v delu, ki se nanaša na prejete dohi)dke iz opravljanja dejavnosti 1er dohtîdke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. ■ Davčni urad Velenje DOGODKI Napoved za odmero dohodnine za leto 2005 PODATKI O ZAVEZANCU Jezikovna vâriânlâ (1 $4ov 2 alov «tQI. 3 slov ynuž ) U Ime In priimek « Naslov prebivališča, naselje, ulfca, hiSna Sleviika Ddvčna Slevilka _Lj Po§lna Slevilka, ime poâte: Dalu m rojstva 1 1 1 1 Otn M«««c làiû V Idiu 20C5 sem bil rezident Repiibiike Slovenije v času od (Upolrv le zdvazanec, klf* »tmigent RápďtiiKs SfovarVj« 1« fltf te^ 2ClCâ ) đo • Kot rezident države članice EU Izpolnjujem pogoje Iz 110. flenaZDoh*1. DA k Kot invaliOus lOO odslolno lelesno cAvaro mi^ ONa priznana pravica do luje nege in pcvnoti, na podlagi odiočDe Zavoda za pokojnínsSio h invalidsko zavarovanje Sloveniie, centra za socialno delo âiiob&nskegd uprevnege organa, pristojnega ze varstvo borcev in vojaških invalidov. (ODkroèts) Vlelu 2005 sem imel 6l@lu& dijaka oziroma Studenta vâasu od (Izptf nI le zđvazane«, ki vpleuje podatka o dohodkih dt|ekov ki študentov, prejetih prek pootrisščerih organizaci) - oznaka 1211.) do Preveč plačdfK) dof>odnir>o mi vrnite na transakcijski (osebni) račun, èL I Opombe (morebiins dodelna pojasnila v zvezi z napovedanimi dohodki in olajiavami ter drugimi podatki): Priloge (popis doku inentov oziroma dokazil, kijih prilegate k napovedi): 1._ 2 _ 3. _ 4__ 5__ Vftia .One Zneske vpisujte v tolaijlh brez etotinov. MP-ÛURSoCT.DûnttS 1000 Dohodek i2 zaposlitve 1100 Dohodek iz defovrtoga razmerje 11Û1 r^eđa. flsdorr^estllo pla^ In pov/BSila slro^v v zvezi z debm 1102 Bonitete 11Û3 Regres za letni dopu^ 1104 Jubilejne nagrade, odpravnine cb upoKOfltvl in solidarnostne pomo& 11Û5 Premije zs prostovoljno dodal/)o pokojninsko In invaCifeko zavarovanje 1106 Pokojnine iz naslova obveznega pokojninskega In Invalidskega ZBVarovanfa 1107 Nadomestita (Z naslova obveznega pokojninskega In invalidskega zavarovanja 1108 Nadomestila in dnigi dc^odkl čz naslova obveznega sodafnega zavarovanja 1109 Orugl dohodld iz dekïvnege razmaija Deh9Mc PrtapavM AkoniK^avRS Tultitewk Dajamlde»eM Dohodki, ki se povprečito (Dohodkt iz delovnega razmerja, k! so bih ria podlagi sodrie odloibe izplačani za ve£ let r>azaj,) Ouafca detied» Pohadafc PrtopnM Od meseca lela Po rrwseca Ms 1200 Dohodek iz drugega pogodbenege razmerja Dohodek Normirani a» 4elw>«U stnlkl Akonueija v RS Osi^l dohodki 1210 Oohodkl dijakov in If jdentov, dosefeni prek pooblašSanIh organizacij 1211 Dohodki dijakov In Itiidentov. prejeli v Času statusa 1212 Dohodki dijakov m ètudentov, prejeti v času brez statusa 1220 Dohodki ve;skih Oebvcev 1230 Preostah dohodki a dnigega po^odbervega razmeđa 2 K^-OURSobr. DOH SI 2 Dohodek Dohodek Prispevki Akontacija v RS Nonninmtell deliBHki slfoiM Akontacije v RS Tiijl davek nikoli sami 107,8 w Ce ni ravno na dvorišču, se ga ne tiče Drugi popis divjih odlagališč v Šaleški dolini pred dobrimi petimi leti pokazal na slabše učinke ločenega zbiranja odpadkov od pričakovanih - Največ smetišč na območju Arnač, Silové, Škalskih Cirkovc ter Hrastovca Tabana Podgoréak Glede na vse večjo ekološko zavesi ljudi, na to, da izvajalci storitve zbiranja in odvoza où-padkov v Šaleški dolini ugoiav-Ijajo povečane količine Ic-leh. nas je minuli teden presenelil klic našega bralca iz l.okovicc. »• Očitno je nas Orožmov križ eden od prikladnejših krajev, nekakšen otok za smeti. Pred dvema letoma smo ekološko o/avcšceni krajani v spomladanski 8lej red. A ni tako. Prejšnji teden se je našel nekdo in tja odlo/iJ ostanke gips plose in steklene volne, dan kasneje pa še pločevinke od laka in plastično embalažo lepila /a parkel. Ce ne vidiš, težko verjameš, da so še vedno med nami brezbrižni ljudje, ki jim je skrb za okolic malo mar.« Kolje še povedal sogovornik, je o vnovičnem nastanku divjega odlagališča obvestil policijsko postajo v Velenju, a so povedali, da ne morejo Namesto manj več divjih odlagališč Mnenje o tejn, kaj kaže v teh časih še prevečkrat prisotna eto»loška neozaveščen ost, smo poiskali pri dr. Nataliji Špeh z velenjskega Erica, vodji popisa divjih odlagališč v Šaleški dolini. »Vprašanje ljudske ne ozaveščenost i očitno i>bsi;aja. kar med drugim dokazuje vse večje število enkratno odloženih odpadkov. Poleg ptv Dfs Natalija Špeh: "Zaskrb* Ifuje podatek, da }e več kot SO odstotkov divjih odlaga' Ušc v mestni občini Velenje v neposredni bližini vodotokov," činah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki. Približno 10 let po uvedbi Uíčenega zbiranja odpadkov v Šaleški dolini so popis ponovili, /brani podatki so p(^ka-zali, da učinki bolj organiziranega pristopa ravnanja z odpadki niso bili spodbudni. Našli so namreč več divjih odlagališč kol pri prvem popisu. V mestni občini Velenje so jih našli H2. v občini Šoštanj 45, v občini Šmartno ob Paki pa 24. Največ nedtwoljenih mest za odložitev odpadkov v okolje je bilo na območju Arnač, Silovc, Škalskih Cirkovc ter Hrastovca. *0b tem pa moram povedati. da smo pri drugem popisu upoštevali tudi najmanjše kupe odloženih gradbenih in kosovnih odpadkov. Ne glede na lo se je treba ob tem zamisliti. Še bolj pa nad tem, da se več kot 50 odstotkov divjih odlagališč v mestni občini Velenje nahaja v neposredni bližini vodotokov. Od slednjih so oddaljena komaj tri metre. Vpliv odpadkov pa je najnevarnejši prav za vodotoke. Voda je eden od ^rov /a življenje in posiaja strateški vir na celem planetu.« Sicer pa je Špehova poudarila, da so divja odlagališča vprašanje laslnika /emljišča, na katerem so. Zato bi ti morali o njih seznaniti gradbenega inšpekiorja» kije pristojen za reševanje tovrstnih težav. Odlagališče komunalnih odpadkov Na Komunalnem podjetju Velenje, ki upravlja odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju, so povedali, da lahko občani občin Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki brezplačno odložijo gradbeni material in kosovne od- uk repa ti, če storilec ni znan. Napotili so ga na inšpekcijske službe, kjer pa so ga prav (ako povprašali po povzročitelju. »Će bi le vedeli, kdo je to storil, te sreče nimamo. Sodi pa najbrž v dsio skupino JjudL ki so prepričani, da če zadeva ni ravno na njegovem dvorišču, se ga ne tiče. To so med drugim dokazali tudi stanovalci v šoštanjski graščini. V njeni bližini je večje divje odlagališče. na očiščevalni akciji pa še niso sodelovali. Uredništva nisem poklical ravno zalo, da bi na koga kazal s pntom, ampak zato. da bi morda spodbudil občane k razmišljanju o odnosu do narave, o njenem pomenu za zdravo življenje. Morda nekateri ne vedo. da lahko odpadke za> stonj odložijo na odlagališču v Velenju. Bí)jij!í se, da ko bo narava odložila snežno odejo, bo pogled nanjo marsikje namesto spomladanskega cvetja »krasilo« divje odlagališče.« Čeprav se domačini trudijo^ da bi bila okolica Orožmovega križa urejena, jim to zaradi brezbrižnega odnosa nekaterih ne uspeva najbolje. manjkanja kulture je razlog za to nedoslednost lokalnega prebi va V siva, morda pa bi bilo potrebno organizirali zbiranja kosovnih odpadkov večkrat t^a leto in ne le spomladi in jeseni. » Kolje povedala Špehova,je leta 1989 posebna skupina opravila prvi popis divjih odlagališč v ob- padke, ki jih pripeljejo s prikolico osebnega avtomobila. Zaračunajo pa odložitev avtomobD-skih gum. /.a štiri gume stane ta storitev 6000 lolaijev. Odlagališče je odprto vsak dan od 1. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17., ob sobotah pa od 7, pa do 12. ure. m Od irede do torki • svet ift doBOvi&i Sreda, 18. januarja v Sloveniji je zelo odmevala napotitev štiriti vojakov v Irak, čemur so močno nasprotovali v opozicijskih LDS in SD in tudi velik del javnosti. Minister Kari Erjavec je z odgovori močno mečkal. premier Janez Janša pa je povedal. da je sedanja vlada s to odločitvijo le končala postopke, ki jili je začela prejšnja vlada. Janša je prepričan, da bi vlada, če letos te odločitve ne bi sprejela, "ravnala izrazito neverodostojno glede na dane obljube in sklep, sprejet že novembra 2004. torej i Janša je odločen: voJaM gredo v Irak. ob izteku prejšnje vlade - da bo Slovenija sodelovala v projektu" zveze NATO za usposabljanje iraških varnostnih sil. Predsednik vlade pravi, da ni pričakoval, da bo odločitev o napotitvi vojakov v Irak vzbudila toliko polemik in nasprotovanj. Kljub temu mnenju vseeno ostaja slab priokus, da se priklanjamo ameriški doktrini, in to celo v času. ko marsikateri od tistih, ki so jo podpirali na začetku. sedaj iščejo možnosti umika. Recimo Italijani. Italijanski obrambni minister Antonio Martino je napovedal, da bi radi do konca leta končali vojaško misijo v Iraku. Amerika je očitno dežela velikih življenjskih kontrastov in tudi razlik v mišljenju, zato je lahko ameriško vrhovno sodišče, sicer tesno, potrdilo zakon, ki zdravnikom v zvezni državi Oregon dovoljuje pomoč pri smrti neozdravljivo bolnih. Zakon natančno predpisuje primere, v katerih lahko zdravnik na smrt bolnim pomaga, da si sami vzamejo življenje. Četrtek, 19. januarja Diskoteka Lipa je odnesla glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška. Vlada je namreč sprejela njegov odstop. Kladošek seje čulil objektivno odgovornega zaradi premalo odločnega ukrepa- za v. d. generalnega sekretarja viade. Čeprav naj bi s tega poí-ožaja želela sama. so verjetno osnova za zamenjavo kritike, ki so letele na njeno prepozno ukrepanje ob preoblikovanju Vzajemne in pomanjkljivo poznavanje dela v sekretariatu. Zgodba o gradnji džamije ob Cesti dveh cesarjev se najveijet-neje bliža koncu. Mestna občina Ljubljana se je namreč z lastniki pogodila o nakupu dela zemljišča. ki ga bo sedaj veijetno odkupila islamska skupnost. Ta bo po ureditvi zemljiških razmerij razpisala mednarodni arhitekturni natečaj, džamija pa ns^ ne bi stala vsaj do leta 2011. Evropa se še kar spotika. Evropski parlament je zavrnil dogovor o novi finančni perspektivi EU, kot so ga decembra predlagali voditelji unije. Poslanci menijo, da tak proračun ne omogoča konkurenčnosti in blaginje. Petek, 20. januarja Kar so že nekaj časa čivkali vrabci, se je zgodilo. Nadzorni svet družbe Delo je sprejel odstop predsednika uprave Tomaža Peroviča. Nasledil ga bo čian uprave Danilo Slivnik. Slivnik je dobil zadolžitev, da v 14 dneh pri- Sobota, 21. januarja Kosovo žaluje. Kosovski predsednik Ibrahim Rugova je v 62, letu starosti izgubil bitko s pljučnim rakom. Kosovske oblasti so razglasile petdnevno žalovanje. odločbe o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem izpolniti. Takšnega mnenja pa je tudi večina Avstrijcev, kar kaže jav-nomnenjska laziskava tednika Profil. Ponedeljek, 23. januar Prvega moža Steklarne Rogaška Bojana Bevca so v nedeljo aretirali na avstrijski strani mejnega prehoda. Bojana Bevca. nekdanjega Kosovo žaluje. Ibrahim Rugova Je kriznega menedžeija tegubi/najpometon/ešo Wtko. hrvaške mesne industrije. so aretirali zaradi tiralice, ki jo je razpisala Hrvaška zaradi afere v zvezi s podjetjem PIK Viijovec. ki naj bi ga oškodoval za 17 milijonov kun oziroma več kot pol milijarde tolarjev. Čeprav so mnogi pričakovali spremembe pred letošnjo turistično sezona na Hrvaškem, je hrvaški minister za promet Božidar Kalmeia razočaral pivce voznike in potrdil stopnjo nič promila alkohola med vožnjo. žabjor perspektiva Je Vzajemna odnesla Tamaro Fajs? nja inšpektorice. Za v. d. glavnega tržnega inšpektorja so imenovali Andrejko Grlic, in sicer za dobo največ šest mesecev. Dogajanje pred diskoteko pa je sprožilo tudi širšo razpravo o načinu življenja naše mladine, ki pa razen različnih mnenj ni prinesla kaj bolj oprijemljivega. Vlada je razrešila tudi svojo generalno sekretarko Matejo Tamaro Fajs. njenega namestnika Boža Predalića pa je imenovala pravi predlog za novega odgovornega urednika, ki ga bodo obravnavali na prihodnji seji. Slivnik pravi, da bodo iskali urednika, ki je profesionalen, očitno pa ne bo iz hiše. Še vedno je v igri Dani Virk. Perovič kljub temu. daje do konca aprila še zaposlen na Delu. vanj menda nima vstopa. Sicer pa se napovedujejo še druge kadrovske menjave, nova vodilna metla naj bi Delo usmerila bolj desno. Naši zakoni so očitno napisani tako. da si še pravniki lahko razlagajo posamezne člene na različne načine. Pravosodni minister Lovro Šturm v zadevi Zalar nasprotuje upravnemu sodišču, ki pravi, da ima pravico do izbire predsednika sodišča sodni svet. Po mnenju ministra bi moral on sam narediti končni izbor. Zato je spisal pritožbo na njegovo odločitev. Ob takih zakonih. ki dopuščajo toliko razlag, je seveda težko predvsem navadnim državljanom, ki so prepuščeni mlinskemu kolesju takšne pravne države. Sicer pa naše pravne vrzeli dopuščajo mnogo zvitih rešitev. Takšen piimer je recimo Vzajemna, ki želi izpeljati preoblikovanje kljub nasprotnemu mnenju večine poslancev državnega zbora. DZ je sicer končal drugo obravnavo vladnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. s katerim naj bi ustavili preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo, vendar pa je tretjo obravnavo preprečila SNS s pobudo za refererendum. Sicer pa so tudi pri tem preoblikovanju celo strokovna mnenja zelo deljena. Mičo Mrkaič npr. meni. daje preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo smiselno in prvi korak k norinali-zaciji našega sistema zdravstvenega zavarovanja. Rugova pa bodo pokopali v četrtek. Smrt priljubljenega voditelja je seveda odstrla številna vprašanja o nadaljnji poti te pokrajine in o njegovih političnih naslednikih. Slovenski zavarovanci lahko po novem v Makedoniji uporabljajo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (-ZZZS). Osebam, ki bodo evropske kartice naročile, ga bo ZZZS poslal po pošti. Evropsko zdravstveno kartico je mogoče naročiti kar na zdravstvenem terminalu. Slovensko znanje včasih le ni tako od muh. Tokrat so nas razveselili navtiki. Na velikem navtičnem sejmu v Duseel-dorfu sta bili kar dve od štirih najboljših jadrnic za leto 2006 slovenski, To stav kategoriji nad 14 metrov 19 metrov dolgi shipman 63 bratov Jakopin in podjetja Seaway, ter v kategoriji do deset metrov elan 344 impression, ki jo je zasnoval Robert Humhreys. Nedelja, 22. januarja Pretekli teden so močno zaznamovali obiski predsednika Janeza Drnovška na tujem. Predsednik je že v torek odpotoval na večdnevno turnejo, med katero je pomembnim diŤavnikom predstavil svojo pobudo za Darfur Obiskal je Pariz. New York in Bolivijo, kjer je prisostvoval prisegi prvega indijanskega predsednika Eva Mora- Drnovšek se Je odločno zavzel ra Darfur. lesa. potovanje pa predčasno prekinil zaradi smrti Ibrahima Rugove. Kako uspešen je bil. bo sicer jasno šele v nekaj tednih, vsekakor pa je tistim, ki si v svetu že nekaj časa prizadevajo za rešitev darfiir-ske krize, dal nov zagon. Spregovoril je tudi o svoji bolezni in dejal, da so mu leta 2001 odkrili domnevne razsevke na pljučih in da so jih našli tudi na jetrih. Bolezen je zdaj zbrisal iz glave, k zdravnikom pa ne hodi več. Dvojezične fable na avstrijskem Koroškem so tema. ki buri tamkajšnje politično ozračje in na kateri gradi Haider del svoje politične zgodbe pred bližnjimi volitvami. Kljub Haiderjevim nasprotovanjem avstrijski predsednik Heinz Fischer vztraja, da je treba So Angleži takole vohunili? Neprijeten zaplet je nastal med Rusijo in Britanijo. Ruske obveščevalne službe so namreč uslužbence britanskega veleposlaništva v Moskvi obtožile vohunjenja. Diplomate so tudi obtožili, da so redno sponzorirali ruske nevladne organizacije. Torek, 24. januarja Mraz je tokrat močno presenetil tudi zime vajene Evropejce in povzročil obilico težav, marsikje pa tudi smrtne žrtve. Zelo hladno je bilo tudi v Sloveniji. Sibirski mraz je na Poljskem zahteval že .Í9 žitev, v Romuniji pa v zadnjih dneh 16, Smrtne žrtve je mraz med drugim zahteval v Ukrajini. Nemčiji, Franciji in na Madžarskem. Predsednik programskega sveta RTV je postal zgodovinar in publicist Stane Gcanda. Zagotovil je, da stanje na RTV ni slabo, radia in televizije pa se po njegovem mnenju ne bi smeli sramovati. Dodal je. da bo nadaljnja pot javne RTV hiše v največji meri odvisna od prihodnjega generalnega direktorja. Granda je zaključil z mislijo. da "revolucija na RTV ni potrebna. zadovoljivo pa bo že spoštovanje zakona o RTV o etičnem kodeksu novinarskega poročanja." v Športni dogodki raj za pante Živa Vrbič T To imanje je nav Ji/mi tur/iir v namiznem tenisu. Prejšnji teden se je v velen} ski Rdeči dmrani zbralo okoli tristo r petdeset športnikov in športnic. Od tega več športnikov, h lec' kot demintrideset dda^^ sveta. Izbira je bila res velika. Bi se ogreta :a Mond Šveda z moderno jhzurco aH za »latino loveija' iz Gvateniule? Vmes je še nešteto moinosii. Cehi niso .slabi. />a našijidni bratje sa tudi dobri. Awralecjefiil luitkan. Ne imzahiino Jřancoske ekii>e. kije /w povprečnem številu čednih spinkponka.ie\'« zasedla prm mesto. Kljub temu da se je /h> trebno /wšteno /x/tnidit. da hi razumel njihovo frangleščino. Prav tako je našel prostor i' srcu naše hostese deveina/sileini hmimakc. Nu tem me.itK pa vprašanje organizatorjem: kje so Italijani!' J^tos jih ni bilo dosti videti, kljub leniu da so si prejšnja leta hostese lahko napasle poglede na vzorčnih primerkih naših sosedov. Na kratko Imm opisala potek dogodkov. Pni dan turnirja igralci ves dan prihajajo v hotel Tam jih pričakajo organizatoiji in vsuj dve ho-siesi. Se pmi li dve /tosresi sict v vcHki prednosti od tistih, ki delajo prvi dan v dvvrani. kjer se še nič ne doga/a. Imata možnost, da preverita teren in drugim /lo.ste.sam sporočita, kakšna je bera jamov ti.'ito leto. Dobrodošh so tudi podatki, kje so dečki nastanjeni. Ce je le mogoče. so kavice v času pnvnstva v tistem hotelu zelo pogMt pojav. Velikokrat je ob prihitdu .š/wrtnikov slišati: »IleUo, do wu remember me jmni la.st \v(jr?o Rdeči dvorani ^em in tja malo potrenirajo za naslednji turnir, večino ča.sa l>a se posvečajo Imtesam. Večeri v kakšnem lokalu izgledajo približno takole: nekaj šix)rtnikov. veliki) več deklet. Vsaka hostesa pripelje še prijateljia), zunaj srečap še kakšno druženja željno znanko in tako dalje in tako naprej. Tisti večer so igralci namiznega tenisa najbolj oblegani moški na plesišču, za šankom. Povsod. Skratka, punce, ki mislite, da v Velenju primanjkuje fantov, .sledite večji športnim dogodkom r na.šem mestu in se ob večerih prikažite r znanih lokalih in barih. S/XK ijte si oči. A previdno, kajti nikoli ne veš, izza katerega vogala lahka prileti razkurjena hostesa in te obloži, da se mečeš za tiuim, ki siga je »zacohnalaa. Po odhodu tekmovalcev .k stanje normalizira, Ihv do tri dni se hostese še /togovarjajo o tipčkih, ki so Jih tako ali drugač'e s/xiznale. nato tema jmstane nezanimiva. Lanski sneg. .S'y pa mele, da .so izimpointle angleščino in piiznavanje tujih dežel. Stane Granada:" Revolucija na RTV ni potrebna". d.d. ^^O CISI. ■mCOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI VCalJu ... IpavMva ulica 21 -toiafon (03) 426 11 78,426 12 12 iimft ai^a nnmen u.s t.r i n/v « klima sb/97 749.000 00 audia4 1.8t4/vkuma 02 3.590.000.00 RDflO MONDEO 1,8 SLX karavan KI IMA FORD FOCUS 1.6 Ambíenta 5/v^KLIMA 99 03 999.000.00 2.398.000.00 FORD RESTA 1.3 3v 99/00 699.000.00 FIAT STILO 1.9 JTD DYIHAMIC 5/v ♦ KUMA 02/10 2.279.000.00 f¥uqe(1t 307 2.(1 hoi xrp 110 km 04 2.947.000.00 r>FiinFnT 307 rrfak ? n hdí »o km «u jma 0? ?47B.i>nnn(i peugeot 407 2 0 execin-ive » k1.ima -naranrila 04 4.198.000 00 RENAULT LAGUNA 1.6 5V ♦KUMA 01 2.195.000.00 RENAULT MEGANE 1.5 DIESEL 3/v "KLIMA-oaranclia OS 3.299.000.00 HONDA CIVIC 1.4 3/v BINGO f«o maisr; 06 97 792 000 00 SUBARU LEQACY WAQW 2.0 4WD lea.seot.Oe^KLIMA 09 1.790.000.00 TOYOTA AVEîlSIS 1 S .SOL 4/v rso.anrn 06 ♦ KLIMA m 2.29B000 00 TOYOTA YARIS 1.3 LUNA a/v KLIMA-oafancHa 04 2.197.000.00 VW PASSAT KARAVAN 1.9 TDI reo OlctOb.06 KUMA 99 39 629.000.00 1.697.000.00 VWLUPO 1.0 3/vřen.avo. 06 o?/na 1.297.000.00 MERCEDES A170 Diesel 5/v reo.lanuar 06" KLIMA 99 1.999.000.00 M!T.<ini tržjn cJcIc/, voJilnl ii:govec pa /eiijo poslali ludi na ir^ih Hrvaške. Srbije in ť'rne gore 1er Bosne in Hercegovine. Naêrîujej maj 30-letni mladi strokovnjak pridnt' tili upravi iiorenja. V tem kolektivu so vas visoko cenili in fudi obžaltn-ali vas rnihod. Kako vidite (iorenje? »Gorenje ima odlično ekipt> sodelavcev. je odlično poijetje, pravo slovensko mednarodno podjetje, prisotno na skiv raj šesideseiih tržiščih. G<^renje ptjsiuje zelo uspešno in sem prepričan, da bo ludi v prihodr\je uspešno delovalo in sc še naprej uveljavljalo v zelo konkurenčni dejavnosti. fn kako vidite Velenje? »Oe sem čisto odkril, sem Velenje spoznaval predvsem znotraj moje pisarne v Gorenjevem kompleksu, sicer pa sem se v Gorenju in Velenju zelo dobro počutil« V tem mestu in fudi v celotni občini Velenje Men-ator doslej ni imel niti svoje trgovine, kaj šele nakupovalnega cenim. No, po novem bo drugače, saj ravno v tem času f)d lire. prevzemate njene trgmne, kiste jih kupili lansko leto. Kako pa ta present pravzaprav teče in kdaj ga boste končali? »Prevzem 1'rinih trgovin v Sloveniji že poteka in bo opravljen do konca januarja, nato bomo seveda vse Hrine prodajne enote opremili v skladu z Mercaiorjevimi standardi, lako da bo kmalu v vasi regiji veliko Mercalorje-vih trgovin.tf Kaj nameravate s temi t/govinami, boste samo zamenjali ime ali pa morda načrtujete se kakšne druge spremembe? »Vsekakor bodo spremembe. Mercator ima na vseh svojiJi pr(îdajnih mestih povsod v Sloveniji enake standarde, enako kakovost trgovske storitve, ki jo ponuja svojim potrošnikom, kar pomeni, da bodo v okviru teh standardov postopoma preurejene tudi vse Urine prodajalne.« V kratkem času? »V kratkem. Seveda pa teh slvari ni mogoče narediti čez noč. ampak postopoma. Načrtujemo pa, da bodo do konca tega leia ludi vse prevzete lirine maloprodajne enoie postale j>najboljši sosed« naših potrošnikov, usklajene z Mercaîorjevimi standardi ptmudbe potrošnikom.* Zvesti Lrini kupci so imeli ugtfdnosti pri nakupu, tudi Mmrator ima kartic e ugodnosti, kako bo s tem v prehodnem času? »Mercator ima bi>nitelnj sistem Mercator Pika kartico, ki ga v Sloveniji uporablja že šesisio tisoč naših zadovoljnili Predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak:" Tudi v Velenju zetimo zgraditi sodoben nakupovalni center". potn)šnikov, Takšen sistem bomi) ponudili ludi dosedanjim zveslim Eriniin piv trošnikom, kar pomeni, da bomi) postopoma Trin boniieini sistem zamenjali z Mercalorjevo Piko.« Kaj pa delavci, ki ste jib t^kupili^ skupaj Z Urini trgovinami, zdaj preidejo na vase plačilne liste, kako bo z njimi glede na to. da je bilo veliko Urinih trgtmn odprtih vve dni v letu? »To sme) že upoštevali v načrtih. Lrine zaposlene smo prevzeli skupaj z maloprodajnimi objekli in so se pridružili skupini več koi sedemnajst Usoč merca- lorje vcev.« Bodo ohranili tudi dasedanje plače ali so pri lay morda višje? »Vključeni bodo v Mercaioijev plačni sistem, v katerem svojim zaposlenim nudimo konkurenčne zaposlitvene pogoje, seveda pa pri prevzemu zaposlenili v celoil upoštevamo tudi veljavne delo-vnopravne predpise.« i; I'd je i'elenju obljubljala sodoben nakupovalni center, slišalo se je, da ga je tudi Mercator želel graditi, pa ni dobil ustrezne lokacije, Bo zdaj /aye • verjetno imate takšno gradnjo v načrtu? »Mi vsekakor želimo v Velenju napravili sodoben nakupovalni trgovski cenierinresje, da zaenkrat lokacije za to nimamo. Veseli smo. da smo s prevzemom Urinih maloprodajnih objektov prišli bliže našim potrošnikom ludi v velenjski regiji in širšem okolju. Vendar pa si bimio prizadevali, da pridobimo usirczno lokacijo za večji center v Velenju. Nekaj h^kacij smo si že ogledah, zjîenkrat pa dokončnih odločitev še ni.« /mate še kakšne skupne prf)jekte z Ero? » / Hro bomo kol partnerji sodelovali še naprej. Pogovaijamo se že o nekaj nadaljnjih skupnih projektih in v vsakem primeru vidim precej možnosti za poslovno sodelovanje ludi v prihodnosti.« Mercator ste prevzeli v njegovi polni kondicyiy toda tudi v trenutku, kose na tigu pojavljajo štivilni nori igmtci; pri-hajajo razni veliki diskonti • IloJJer, Udi .„Je Mercator piipravljen nanje? »Seveda. Mercalorje že predlani začel intenziven razvoj lastne verige diskontnih prodajaln llural. Trenutno imamo žc dvanajst diskontov Hura! po Sloveniji, v letošnjem letu načrtujemo otvoritev novih, s tem pa del kupcev, ki bodo želeh kupovali v Upu diskontnih prodajaln, prevzeli oziroma zadovoljili nji- hove potrebe tudi z Mercaiorjevimi Hura! diskonti.« Ste eden od tàtih menedierjev, ki pod' pimjo vladne reforme in enotno dan'no stopnjo. V (forenju ste oi enjevali, da bi l'an! pHnesla kar precej koristi, tudi za .Men ator slisimo, da so vaše wene pth dobne. Mislite, da je nezaupanje sindi-katov vanjo nepotrebno? i^Mislim. da moramo predvsem zelo jasno ločili med celotnim pakeiom reform. ki se pripravljajo, in ni dij 1er siraieških Izhodišč /a vsa tržišča. Centralni marketing koordinira celotno delovanje oziroma pripravo maierialov. rwši predstavniki na različnih tržiščih pa nato skrbijo za vključitev postavljene sira-tegije v i Cika lne marketinške aklivnosti.« Spremembe na \'ašem področju so nagle. Kaj je piipomoglo. da ste v slabem desetletju prešli k pirvpi'ečja v sam svetovni vrh? »Gsnova so seveda vrhunski proL^odi, ki jili imamo v Gorenju. Mi pa k leniu dodamo še svoje znanje in sposobnosti, da takšne izdelke usirczno predstavimo bodočim kupcem. Zato je potrebno nenehno sledenje svetovnim trendom na tem področju in stalno izobraževanje, iretîingi in semitiarji. Svoja spoznanja in razmišljanja ptJglabljamo še na vsakoletnih srečanjih vseh. ki delamo na tem področju. Zavedamo se, da marketinško znanje relativno hitro zastara in ga je treba nenehno posodabljali. Vedno znova se pojavljajo nove teorije in nova spoznanja, kijih skušamo osvojili in ludi dograditi 1er poskrbeli, da se te naše nove ideje potrdijo ludi v praksi.« Predsednik uprave (ioivnja je na novinarski konferenci poudaril, da talite postati vodilni v svetu na podivčju obiikomnja< SÊ I h Direktor Marketinga Gorenja Aleksander Uranc: »Marketinško znanje relativno hitro zastara, zato ga je treba neneitno posodabljati," Kaj to pomeni za marketing? »Že zdaj lečejo vse aktivnosti v tej smeri, Pri potrošnikih želimo izoblikovali po- dobo in vzbudili spoznanje, da se srečujejo s prepoznavno znamki), ki je najboljša na področja oblik(v vanja. To pomeni, da so in bodo vse naloge, ki jih izvajamo in jih bomo v prihodnje, jasno usmerjene k cilju, da je Gorenje vodilna blagovna zjiamka na podrt>čfu iz-^rnosii in vrhunskega oblikovanja.« /fl kako z tuarketinškega zornega kota vidite let(mje leto? »Ćaka nas velifei izzivov. Imamo številne ranijnive izdelke, ki bodo gotovo pritegnili potrošnike. P elektrarne, tudi največ prihodka v lanskem letu smo dosegli na zemeljskih, geotelmičnib delih, predvsem projektu visokotlačnega injektiranja na spodnji Savi pri graditvi Uit Boštan). Tam bomo tudi nadaljevali. Velik del prihodkov dosegamo tudi na jamskih programih, kot je zapiranje rudnika Senovo, in drugih projektih, vezanih ua geo-lebnične gradbene sanacije. Pri I!L Avče, kjer ne sodelujemo pri samem izvajanju del, pa smo pridobili rudarski nadzor, kar pa pomeni še višjo kakovost, za kar imamo na voljo ustrezne kadre.« Koliko pa si pomagate z zunanjimi izvajalci, ali imate m*jib dtrvolj? »Kar se liče zunanjih sodelavcev, sodelujemo z njimi, ko gre za projekte, ki zahtevajo zelti visoko strokovno /jianje - ko gre za področje raziskav, /a področje vrtanja. Pri (em sodelujemo, pa ludi razpisi so običajno sestavljeni tako, v projektnih skupinah. Povezani smo s fakulleto in rudarskim institutom. Sicer pa si pomagamo s kadrom iz Premogovnika Velenje, ki je visoko strokovno usposobljen za take projekte,« Pa v sami druihi. koliko vas je zaposlenih ? »Vnimo se okoh števila 40. Lani nas je žal zapustil stidelavec, ki smo ga zelo dobro usposobili za področje laboratorijskih preiskav, za področje betonov. Šel je v drugo ťirmo. Dva delavca smo zapgo vni ka Vel e nje ce ni lve hčerinskih družb. V vsakem primeru pa sledimo čili u, da bo družba RGP uspešno delovala ne glede na to. kakšno ho lastništvo. Predvsem pa ne sme pri I i do presežka delavcev ali ukinjanja katerega od program§alešce regijske koordinacije slovenske demokratske stranke in po statutu stranke je bilo potrebno izvoliti novega predsednika. V našo regijsko koordinacijo so vključene občine iz šaleške doline, zgornje savinske doline in tudi nekaj občin iz spodnje savinjske doline. Savinjsko šaleška regijska koordinacija pokriva tako štirinajst občin. Člani regijske koordinacije pa so predsedniiď občinskih odborov SDS. Zakaj ste se odločili kandidirati? Na pobudo več članov, naj razmislim o možnosti vodenja regijske koordinacije, sem o tem začel razmisijati že leta 2004. Že takrat je bila namreč podana taka ideja tudi iz glavnega tajništva SDS, lani pa je potekel mandat prejšnjemu predsedniku in potrebno se je bilo odločiti. Zame je voditi regijo nov izziv, hkrati pa velika pridobitev novih izkušenj, kajti člani re^jske koordinacije so tako poslanci kakor tudi župani iz vrst naše stranke. Hkrati s to odločitvijo sem prevzel tudi veliko odgovornost za uspešno in kvalitetno delovanje naše regije. Kakšne naloge ste si zadali kot predsednik regije? Naloga predsednika regije je koordinirati delo med posameznimi občinskimi odbori, pomagati posameznim občinskim odborom pri njihovem delu, delati na skupnih projektih regije. Letos pa bo glavni projekt izpeljava lokabih vohtev. Priprave na lokalne volitve so že stekle in tu bo potrebno opraviti precej dela, kajti imamo velike cilje, ki jih je potrebno realizirati Sem na začetku mandata. V prihodnjih dneh bom članom regijske koordinacije predstavil svoj načrt dela, ki ga bodo potem upam potrdili. Poleg že omenjenih nalog imam v načrtu tudi večjo promocijo stranke in njenega dela tak) na državnem kakor tu na lokalnem nivoju, saj sem prepričan, da opravimo veliko kvalitetnega dela, pa se o tem ne ve kaj dosti oziroma premalo. Lokalne volita bodo jeseni Ali ze imate kandidata za zv/wia v občini Šoštanj, aH boste morda kandidirali vi? Kot sem že omenil, priprave na jesenske lokalne volitve so tako kot v drugih občinskih odborih SDS tudi pri nas v Šoštaqju v polnem zamahu. Veliko dela smo opravili, še več nas čaka. Volilcem želimo ponuditi kvaliteten program in vizijo razvoja občine Šoštanj. Žal smo v sedanjem mandatu v opoziciji in težko realiziramo svoje ideje v takem sestavu občinskega sveta. Zato želimo na jesenskih lokahiih volitvah doseči dober rezultat, to pa pomeni zmago. Občina Šoštanj, če se želi razvijati, nujno potrebuje spremembe, kajti sedanja politika caplja na mestu. Odpreti moramo prostor in ponuditi možnost napredku. Glede vprašanja moje kandidature lahko rečem, da sem evidentiran, kot eden izmed kandidatov za župana. Zadnjo besedo o tem bodo rekli člani našega občinskega odbora. nv AKTUALNO Spremenili sloves vina izpod gore Oljke Za šmarškimi vinogradniki je še eno uspešno leto - Novi predsednik društva je dosedanji tajnik Peter Krajne - Tudi v prihodnje največ pozornosti izobraževanju Tatjana Podgoriek Šmartno ob Paki. 20. januarja • Olani (Jrušiva vinograd iiii:ov i^marino ob Paki sn na občnem zboru v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma ocenili opravljeno delo v minulem Iciu kot uspešno. Dosedanji predsednik druslva Franc Malusje v nagovoru /hranim med drugim ugoiavljal, da so sc pri reî^cvanju najra/ličnejfiili težav, ki jili je pov/.rocala narava, spo/nali, da je vsako leto specifično in da kljub številnim strokovnim predavanjem morajo še dopolnjevali svoja /najija o pridelavi gro/dja in njegovi predelavi v kakovoi?ino vinsko kapljico. */ veseljem gledam na prehojeno pot. saj so i/nbrazevanja priptv mogla k temu. da laliko danes ponudimo 5e tako /ahicvnemu go slu kakovostno domačo kapljico. Spremenili smo sloves vina izpod gore Oljke in našli svoje mesto na vinski karti Slovenje.a Glavna gonilna sila v leb prizadevanjih je bil - po mnenju Ma-lusa in Petra Krajnca. dosedanjega tajnika društva - upravni odbor, ki je tudi lani uresničil /.a-stavljen delovni program, v katerega so poleg strokovnega izobraževanja in usposabljanja zapisali še ocenjevanje vin letnika 2004, priprave na trgatev, strokovno ekskurzijo na Ciradisčansko in v Vipavo, kamor jiři je povabila aktualna vinska kraljica Maja Cigoj, in sodelovanje na Veseli Martinovi soboti ob prazniku občine. Malus In Krajne sia sc zahvalila vsem, ki so jim kakor koli pomagali pri uresničitvi zasiavljenili nalog. Vse od ustanovitve d ruši va. od leta 1997, ^marški vinogradniki na vrhu delovnega pn>grama /api- kovno ekskurzijo na območje Kopra, /adtije mesece v letu pa bodo namenili predvsem pripravam na trgatev in na martinovanje. V nadaljevanju občnega zbora so opravili še volitve novih članov v društvene organe. Za novega predsednika društva so izvolili Petra Krajnca, kije doslej oprav- Po skoraf 10 Mih je Franca Malusa (prvi z lava) na pred sad-nièkam maatu zamenjal Peter Hrafnc. sejo strokovno izobraževanje in usposabljanje. Tudi pri pripravi okvirnega deitivnega programa za letiîs so to storili. Tokrat bodo poskušali izvedeti kaj več o prehrani in zaščiti vinske trte, na 32- urnom tečaju pa o pokušini. spoznavanju in ocenjevanju vin. V mesecu aprilu načrtujejo ocenjevanje vin letnika 2005, v juniju stro- Ijal delo tajnika. Kiajnc je na predsedniškem mestu zamenjal Franca Malusa.Taje društvo, ki šteje 130 članov, vodil i>d ustanovitve. Novi tajnik društva je Franc Podgoršek, nova blagajnica rka pa Ana Berdnik. Druženje na občnem zboru so dopolnili s predavanjem na temo »vino in hrana«. ■ n ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si zdaj gre zares Lep pozdrav študentje. Dtv volj je bilo počivanja. zdaj gre zjîres. Izpili so tu in naš čas je vedno bolj dragocen ter krajši, /a rad i hudega stresa vam Šaleški študentski klub ponuja veliko aktivnosti, s katerimi se ga lahko rešite. V soboto se nam ohela prvi šsk bolšji sej^m s pričetkom ob 11 h v prostorih kluba. Cq imate doma kakšno stvar, ki bi seje radi zjiebili in ki vam nabira prah že vrsto let, jo prinesite In prodajte, zamenjajte ali pa podarite. Smeha bo. Obeta se nam tudi adrenalinsko sankanje z Jezerskega, ki se ga bodo v peiek udeležili le naj-pogumnejši. Trikilomctrska steza, osvetljena samo z baklami, pod nogami pa lesene sani. ki nezadržno hitijo v dolino ... Zn vse. ki še ne veste, sc jc šsk liga v košarki že začela, a se še vedno lahko prijavite. Po prvem kolu je stanje še vedno zelo izenačeno, saj so ekipe med seboj zelo k<»nkurerične. Tudi valentinovo se nezadržno bliža ÍD s tem pogojeni Va len h nov ples. ki bo ugledal luč dneva v petek 17. 2. Romantični večer plesa in v nas prebudi skomine poljubljanja. Vse prijave in informacije pa v prihodnji objavi in na spletu. Obljubljamo vam le, da bo ne-pt)zaben. I lumanitarna akcija Save Edy pa bo kmalu dobila svoj epilog. Naj vas spomnimo, da je na pobudo Roka Aljaža, kije letos na dopustu na Kubi spo znal izredno sposobnega, talentiranega mladeniča, ki zaradi režima sebi in svoji družini ne more zagotoviti normalnega obstoja. ŠŠK sprožil humanitarno akcijo. Cilj je bil zbrali dovolj denaija za letalsko karto in prenočišče, da bi lahko lidy prišel k nam in lukaj s tečaji salse zaslužil nekaj pokroviteljskega denarja, ki bi mu pomagal pri obstoju. Prišlo pa je do zapleta, saj mu režim ne dovoli potovanja v lujino (ni nam uspelo s transfeijem preko bank). Celoten projekt bi lahko padel v vodo, če se ne bi sp voril direktor zavoda /z kulmro Šo- štanj Kajetan Cop. razstava pa bo na ogled do 10. februarja. Dubrovko Baumgartner je n> jen v Murski Soboti. Leia 2004 je diplomiral na ALU v Ljubljani, smer slikarstvo pri prof. Zmagu Jerajti in Nadji Zgonlk. I^zstav-Ija od leta 1996, sodeloval pa je na številnih mednarodnih likovnih kolonijah in ima preko 50 skupinskih in 10 samostojnih razstav doma in v tujini. Od leta 2001 je tudi predsednik društva mladih (ikt)vmkov Linda rt v l.endavi. Šimonkova je o mladem usivar- jalcu med drugim zapisala: Baumgartner kombinira tradicionalno lemaiiko in materiale z modernimi postopki, pri čemer je zgodba« grajena skozi stavbni material. Stilizacija in minimaîi-zem, ploskovnost ter mono-hromno delujoča površina, reducirana na temeljne zemeljske barve, kmalu zaživi kot bogari in intenzivno barvno polje, ki nas preseneti s svojo notranjo dina-mikt). slednjo poleg formalnih vsiavkov doseže z večplasinlm nanašanjem barv in materialov. Spodnja plast, ki prefinjeno prebija zgornje, je vedno rdeča, arhaična in najbolj kompleksna barva, ki je pt>lna semantičnih vrednosti. Materialna pojavnost in miselni koncept gresta v Baumgartnerjevi umetnosti z roko v roki. Monumentalne arhetipske forme, ki so nadosebne in govo rijo o občečlovškem. z zadržanimi a intenzivni estetskimi učinki analizirajo razmerje med objektom, zidom in sliko, ki jo skozi občečlovšeko in arhetipsko pripoved povezuje v avtonomijo slikarskega polja. ■ Miiojka Homprej » To je del mene! « Čeprav se sama nima za nič posebnega, izstopa v družbi zaradi svojega videza, predvsem pa zaradi svoje zagnanosti in ustvarjalnosti pri delu z otroki. Skorajda ni kulturne prireditve in prireditve za najmlajše v občini Šmartno o Pakl. na kateri ne bi bila prisotna, bodisi na odru ali la njim. Je tajnica šmar-škega kulturnega društva in v- kom. kaže moja izbira poklica. Sem siicialna pedagoginja, delo šolske svetovalne delavke pa opravljam na osnovni šoli v Pct-rovčah, kjer me zaradi tega, kakršna sem, znajo »ponu-caii« za marsikaj. Menije tako dinamično delo zelo všeč. Uživam vsak trenutek,« je povedala v pogovoru Maja. Da zna z otroki, jih prav motivirati, dokazuje tyi-h ovo zadovoljstvo in zadovoljstvo staršev. V plesnem krožku na Šoli jih pleše blizu 90, pa še kar prihajajo. V poletni počitniški tabor DPM-ja. ki ga vodi, bi lahko sprejeli še več otrok, kot jih. Članice plesne skupina 1'iole, ki so s predstavo Potovanje snežinke Neli popestrile novoletne praznične dni v kraju in s katero se zavzelo pripravlja na medobčinsko plesno revijo, znajo o »šefici« Maji povedali vse lepo. »Cq delaš s srcem, če si delu predan, se odraža marsikje. Čutimo drug drugega. Otroci veliko zahtevajo in zelo hitro zaznajo, če 'hleliraš'. Mene žene naprej dejstvo, da tisto, kar dam, dobim nazaj.« Pri razdajanju sebe in prostega časa, pravi, ne sme prezreti p<^dpore domačih, tistih, ki jih prosi za pomoč, pri kulturnem društvu. DPM, tudi podpore staršev otrok. Ustvarjalne krize, na srečo, še nima. /aradi obilice dela vča- ÍÝlaja Buhik: «Otroci veliko zahtevajo in zelo hitro zaznajOr če 'blefiraš*," sill res ne ve, kje se je drži glava. Jo kdaj kaj žalosti? Slabih izkušenj za zdaj nima. Jo pa bega odziv pri ljudeh. j)Ce se človek trudi, nekaj pripravi, potem pa... Pravijo, da sc nič ne dogaja, ko pa se, se srečujemo eni in isti obrazi.« Praviloma je vedno nasmejana. a zna biti tudi huda. Njen prosti čas so naštete dejavnosti. »To je moja hrana za dušo.« Tisto redke irenuike, ki jih vzame povsem zase. pa izkoristi za branje knjig, za družbo s starši, fantom, prijatelji. Na flavto še igra? Kar z malce slabe vesli je priztiala, da je bila dolgo časa del njenega življenja, a ji je zanjo preprosto zmanjkalo časa. Prečno flavto danes redkokdaj vzame v rr^ke, blok flavto pogosteje, ker je bolj preprosta. Je taka, kot je ona sama. Ure solo petja, igranja na instrument nadomešča s prepevanjem v domačem zboru. po kom jc podedovala vse to? Po dediju željo, da nekaj doprinese okolju, v katerem živi: po očetu glasbene sp(v sohnosti: mama je lista. tlrobnosU /a sprejem oUlaka o razglasitvi kulturnih spomenikov ohCine Šošianj. Gre /a pomemben Jokunienl, s kalcrim željo nadoTiiesiili do-hrili dvajset lei star odlok o razglasitvi kuliurnili In zgodovin-ukih spomenikov na obnuKju občine Velenje, ki aa je občinska kulturna skupnost sprejela septembra leta 1983. Razglasitev kulturniji spomenikov bo občini ŠoSianj osnova za celoten pristop k ohranjanju bogate nepremično lokalne kulturne dediščine, ki je edini način /a njeno ohrdniiev. v Šoštanju, takt) pravijo, si bodo prizadevali, da bodo kulturni spomeniki postali prepoznavni in dostopni občankam in občanom, še posebej mladini, in da jih bodo občutili kol vrednoto in iiepogrcijivo značilnost svojega bivalnega okolja. «/avi^d /a varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enot» ('elje, je na pobudo občine Šo- štanj izdelala strokovne pi)dlage. v katerih je za razglasitev predlaganih 55 enol arheoloških, umet-nosinozgodovinskih. etnoloških, zgodovinskih in meniorialnih spomenikov. Strokovne r^dlage iemeljij(> na ponovnem pregledu Slanja kulturnih spomenikov in upoštevajo nastale spremembe. Na terenskih pregledih pa so bili evidentirani In ovrednoteni tudi novi kulturni spomeniki lokalnega pomena»« pravi Alenka Verbic, svetovalka župana Občine Šoštanj za področje družbenih dejavnosti. Med njimi st) na področju arheologije lal-kov klošter v Drui:-mirju» razvaline gradu Kacenstajn in Žam-berk ter arheološko najdiSce Na vahli v Zavodiijah. »Kot kulturni spomeniki lokalnega pomena so na novo predlagani še ^draviliška stavba s spon'iinsko sobo v To- polšici. kjer je bil 9. maja 1945 podpisan akt o kapitulaciji nemške arma d ne skupine h; spomenik NOli na Trgu svobode v Šoštanju. Marijina kapelica na /dovčcvem v /avodnjah in Mayerjeva vila v Sošianju kol izjemen primer meščanske arhitekture z /4ičctka 20. stoletja.« v Šoštanju so za vse lastnike kulturnih spomenikov pripravili javno predstavitev strokovnih podlag. Temeljni pomen razglasitve, ki jo občinam nalaga zakon o varstvu kulturne dediščme, pa je v tem. da z aktom o razglasitvi kulturni spomeniki pridobijo pravni slatus. O predlogu odloka bodo svetniki predvidoma odlo-čah ^.c na februarski seji. VerbiČ: »V Šoštanju sr bomo prizadevali, da bodo iiulturni spomenik/ postali prepo2navni,'( Mayerjeva vila Je izjemen primer meščanske arhiteifture iz začetka 20, stoletja. Skoraj v vsakem zboru v dolini je Kajuhovec Najstarejši član moškega pevskega zbora Kajuh šteje 75, najmlajši 28 let - Želijo znova med kakovostne skupine - Posluh za donatorstvo imajo samo še samostojni podjetniki Tabana Podgoršek Moški pevski zbi)r Kajuh iz Velenja sodi med najstarejše slovenske tovrstne sestave v Sloveniji. Lani je praznoval ^5-leinico delovanja. v njem trenutno prepeva 21 pevcev, prevladujejo rudarski upokojenci. Najstarejši pevec je radi velikega števila članov, predvsem pa siroškov. »držijo« bolj doma, v Šaleški dolini in njeni okolici. »Zapojemo radi povsod, kamor nas povabijo, Redno nastopamo v velenjskem Domu za varstvo odraslih, na reviji Pozdrav pimiladi, na prireditvi ob 1. maju na Cîraski gori. smo redni udeleženci pevskega tahora v Stični. Z nastop(nn popestrimo še kresovanje pri Kavčnikvedal. da se je zbor pred leli pinlal na nastope v Nemčijo, Avstrijo, sedaj pa se Zii- F'ET^;^' KOr^OISTA Javno mnenje in kritika i^'javriostl prerađuje ninet\je. da mora bili krilika danes or^an ja> ne^a mnenja. Ta irdUev i/rf/ iV posebej :a umetnost, kiikuro in hih nninlzeffi Je pa res. da se je r defnokraif:uicijo in uitono/n repre-sivnedriiJK uatvarjafna knllura močno preobHkovah. Ker fa/iko dones presoja te úoraj ^sak. ne da bi o stmri sodil, posidja javno mnenje (ogo. sIaJ)ouio in iwzohlično. Kritiàui <4nali:a. kljuf> (emu da po-fUJYí/dJ z negativnim preilznakoin usmerja in izbo/jUtje (izosiril po-slaja v jument mnenju nedopiiHina, Ce jasno poveš svoje s lal išče kakSnenju v obraz, se kaj rado zgodi, da si deleien le kislega m-smeha, za katerim se kuha zamera. Subjektivna reakcija kritike (ali krilika) ni v nasproiju i objekiiy'-nosijo v(«//je, pravzaprav je tyen pogoj, Brez laiánlh reakcij umetnine sphh ne moremo izkusiti. Zgolj to. da je st\xir kooI ali bad«, rd dovolj, da bi dobili o stvari pravi vtis. In kol pravi pregovor p'/.a di>-bnm konjem se dvigiije praln. gre la nekomu v oči, nekdo pa je prav s tem konjem zelo hiler Kritika zalo sama na sehi ni slaba in r.i znak kntiiersiva takrat, ko .^o mmizani pogledi, leinveć tukrai. če so brez njih in če vzir^lajo pri izgledu, kaieremu krilika zovezide njegov pohîaj. (hvorím seveda o lisiih družbenih pre.'^ojevalcih. ki govorijo lako koi uradna /tolillka. naj bo kulturna aH liolitiàui Ce ne moremo ali ne znamo o stvari nič povedali, je menda jasno, du o nvari ni.imo kompetentni soditi. KriUka imiane to. kar je, nekaj ol)jektivnega iu ludl protiukiivnega praktično samo v negativni povezavi s risiim, od à>sar se razlilcw'i'^ '/aro ni ni(lno. du je kritika hkrati ludi negacija celote, le pokate na tisto, čemur ugiAarja. in s lem od^ pira prorabe tudi na tiste, ki v danih ;«>• gojih komaj itnajo kak.^no uwerye, na drugi .strani ne prispeva k stvaritvi smbode in si>odkopava priloinost. da oblikujemo sv<^e mnenje. /aiio ndikfnt demokratičnim sirunkam vedno prepevajo na kof-vendjah nekakšni povprečneti. 7/ morajo zadowljiti čim večjo maso Iptdi. Konec hmcev tudi abstinenca pri določeni umetnasti v celoii ali v določenem delu umetnine lahko postane pravi doseiek in podoba umetnine in tdettega razumevanja. Belina na sliki ali det nt-poslikanega plama ima prav takšno funkcijo kot pavza v glasbi^ Tu odsotnost je ravno zarudl manjka v svojen/ bi.slvu lahko vrhunet' umetniškega izraza. /. dolgo pavzo. takšno, kot je recimo v uvodu ^^agnerjevega Trista na in Izoide, smo lahko za kar nekaj trenutkov starejši (In modrej.^/J Walter Benjamin naloge kritike in kritičností definira, kol da je »ob^ (instvu zmeraj treba powdati. da nima prav in da se mora zmeraj poàititi s kritikom hkrati zastopano». To pomeni, da mora kritika proti obči zavesti, ki jo je izoblikovala drutba, postavljati objektivno in družbeno resnico. Ce javno mnenje preide v j)ona vijanje klišejé^^, Je lo .samo doicaz za kulturno lojalnost. In tudi to je razlog za masovni obisk popularne kulture na tradicionalnih prireditvah, ki niso ravno ljudske. Tudi v VelenJ.ui smo bili namreč na mednarodnem projeklu, ki ga bomo /a^cli udejanjali februarja. V vsakih poročilih Radia Velenje bosie lahko poslui^ali tudi posebno rubrikif f/ srca llvfope, v kaieri bomo sirnill vsa aktualna dogajanja iz Evrope. Bolj poiilobljcnc bodo oddaje V srcu Evrope (ob ponedeljkih, sredah in pctkihX v njih pa bomo obdelali in komentirali najbolj aklualna vprašanja i/. V.V in jili skušali razložiti poslušalcem. Seveda jih bomo tudi vabili k sodelovanju. Se bolj zahtevne pa za- goitîvo tudi zanimive bodo oddaje Na srcu Evrope. V njih bomo predstavljali p ski projekt, l/id trenutno se nenašlo vljone^a albuma je napovedan za letošnjo jesen. Še ena hip hop zvezda pred sodiščem Britanska pevka hip hopa Ms Dynamite bo morala po sklepu sodišča plačali skoraj I l(XJ ovrov globe, poleg toga pa bo morala opraviti tudi 60 ur dru/heno koristnega dela. ker jc nedavno pred Kljub nizkim temperaturam je enodnevno snemanje potekalo v zapuscenili prostorih stare veleisj-ske elektrarne, v kateri jc bilo ozraije zaradi nekaterih posnetih scen /elo naelekireno. Po dve leti starem koncertnem albumu Na mrtvo v živo in leia 2003 izdanem zadnjem studijskem dlbumu Vzemi ali pusti so nekim londonskim nočnim klubom v West l-'ndu napadla policistko. Njen odvetnik je dejal, da je do napada prišlo poiem. ko so temnopolto 24-lelno pevko s pravim imenom Niomi McLean Daley in njeno 18-leino sestro v klubu zmerjali z rasnimi opaz-katni. Policija je skušala pevko pomiriti, vendar ji ni uspelo, zalo jc razburjena Ms Dynamite pt)ii-čistki prisolila klofuto, ko ji je ta poskušala odstraniti nakit. Trd pristanek Bon Jovi Srečo v nesreči so imeli nedavno člani ameriške skupina Bon Jovi. ki so skupaj s spremlje- no vil z Mustang Sally In t.and of lOňO Dances, ki se je povzpela celo na šesto mesto ameriške lestvico najbolj popularnih skladb, in velja za njegovo največjo uspešnico. Mnogi so Pickeita t)znače-vali kot legendo soula. znan pa je bil po svojenî hrapavem glasu in čutnem petju. Pickett je veliko nastopal vse do konca leta 2004. ko mu je bolezen preprečila nove nastope. Stonesi spet rekordno Legendarni Rolling Stonesi so dosegli še en rekord. Njihova turneja z naslovom A Bigger Bang je se pred svojim koncem postala njihova najb zaradi nesreče sprožili preiskavo. Skupina Bon Jovi je sicer trenutno na tur» neji» na kaieri predstavlja svoj zadnji album z naslovom • ne boste verjeli - Slippery When Wet. Umrl Wilson Picket Minuli petek je v 64. letu starosti za posledicami srčnega infarkta umrl ameriški soul pevec Wilson Pickett. Zaslovel je v 60. letih s številnimi uspešnicami soula. Leta 1965 mu je tako rekoč čez noč prinesla slavij skladba In Tlie Midnight Hour. Uspeh je po- * PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sli-^ sfte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po • poročilih DblB.3D. 1.C0LDPLAY-Talk 2. SUGABABESUgly 3. FRANZ FERDINAND • Walk Away « ' . coldplaV Britanska skupina Coldplav je svojo zadnjo uspesnico Talk objavila novembra lani, koje nastal tudi videospot zanjo. Spot je režiral ;nant glasbeni fotograf Ar^tcn Corbija ki je znan tudi po produkciji videospotov za skupine 112. Nirvana, Oepe-che Mode in The Killers. Skladba Talk sicer pri-haja z uspešnega albuma skupine Coldplav X&Y. r ■ ~ LESTVICA Vsako nerieljo ob 17.30 na Radiu Velenje m vsak četrtek v tedniku Nas čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 22.1.2GQ6: 1. SPEV: Mladenka pred vrati 2. VfTHI CEUSKi: Najlepše vize 3. CVET: Poika je najlepša stvar 4. ODRI: Zato sem muzikant 5. KARAVANKE: Garač Predlogi za nedeljo, 29.1.2006: 1. FAKINI: Lovcem in ribičem 1 GREGORJI: Šrangajmo 3. GRM: Prijatelj se ženi 4. RUBIN: Ceščena si Marija 5. SOTOŠEK: Će čebula ne bi če imela ■ yu\ Grabner t^HjiS Ni tako pogosto, da se kar tako, mimogrede, srečajo trije ravnatelji ar velenjskih osnovnih šol. Tone Skok in Ivo Planine sta očitno Ireni Sivka povedala šokantno novico. Čvek je ni slišal, je pa ujel Irenino reakcijo. Je bilo govora o ponovni uvedbi hora légalisa za mladoletnike? Ob vse večjiii vzgojnih težavah mladostnikov se z njo marsikdo strinja, spet drugi pa so zelo proti. Ker vsaka prepoved ni vedno pozitivna, prepovedane stvari namreč mladim še bolj dišijo in mikajo. Stiije fantje muzikantje so sedli za mizo, potem ko so s svojim igranjem navdušili elito igralcev namiznega tenisa in številne obiskovalce. Igor Konec-nik, Boštjan Veithauser, Anton Vrzelak in Mitja Kamenik sesta^djaio Šaleški trobilni kvartet. Ob vseh tu]'ih imenih glasbenih sestavov so si izbrali ime po dolini, kjer živijo. In k]'er so tudi dobili svoje odlično glasbeno znanje. Bravo, fantje. Tomo Conkaš je eden od najbolj aktivnih ljubiteljev filma, tudi sam snemalec in avtor kar nekaj odličnih kratkih filmov, ki se v veùni posvečajo življenju in ljudem iz Šaleške doline, je v svojem mladostnem hobiju našel tudi poklic. S snemanjem se že nekaj let ukvarja tudi poklicno. To velja tudi za Bojana Petreja, od malih nog zaljubljenega v glasbo, koncertno dogajanje in televizijsko montažo. Bojan je vse od prvega dne obstoja velenjske televizije VTV tam nepogrešljiv. In tudi on je v hobiju našel poklic. Dva srečna človeka, ni kaj. Smeh najboljše zdravilo za srce Najnovejša ra/iskava kaže, da smeh ni doher samo za druiabno življenje, ampak ludi za srce, saj po veća krvni prciok. Slfokovr\|aki na univerzi v ameriški /vezni državi Maryland so 20 zdravim mi>$Mjii in ženskam pokazali odlomek iz komedije Vse o Mary in uvodni dol slresne drame llcscvanjc vojaka Ryajia. Pred vsakim ogledom in minulo po njem so proslovoljccm izmeril) krvni pretok lia aneriji med ramo in komolcem in ugoKv vili. da se ob smehu krvni preiok poveća ludi za već kot 50 odstotkov, poroča Scieniiric American. .Smeh poveča krvni pretok za toliko, kot to naredijo telovadne vaje ali zdravila proti holesterolu. Mobilniki ne povzročajo raka Raziskava, pri kateri je sodelo valo 2.782 Britancev, nI zaznala povezave med ujîorabo mo-bllnika in nastankom možganskega tumoija. Ljudje, pri katerih seje rakavo obolenje razvilo na strani glave, kjer so pi^osi^c držali mobilni telefon, naj bi za razvoj raka sanii okrivili mobilni lelen>n. Znansiveniki le povezave niso potrdili. Udeležence raziskave so znanstveniki spraševali o pogostosti uporabe mobilnega telefona v zadnjih desetih letih. Čeprav nepi> sredne povezave med rakom in uporabo mobilnega telefona niso ziiznali. otrokom se vedno odsvetujejo njegovo upt)rabo. ćc to res ni nujno, so se zapisali na spletni s(rani BBC-ja. Goli protest sredi zime v Barcelom je res precej topleje kot v velikem delu Evrope, pa vendar ne cako, da bi se bilo priporočljivih po ulicah sprehajali pomanjkljivo oblečeni- KJjub lemu se jc skupina aktivistov odločila, se zo-perslavila mrazu in $la Sc korak dlje: rH>polnoma goli so se zbrali v sredii^ču mesta in se polegli po tleh. Razlog; opozorili so želeli na mućenje živali. "Nagci" so namreć pripadniki druStva PliTA, ki se bori za eUćni) ravnanje z živalmi. Privabili so množico radovednežev. ali so jih prepričali v bolj čh> vcško ravnanje s prijatelji iz živalskega sveta, pa ni znano. Gotovo je le nekaj, vsi proicstniki s(j bili hudo premraženi. obeîa pa se jim kar precej kasljanja in kihanja. pol najbolj pritegne pravv najbolj plodnih dneh v mesecu, medtem ko v času najnižje stopnje plodnosti, ko je možiaost spočetja otroka najnižja, pot postane odvraten. Največje ribe na svetu 50 vse manjše Morski psi kitove:, ki veljajo največjo ribjo vrsto na svetu, naj bi izgcncracije vgcncracijo postajali manjši. Najnovejše raziskave ki že nekaj ćasa spremljajo premikanje morskih psov kit ovce v vzdolž avstralske obale. Most med italijansko in hrvaško ob^o CSioigia de Romanisa, s katerim bi povezali mesti Aiieona in Zadar, je naletel na veliko zanimanje strokovne in splošne javnosti obeh držav, pi^e časnik Slobodna Dalmacija. Nekateri hrvaški strokov- Kako seksi je ženska pazduha? Raziskfivalci s praške univerze Charles zatijujejo, da so ženske pazduhe lahko izredno seksi. Ugotovitve, ki so jih tîbjavili v reviji Ethnology, nakazujejo na to, da sn polne srage, ki nastajajo pod ženskimi pazduhami, večini uioSkim I/redno seksi. Izkazalo seje. da moške ženski so pokazale, da se je njihova povprečna velikost santo v dobrem desetletju zmanjšala s povprečno sedem na pet meirtw dolžine. Vrsia se že nekaj časa nahaja na seznamu ogroženih zemeljskih bitij, najnwejšg ugotovim pa so pn mnenju znanstvenikov se prav posebej zaskrbljujoče. Morski psi kitovci s sirokala. Pri nas se je ^le prav začela. Čeprav tudi zaradi ]raka. Kdaj že, a kje Zd^ je že uradno znano, da bi koncem leta 2008 res začeli graditi tako težko pričakovano Ireijo razvojno os med Koroško in avtocesto. Tudi denar za to gradnjo naj bi pravočasno zagotovili. Manjka le še malenkost: kje jo bodo gradili! Zimsko-pomladna Dalj časa ko bodo pozimi na^ ceste bele, bolj bodo spomladi cvetele) Brez zasuka Dokler bodo iz Zgornje S a vilike doline izvažati okrogel les. se tamkajšnje gospodarstvo ne bo prav zasukalo na bolje. Ena črna Tudi nekatera naša podjetja izvažajo v Afriko. Zlobneži pa pravijo« da de-lavci v nekaterih od njih delajo kot črnci! Zadovoljni in ne v Šmartnem ob Paki so zadovoljni z zadnjo vinsko letino, vseeno bi se za primer radi bolje oskrbeli tudi s pitno vodo. Pa čeprav se bodo s tem znova bolj povezani z Velenjem in .kostanjem. Do i\ie naj bi re$ pri šlo, čeprav bo ta povezava dobesedno stekla po vodi! Skrb za dediščino Nekateri pri nas so zaskrbljeni. ker zaradi modernizacije pozabljamo na stare stroje in druge naprave« jih ustrezno ne zaščitimo in jili pustimo, da propadejo. So v tem smislu najbolj skrbni tisti, kjer uporablj^o zastarelo tehnologijo. Težje v parlament v nas parlament bo odslej teže priti. Žal ne zaradi kakšnih posebnih zaostritev pri volitvaJi poslancev. Le zaradi večje kontrole vstopa v poslopje. Za hla miji za likovno umetjiost v Ljubljani, smer slikarstvo (prof. tmc-rik BernanJ), leta 2004 je končala magistrski študij grafike (prof. Branko Suhy), irenutno zaključuje magistrski študij slikarstva (prof. Metka Krašovec). Študijsko seje izpopolnjevala v Cite Internationale des Arts v Parizu. Prejela je nagrado Akademije za likovno umetnost (leta 2004). dobe rastlin postavljajo pred občinstvo nekaj, kar se v obdobju vedno večje zareze med človekom in naravo izgublja: vzpodbujajo razmislek o dramatičnem siljenju razdalje med človekom • bitjem kulture in bitjem narave ... Anja Jerčič v strategiji zgradbe slike usmerja pogled gledalca najprej v reakciji) na realne podobe fizičnega sveta, vendar se pogled na teTii niesiu ne ustavi. Usmerjen je dalje, v »soprostore« slike. »neb(w slike, v metafizično raven Čeprav gt>vorijo njena dela, so številni obiskovalci na otvoritvi zvedeli še nekaj o njeni dosedanji umetniški poti, ki se «artikulira v mediju slikarstva in grafike««. Diplomirala je leta 2000 na Akade- Predstavila seje na številnih razstavah tako v slovenskem prostoru kot v tujini. /adnje odmevne razstave: leta 2005 v Cialeriji /apor v Kopru, leta 2004 v Cialeriji Lqurna in leta 2005 na skupinski razstavi Zeleni). ki te ljubim zeleno na Gradu Kodeljevo v Ljubljani ter v Oran-geriet v Tierpu na Švedskem. Preden bodo slike iz mariborske razstave maja meseca prenesene v razstavne prostore Gorenja v Velenje, bo Anja Jerčič poldrugi mesec preživela na jugu 1'rancije: kar bo ustvarila v novem in tujem okolju, bo nova preizkušnja in nova razstava Slovenke na tujih tleh. ■ H.X ir Se en koncert za Mihovo dvigalo Dvigalo za Miha Blažiča iz Konovega postaja vse bolj realna želja -Konovčani so karte za dobrodelni koncert že razprodali - Dober odziv sponzorjev in donatorjev Veleiye • V krajevni skupnosti Konovo bodo ob koncu tega tedna pripravili dobrodelni koncert za svojega so krajana, nul ega Mihca Blažiča, ki ga je mišična bolezen prikovala na invalidski voziček. Več o akciji nam je povedal predsednik sveta K5 Konovo Karli SlTopnik. »V na^i krajevni skup-nosfi že nekaj časa leče akcija za nakup in montažo hišnega dvigala za Mihca. Izvedbo in organizacijo dobrodelnega koncerta, ki bo to nedeljo ab 16. uri v dvorani našega doma krajanov, vodi sekcija Sveilh treh kraljev. Ker investicija ni majheîi fiíiančni zalogaj, smo poslali številne vloge za donacije na podjetja, organizacije in društva. Tako sta nam Lions klub Velenje in Rotary klub Velenje že namenila lepe zneske. Nikakor ne smemo mimo dela. ki je bilo pri Blažičevi hiši Že opravljeno. Njihova hiSa je v strmini, zato smo že uredili plato, kjer bo Mihec lahko upravljal svoj invalidski voziček. lU je treba postoriti še nekaj posegov, da ho ploščad varna. Dela, ki so bila končana oktobra 2005, ne bi bila opravljena, če nam ne hi na pomoč priskočila MO Velenje • hvala županu Srećku .Mehu in Tonetu Brodniku - in zasebnik Jože Ivanćić. kije opravil gradbena dela.« Po podatkih, ki jih trenutno imajo v KS Ki>novo, bodo za ureditev in nakup dvigala potrebo vali nemalo sredstev. Karli Stropnik pravi, da veijelno okoli 5 milijonov tolarjev. Vrednost strojnega dela investicije se giblie med 1,7 milijona do 2,2 milijona SIT. »?.elimo. da bo pri taki po membni stvari vse profesionalno Izvedeno, zato so razponi v cenah zaenkrat še tako veliki,k pravi Stropnik, ki dodaja, da seje s sponzorskimi sredstvi že odzvalo kar nekaj donatorjev, karte za dobrodelni koncert pa so zaradi majhnosti dvorane razpnv dali v rekordno kratkem času. Vsi glasbeniki, ki bodo sodelo vali v programu dobrodelnega koncerta, so se odptwedali hono raiju. Nastopili bodo Oktet Konovo, Konovski Štrajharji, Pika Poka. Proti jutru. Trio Vikend, Bratje Aubreht, Robert Goter, Zreška pomlad. Spev, Robert Gcv ličnik s prijatelji. Matjaž Ograjen-šek, Mateja Jan, Ansambel Mogu. Alfi Kipič in Tapravi Muzikanti. Program pa bo povezovala Ajidreja Petrovič. ■ bš Odličen dobrodelni koncert Člani Društva diabetikov Velenje so skupaj s Termami Rogaška pripravili glasbeno odličen dobrodelni koncert - Sredstva za nakup naprave za zgodnje odkrivanje okvar vida še zbirajo Kojiuskj S blina. Vv(ci\K' - organizaciji tlnbrciddnc^ konccrta jo na jesenskem letovanju članov Drušlva diabetikov Velenje v Romski Slalini dalři prcdsiaviiica lerm Spa Kalanim Jekiis, Takral jc v la namen ponudila brezplačno uporabo njihove kristalne dvorane, Sprejeli smo jo z odprlimi rokami, saj smo ilani dnisiva želeli, da hi v Velenju dobili sodobnejšo napravo /a i'^iulnjc odkrivanje okvar vida. In organizacija koncerla je slekla. Od vsega začetka je sirokovno plai vodil dr. Jiislinek. nas obširno seznanil /. aparaiom /a iisino... Rekorden obisk koncerta Nh&j skrb. da ne bomo nspcH napolnili dvorane, je bila /amarj: naSlcii smo okrog .^00 obiskovalcev, kar jc za Ro^^iSko kar rekordno ^levilo. Po I eg glasbe so se obiskovalci razveselili malega darilca; na vsakem stoluje bila mavčna T^iirica. izdelek delovne lerapije iz Doma za varsivo odraslih Velenje. (Jlasbeni program jc bil odlična mešanica narod no zabavne in popularne glasbe, od mlade Zgodnje (xîkrivanje okvar vida pri diabeliJdli in pridobival informacije o njem. '/x lakrai seje izoblikoval osniilek vodenja programa: glasbene ločke naj pgrel dlani in na lem koncertu si je zagotovo pridobila veliko simpatizer-jcv. ki bodo na I: Ml navdušeno glas<5vall zanjo, Povezovanje take prireditve ni mala sala: vedeli smi\ da potrebujemo nekoga, kije tttdj sicer medijsko prisoten. Zaprosili stno Bc^stjana Romiha, ki je vodeiîje s-pcmtano sprejel. Koncept povezovanja jc bil zamišljen kot razgovor med babico (odlično C)lgo Markovič). sladkorno bolnico in odraslim vnukom B. Romihom, ki postavlja tipična vprasania tistih, ki o naSi bolezni ne vedo veliko ali pa celo nič. Naivnim vprašanjem vnuka je babica daia težo s svojimi odgo-vori. 7asnt)vaninu na znanjtt. izJ:ušnji in stroki. Njun razgovor, ki jepove/ovd njo se plaho stiska prikupna stara hiška, ki je lepo vzdrževana in pritegne pogled mimoiđe v čega popotnika. Nad Sp. Palovčami smo se piv dali proti zaliodu in se povzpeli do /gt»rnjih, kjer sjno že občudoval: bledeče bele Kamni^o- Kam nas to pot vabijo planinci? Na planinski ples seveda, in to v soboto, 28. januatja. ob 19. uri v reslavracijt) Pod Jakcom v Gorenju, No pozabite-veselo bol Savinjske Alpe. Pohvaliti je treba lovsko druščino, ki ima tu zelo lepo urejeno kočo, mimo katere smo zatem prispeli do Budnarjeve muzejske hiše, Vajijo nas je poleg kadecega se dima nad vhodnimi vrati, iiajavlial je toploto iz^a krušne peči, povabila njena upraviteljica ga, lva Subelj Kramar, ki se ji z vso ljubeznijo posveča že celih sedem let. UiSa je dokazano stara 350 tel, torej najmanj toliko je živ muzej naše zgodo vine, saj se z vstopom vanjo človek povrne v čase naših dav^iih prednikov. Oh živem pripovedovanju gospe Ivc. ki opistije življenje nekdajijih stanovalcev s takáno vnemo, kot bi bila ena od njih, se ti skupaj z njo nehote orosijo oči. Ob miselni vrnitvi v tiste čase in z njim p ganka nas je ga, Iva popeljala na dvtv riščno stran v spodnje, nekdanje hlevske prostore, ki so sedaj preurejeni v razstavne. Trenutno se v tîjej nahaja razstava jaslic iz vsakovr-staili materialov, razjiili obdobij In različnih ttstvarjalcev. Marsikomu so obtulile spomine na nekdanje svoje, domače. Ct hočeš v živo dr^žJ-vcti čase svojih deilkov in babic ter njihovih običajev. potem seje treba v nedeljo popoldan podati sem in nikomur ne bo žal. Polni notranjega bogast\'a smo pot nadaljevali proti Kamniku iji pri odcepti zavili desno proti Staremu gradti, ki se iz mogočnega skalcwja ra/gledtije nail njim vse tja do prelepih Kamniško-Savinjskili Alp na eni in ljubljansko nižino na dnigj' strani. Bil je nadvse bogat dan, ■ Marija Lesjak Stari grad nad Kamnikom in IjubiMji planin, ki vabijo ... (foto: ivan Jakopanec) Rokometaši Gorenja med v v ' učenci OS Šoštanj v sredo. 18. 1.. smo na OŠ Šoštanj gostili predstavnike Rt)komcî-nega khiha Veletije. Obiskali so nas kapetan Sebastian Sovič, desno« krilni igralec Branko lamSe - t)ha sta nekdanja tičenca bivše OŠ Bibe Riicka • in vratar Matevž Skok. Predstavili so nam šport, ki je v Šaleški dolini med najbolj priljubljenimi in tudi najuspešnejši - rokri'nje vse prc/naga. Poslovili smo so z mislima, ki naj nas spremljata na naši življenjski poti. pfi/neinbifo. kaj delaš, le da lo de/aÀ s srcťnt. Vedjio imej pred Khoj cilj. ki naj bo vodilo tvojega življenja. In 50 skušaj doscétx Naše druženje je bilo zelo sproščeno in prijetno, iantje pa so obljubili. da se v Šoštanj še vrnejo, mogoče celo v številnejši zasedbi, in znami odigrajo čisto pravo rokometno tekmo. Mi smo se ponudbe nadvse razveselili in - fantje, držimo vas za besedo. Pa srečno in čim več zlatih zmag. ■ Dopisnice OS Šoštanj Or-ška Hamenik, Jana ObŠteter in Nastja Stropnik Naversnik Izšel Planinski popotnik Šoštaj\i • Prejšnji leden je izšla letošnja številka Planinskega potnika, časopisa mladinskega odseka PD Šoštanj, ki i/.tde enkrat letno in ga brezplačno prejmejo vsi člani društva. Uredila sta ga Andreja Kantivšek in Bi)jan Rolovnik, v njem pa s<3 popisane in poslikane lanske aktivnosti članov društva, popotnik pa prinaša tudi pregled letošnjih aktivnosti, izletov, tur in pohodov. ■ mkp VI PIŠETE Vsi na sanke Zimske radosti v Florjanu so v nedeljo popoldne zaživele na pobudo Društva prijateljev mladine Skorno • Horjan. Florjan • l etošnja /ima je resnično nekaj posebnega. 7.c od sredine novcinbra, k<) je zapadel prvi saeg. se lahko veselimo in uživamo v zimskih radosiih. Kol vse predšolske oiroke jc ludi v KS Skiirno- Floijan oîroke obiskal Dedek Mra/. leios §e v kuliurneju domu v Šoštanju, saj prostori naše krajevne skupno$ij še niso na^c^J /m druženje. Vendar lo ni ovira, da se krajani ne bi dru/ili ludi v nin^Ilb zimskih mesecih. Članice druživa prijateljev mladine Skomo-Florjan srni) našim otrokom in vsem krj^ianom. ki želijo kdaj pa kdaj kaj dobrega postoriti za dobm počutje, pri- ID7,I MHz pravile teren na Cîolobovem ba'tiu. Slrmina je kol nalašč za sankanje, lopatanje, smučanje in dcskanje» tudi kakšen junak s plcžuhom sc najde, ravnina na vrhu pa je pravi prostor/a klepet. Prvič smo se v večjem sievilu dobili v nedeljo. 15. januarja, v popoldanskih urah. Odzivje bil presenetljiv. zato si želimo, da bi se srečevali vsako nedeljo po-poldne, in če bo sneg obležal do februarja, btînio pripravile tudi sankasko tekmovanje, Vabljeni torej vsi. ki si želite pokurili odvečne kalorije nedeljskega kosila. ■ Met^a Atelšek Radio Velenje V spomin PeHfilk jt zapisdh »Na jokc^w, ker Je oošla. Mile vei c//. ker je biiaU Pretreseni mo sprejeli tiovico. da je bolezen prekinih tivljerije naši A iifci Škorjanc fogreSali jo hořno vsí. ki s?no p poznali, posebno še članice skupine za samopomoč operiranih za rakom na iiiijje hila naša mina hlagajničarka. Bila je tudi aktima (ianlca odbora Rdečega krita, ui)okoJencev. društva invalidov zi'eze l)orcev pri krajevni skupnosti f^martno. Vedno /n vsem je hila pripravljena pomagali ludi lakral, ko so vsi drugi ^odpovedali«:. Bila je zaposlena pri Kri Velenje. Po upokojitvi pa ji tilica ni dalu miru, zato je honorarno delala pri Neckermannn kol akvizlterka iu ^e ukwjalu s prodajo sveč. Malo za ^pribollšekir, na/več zalo, da je bila z lliid^n/, ki so ji ix>lepšali dan. 'AivUeniska /wv je njenega sina Mira odpeljala v Jjubljano, iako da vsak dan ni rnogel hill z njo. Naj bod jo Ih) prav gotovo pogrešal »moj Mirtn, kot je vedno rekla, kadar je beseda nanesla nanj. Nanesla pa je vsak dan. Najlepše .le zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storila, in veni da bo z nami živela še naprej. Lepi s{mnni bodo ostali. ■ MHena Biazic Zavod se predstavi S> ra M Ciozdarji /avoda za gozdove Slovenije, območna enota Nazarie, bomo <3d letošnjega januarja naprej pripravljali prispevke o gozdovih in gozdarstvu. Prispevki bodo namenjeni tako lasinikom gozdov, kot tudi ostalim bralcem, saj bomo v njih pisali o vseh pomembnih zadevah in zanimivostih, povezanih z gozdom. Mislimo, da boste bralci o gozdovih izvedeli veliko novega in zanimivega! Ker pa je lepo. da sc na začetku druženja predstavimo, bom v tem prispevku predstavil poslanstvo in organiziranost Zavoda za gozdove Slovenije, /lasti naše območne enote. Velik del prebivalcev Šaleške doline ni neposredno pštanju skrbi tudi za revir, ker enota ni kadrovsko polno zasedena. O dejavnosiih /avoda za gozdove pa Čez štirinajst dni. ■ Marijan Oensa Goarrf In mesto ali Splet gozda in betona ali Velenje obkrožajo gozdovi, (foto Arhiv ZGS) Mladi sledjo navodilu inštruktorja na tečaju Varno deh z motorno žago. Razpoloženjski skok v leto 2006 Slušatelji Univerze za ML življenjsko obdobje Velenje smo se zbrali v lepem zimskem popve pionirje. V kulturnem programu so se predstavili nekateri krožki Prvič smo letos slišali ubrano triglasno pelje krožka »male vokalne skupine«. Obe skupini, ki sta pričeli delovati v tem šolskem letu, sta se v programu predstavili združeni v en zbor. Ze nekaj let (opazujemo ročne spretntîsii »camdejev«. vendar se njihovim nastopom lahko le čudimo, nič pa se ne naučimo, da bi si lahko tudi sami kaj pričarali. Člani plesnega krožka so v dveh plesih pokazali svoje spretnosti v paru, kot tretji ples pa so se na plesišču zavrteli z uglednimi gosti Za vsako uho in dušo je bil p'avi balzam nastop citrark. ki so se predstavile samostojno ia v duetu. Krožek »slovenske ljudske vcz^ nine« je tokral izbral poseben na-čin predstavitve svoje dejavn(iSti. Članice krožka so izvirno pred-siavile uporabnost vezenine na oblačilih, v posameznih sklopih predstavitve pa so svojo ^modno revijo« začinile humorno. Kulturni program smo zaključili s skupnim peljem ob svečah , lo sta bili »Sveta noč« in Nipičev »Silvesterslo poljub»'. Ob lakem uvodu zabave res ni bilo težko nadaljevati, svoje pa sta prispevala mu/ikania iz Savinjske doline Bojan in A(e§. V veselem razpvf>-mcško Krko <5 75 : 59. Katastrofalen začetek Srecwiije /. zad nje uvrščeno Krko so šošianjski ktišarkarji /a-Oeli pi^ra/no, saj so go s (je dosegli prvih enajst ročk, I'lckiri lisoic-chu nikakor ni stekel napad, saj /.iîgc niso in niso uspeli spravili sko/i obroč- /e v uvodjiili minu-lah igre so si priigrali tudi nekaj skokov v napadu, a nalo greSiD ludi iz ponovljenih akcij ... llauplman je reagiral i minulo odmora, kmalu po njej, a ^Ic v ^csti minuli, pa je prvi zadel Mail. Ker žoga drugače ni hoiela v koš, jc morai uporabiti kar /abh janjac Kmalu /alem se je ludi Elekiri Esoiechu 'odprlo*, kol pravimo, saj so ludi osiali /ačeli zadevali. Takoj po srečanju je Dušan Ilauptman, ircner lUekire Esolecha. začetek tekme pojasnil: »Dovolili smo. da je Krka dela šíiri oziroma pel napadov. Po visokem Ziiosianku smo potrebovali veliko energije, da smo jih ujeli.« ... dober konec Prvič jc hlekira lisoieeh povedla že v začetku druge čeinine z 22 : 21, kmalu pa sije priigrala tudi ob-čuinejšo prednost. Ob že onienje-nem Ciregi M al iju so se ra/jgrali še osiali. Kapetan Miha Cmer je lokraî ponovno dobro ra/igraval soigralce in si nabral kar šesi asistenc. Po mcsecu in pol seje po po škodbi na parket vrnil Marjan Vi-dovič in že na lej ickmi po-membno razbremenil ostale zunanje igralce, ponovno pa je bil naj- Nik tvanoviČ prodira proti kosu. Foto: vos laiiko košarkarji lîlckire Esoie-cha v Ljubljano odpljši. Vsega skupaj se je na dnevu lilektrc predstavilo prek»Zelo sem vesel, predvsem zaradi oimk. ki so prišli na dan l'lektre. in ludi zaradi staršev, ki so jih spodbujali s iribun. Trudili se bomo, da bo prihodnje leto udeležba še večja in da bomo organizirali še boljši dan lîlektre. Ob tej priložnosti pa vabim tudi vse <íSnovnošolske fante, ki si želijo igrati košarko, da se vključijo v naš klub.« Kadetski in mladinski selekciji kluba bosta tekmovanje zaključiU konec februarja, že marca pa začno tekmovanje pioniijl Hlektra bo v letošnji sezoni imela štiri ekipe v državnem pionirskem tekmovanju. Pionirji pa tudi sedaj ne počivajo, saj je KK Llekira organizirala ligo, v kateri sodelujejo klubi iz celjske regije. Liga je namenjena dvema siarosinima kategorijama. in siccr pionirjem in mlajšim pionirjem, ■ Tjaša Rehar Posamezni deli dobre igre so premalo Porazi se še naprej vrstijo - Pomurje boljše tudi v prvenstvu - Jutri v Innsbrucku s Hypo Tirolom Šoštanjski odbojkarj) imajo še naprej težave, V prejšnjem lednu so izgubili dve tekmi, obe z enakim rezultatom I : Prvi po raz je bolj boleč, saj jih jc v domačem prvenstvu premagalo mur-skosoboško Pomurje. ?to{\ Po-murccm so bili odbojkarji Šoštanja ropolšice že drugič v letošnji sezoni premagani tudi v državnem prvenstvu. Prvi so pr(5ii državnim podprvakt>m slavili od-bnierili s Preventom, vodilnim na lestvici L DOi- Ob dejstvu, da te lekme pomenijo 'samo' boj za prvo ali drugo po/icijo pred odločilnimi boji, ti pt)razi seveda niso usodni. Videli pa je, da izjemno slabi rezultati pomembno vplivajo na moralo ekipe, šoštanjski odbojkarji P« tudi iz ledna v teden izgubljajo Tako so igrali 1. A SKL moški, 13. krog Elektra Esote-jaklnjo Cher» Qing. Na koncu ie moški vrhunec turnirja, dvoboj prvega nosilca turnirja. ćcirtcga igralca sveta in srebrnega na olimpijskih igrah v grških Aicnah pred dvema letoma ter devetega igralca sveta Chen Qija. Slednji je v fHïlIlnalu premagal Srba Aleksandra Karakaseviča (ta je v drugem krogu izločil Slovenca Sa,$a Lasana). Wang pa na veliko presenečenje turnirja Slo vaka Petra Seredo. Zanimivo, ob robu tekmovalnega prostora ni biJo njunih treneijev, da bi jima / nasveli (kot do ledaj) pomagala k Cim boljî^i igri- Najbrž jim je bilo vseeno, kdti bo /magal. Kitajski spremljevalci in trenerji so sedeli v prvih vrstah na tribuni in niti niso tako zavzeto spremljali igre kot v prejšnjih obračunih. Od tistih, ki jih bolje p<3pznajo. smo celo slisalt da se pogosto v takili primerih dogovorijo, kdo naj zmaga. Tokrat gtMf>vo ni bilo lako. I.elo mlajši Chen {21 let) je začel sijajno, povedel z I : O in 2 : 1. Toda nekoliko telesm» nioč- (ohvcznt>sti v nemški ligi. kerjc imel njegov klub pomembno tekmo) in Saše Igi^atoviča (pejšek, Nina Drolc in mešana ženska štafeta. Uspeha štafete smo bili v klubu še posebno veseli. V štafeti so nastopile Ic plavalke kadetske kategorije. Na zmagovalni oder pa sta se povzpeli ie Tamara Martinović in Jože Blazina. Rezultati: Zvnvke Iťlnik 94- 100 m prosto: 21). Nastja Kosîanjsek 1:18.57; 100 m delfin: 8. I ina Mcža 1:2n,<;3, 20. Sanja Slanic 1:33.60: 100 m prsno: 5. Tina Meža 1:28,28. 17. Sanja Stanič I:33,r>4: 100 m hrbtno: 8. Ima Meža 1:18.37. 14. Nastja Kos-tanjšek 1:23,84. ÍAínski! lumík 93 • 100 m prosto: 1. Tamara Govejšek 1:02.39. 5. Jana Koradej 1:06,51; lOOmdellln; 3. Tamara Cřovcjšck 1:14.35, 5. Jana Koradej i: 15.90: 100 m prsno: 6. Jana Kuradej 1:22,04. 12. lámara Govej-šck 1:28,32; 100 m hrbtno; 4. la-maraGovejšek 1:13,73, 11. Jana Koradej 1.16.03. A>ask« klttik 92 -100 m prosto: 1. Nina Drnlc 1:02.57, 10. Špela Hiršcl 1:05.83. 14. Ajda Arlič 1:06.27. 18. Ajda Praznik 1:06.91; 100 m delfin: 8. Ajda Praznik 1.14.59. 13, Špela Hiršet 1:16,35. 16. Niua Drolc 1:17,10. 21). Aleksandra Radivojević 1:20.89: HH) m prsno: 5. Ajda ArliC 1:20,96, 6. Aleksandra Radivojevič 1:21,18. 19, Nina Drt>ic 1:27.95.20. Ajda Praznik 1:28.96; 100 m hrbtno: 2. Nina Drolc 1:09,16.9. Špela Hiršci 1:15.02, 12. Ajda Praznik 1:15,40. 18. Ajda Arlič 1:15.91. /x'nske letnik 91 - 100 m prosto: 10. Tamara Martiiíovíč 1:06,18; 100 m delfin: 2. lamara Martinović 1:11.12; 100 m prsno: 3. Tamara Maninovič 1:19.04; 100 m hrbtno: 15, Tamara Marlinovič 1:18,92. Ženske absolutno: štafeta 4 x 50 m prosto: l, Velenje 1:55.63 (Tamara Ciovcjíek, Ajda Praznik, Sandra Pandža, Nina Drolc); áiafeta 4 X 50 m mešano: L Velenje 2:11,89 (Nina Drolc. Jana Koradkij. Ajda Praznik. Tamara Govej^ck). Moški letnik 911-100 m prosto: 6. Jožo Blazina 57,77; lOt) m derm: 3. Jože Blazina 1:02,49. 17 Jeniej Re-mic 1:22.40; lOOmprsno: 14.Jernej Remic 1:19,23. 15. Jože Blazina 1.20,99: 100 m hrbtno: M. Jože Blazina 1; 11,89, 16. Jernej Remic 1:19,19. Mo.ški letnik 91 - 100 m prosto: 20. Marko Krstič 1.01,38: 100 m delfin: 16. Msrko Krstič 1:08.71. 20. Jaka Gori§ek 1:13.63; 100 m hrbtno: 17 Marko Krstič t:tl9.l6. \t'uh. Lepi obeti za velenjske skakalce Setlaj je že dokončno jasno, da bodo barve Slovenije na bližajočem se mladinskem svettwnem pr\'enstvu v nordijskih disciplinah zastopali kar trije tekmovalci SSK Velenje, in sicer Robert llrgnia v solo skokih ter Anže Obreza in Ži«a I rlťb v nordijski kombijiaciji. Imeli bomo tudi predstavnika med trenerji, in sicer Igorja Jelona. Zares velik uspeh kluba, kajti do sedaj so imeli le po enega pr>xlstavnika med tekmovalci. Mintili konec tedna je bilo v Sloveniji spet več tekem, na katerili so se /elo izkazali rudi skakalci SSK Velenje. V Mislinji je bilo pokalno tekmovanje za dečke do 15 let, na njem pa je slavil KJernen Ornladicpred Marjanom,Ieivnkmn. Po končani tekmi v solo ^okih je biliJ še tekmovanje v nordijski kombinaciji. Zmagal je Jelenko pred Omladičem. Izia/iil seje tudi Miha (íahtr s šestim mestom, Najmlajši dečki so v soboto za pokal Cockta tekmovali v Mengesu. Maiťvž SanicT je v kaiegoriji do Î0 let zasedel 11. mesto. Vid Vrhovnik pa 34. Pri dečkih do ti let pa je bil najboljši I rli Krajričan, ki tako nadaliuie zmagoviti niz tudi v zimski sezoni, V Kisovcu pri Zag(irju je bilo državno prvenstvo za veterane. V kategoriji do 30 let je Igor Jeleii osvojil 5. mesto, lako kot Milan Čepel-nik v kategoriji nad 50 let. V Brezah nad Laškim pa je bila regijska tekma za dečke do 13 let: Zmagal je Nikn lùzar, Patrik Jelen je zasedel 4.. Robi Vitez pa 8. mesto. V kategoriji do 15 let je Tomaž Žižek zasedel 3.. ,lan Knradej pa 4. mesto. Pri mladincih je zmagal Marian .lelenko, pri članih Milan Zivic pred Žigo Omladičem, Milan Oepelnik je kljub najdaljšim skokom zasedel 8. mesto, kajii obakrat je podrsal. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da sc včlanijo v klub. Treningi potekajo v popoldarîskcm času na skakalnicah ob Velenjskem gradu. Več o klubu si lahko ogledate lîa spletni strani www:skjj-ump-vclenje.si/ssk ■ Jože Ograjenšek 18 SPORT IN REKREACIJA 26. januarja 2006 Bolj se ukvarjajo z mladino Športna zveza Mozirje pripravila drugi izbor športnika leta -Spodbujajo predvsem rekreacijo - Veliko si obetajo od izgradnje nove športne dvorane Jatiana Po4goriek vinjske tiovice drugič zapored pri- prireditvi oh ra/jilasirvi v prosuv Mozirje. 20. januarja * Šponna zveza Mozirje, ki/dru/ujc 19 klubov In druslcv iz občine Mozirje, je v sodelovanju s tednikom Sa- pravila izbor sponnika lela. Ta laskavi naslov s» bralci in bralke lediiika namenili članici Ailci-ske^a kluba Velenje Naslji Kramer iz Varpolja. Na priložnostni rili lioiela Benda v Mozirju so povedali, da se je za na/.i v poieiio-valo osem kandidatov in kandidatk • mladih športnikov tega okolja (ptJleg Krameijeve ^ Ur- ška Jelen. Spela Mardžetko. M^a Mihalinec • vsi AK Velenje, Jaija in Primož Perhać - lokostrelstvo, Patrik Rose - N TřC Tempo Velenje, Ana Tevč - Karving klub Portorož), Krametjcva pa je zmagala prepričljivo z 222 glasovi bralcev in bralk. Nagovoril jih je mozirski župan Ivan Suhoveršnik. ki je med drugim dejal, da to okolje preccj spodbuja sporim) dejavnost, radi pa bi jo še bolj. vendar ob vseh potrebah za to zmanjka denarja. Posvtýih zmožnostih bodo dejavnost podpirali ludi v prihodnje. Predsednik Spor lne zveze Mo-ziije Stanko Božičevič nam je ob lej priložnosti povedal, da klubi in društva na območju občine Mozirje gojijo različne športne zvrsti, p<^zornosi pa bolj namenjajo rekreaciji ki)i poklicnemu sportu. V dolini namreč nimajo večjih in uspešnih tiospiîdarskih družb, ki bi bolj podprle tekmovalni šport, »/alo pa se bolj ukvarjamo z mladino, ki deluje v domačih, perspektivni pa tudi v klubih v sosednjih občinah.» / zadovoljivo infra-strukturi^ se ne morajo pohvaliti, si pa veliko <^betajo od iz^'radnje špíTtne dvorane, v kateri bo na voljo precej več možnosti za vadbo klubov in društev Med letošnjimi prednostnimi nalogami zveze je Stanko Božiče-vič poleg dograditve športne dvo-raîK, ki je seveda naloga občine, omenil nadaljnje spodbujanje društev in klubov k temu. da naredijo na ptjdročju športne rekreacije še več. kol so doslej- Kandidat! za na/ športnika za feto 200B: Nasija Kramer /e ireiia z leve Kokotova in Mihalinčeva pri vrhu med članicami Velenjski alletinji Nina Kokot in Maja Mihnlinec sta kljub svoji mladosti na sobotnem mednarodnem miiingu v Ljubljani stali na zmagovalnih stopničkah v članski kategoriji, Kokotova je s přeskočeními 590 cm v daljino zasedla 2, mesto, MihaJinčeva pa je tokrat 60 m pretekla v 7.72 sekundah in bila tretja. Na mhingu jc bila doseženih nekaj odmevnih rezuHalov. Matic 0sovnikar.je60 m pretekel v času 6.76, le stotinko /.a njim je bil Matjaž Uorovina- 6.77. Skakalka v skoku v daljino Martinovičeva iz Srbije je zmagala v skoku v daljino z 624 cm. Jure Rovan je s palict) preskočil 5.^0 cm. na ovirah je bila Tomičeva druga z X-46. Mladi velenjski atleti so kar zapovrstjo dosegali osebtie in klubske rekorde in ponovno opozorili nase. REZULTATI: Pionirke: 60 m Par: Manja X.21, Trdin Ajda K.42, Cioršič Laura X,45, Miklavžina Katarina X.7H. špegeij Anita Kavči Dano 643 cm, 60m ovire Civič Dario 9.17. Hribaršek Peter 10.25, 60 m Mežnar Jure X-10, Klobučar Jan ^.54 jMl. mladinke: 60 m - Mihalinec Maia 7.72, Je- Anja 8.97. Pionirji: Daljina-Civič len Urška 7.94, linci Saša 8.55, Jalušič Maja S,75.60 m ovire-Msrdžetko Špela 10.03. ML mladinci: 60 m • Daljina Lenari Matic 636cm, 60 m ovire X.81. 60 m Skledar Klemen 7.50, St. mladinke: Daljina-Kok(U Nina 590 cm,60m-Javornik Urška 8.43, St mladinci: 60 m Oštir David 7.36, Rud<0rRok 7.50. St. mladinke: 60 m ovire Koželjnik /iva 9.41.0iani: 60 m Škoflek Dejan 7,14, 60 m ovire Krivanek Gorazd 8.95. ■ 6.Š. Trener Sergej Šalamon in njegov varovanec Dario ČIvič v V Skalah razglasili najboljše Športno društvo Skale • Hrasto-vcc je v soboto zaključilo športno leto 2005, Vsi prisotni St) se strinjah, da je bilo preteklo leto zelo uspešno. Prireditev je še vedno potekala pod močnim vtisom nagrade in priznanja, ki so jo prejeli pretekli čelrtek v LJubljani, ki) je bila njihova prireditev ^VASKA OLIMPIJADA« razglašena za najboljšo športno rekreativno prireditev v Sloveniji v letu 2005, Razglasili so tudi najboljše športnike in športnice v KS Sksle - llrastovec: najboljša športnica je Kaja Vrhovnik - plavanje, najboljši športnik Silvo Pušnik - kegljanje, najboljša športna ekipa - mlajše deklice (nog voljeno, flidi policisti ugotavljajo, da največkrat prihaja do nesreč, ker smučaiji načina smučanja ne prilagodijt^ svojim sposobnostim, lasin^jstnim smučišč In ra/j\icram na njih. V tej sezoni pa seje naCîolteh pripetila tudi nesreča, v kateri sta trčila vo/nik moKîmih sani in smučar. Slednji se je v njej liudo poškodoval. Na Golteh v tej sezoni že dve hujši nesreči v tej seznni, torej 2005/2006, so policisti na celjskem obravnavali tri hujj^c nesreče na smučiščih. Dve na Golieh, ena se je /gt^dlla med padcem dveh smučarjev in seje eden od njiju lažje telesno poškodoval. «Druga pa se je zgo- dila med vo/nikom moioritih sani in smučarjem, pri čemer se je smučar hudo telesno poškodoval. Zoper voznika motornih satii je hila podana kazenska ovadba. Na smučišču na Rogli pa smo obravnavali eno nesrečo, v kalen seje smučar huje telesno poškodt> val. ko je čakal na vlečnico in je v njega trčil drug smučar, /(^per povzročitelja je bila podana kazenska ovadba.« pravi Božidar Pťzdevsek. vodja operativno ko- V zimski sezoni 2004/2005 se je pn podatkjh upravljalcev na smučiščih na območju PU Celje zgodilo skupaj 268 nesreč, leto prej 347. Večina nesreč se je zgodila na Rogli. iu sicer 156 (231). 100 (93) na smučišču Golte in 12 (22) nesret- na Celjski koči. Nesreče so v glavnem obravnavali nadzorniki na smučiščih, medtem ko je policija obravnavala (ežje in hujše. Takih je bilo 8, (elo pred lem 10. munikacijskega centra Policijske uprave Celje. Motorne Sdni ne sodijo na smučišča »Motorne sani ne sodijo na smučišča. Na to opo/arja ludi 5. odstavek 24, člena /akona o vaniosli na smučiščih, v katerem je opredeljeno, da druga oseba ne sme voziti motornih sani po smučarski progi oziroma zunaj za to predvidenih površin.« Obenem zakon govori o tem, da mora upravljalec smučišča zagotovili na njem lak red, da je omogočeno varno smučanje ob u po števanju sanioodgovornosii smučaijev. Nadzor opravljajo inšpektoiji in nadzorniki. »Razen nadz.ora nad psiholl/ič-nim stanjem smučarjev, ki ga izvaja pí v licija. Policisti in tudi nadzorniki imajo pravico, da v primeru, ko pri opravljanju nalog ugotovijo, da smučar ne ravna v skladu z zakonom, lemu prepovejo smučanje in mu odvzamejo vozovnico za isti dan - brez povračila, ali o tem obvestijo upravljalca smučišča, ki prekliče veljavnost vozovnice za listi dan,« Kar pa se vtîzenj z motornimi sanmi liče, pa zakon opredeljuje, da je v naravnem okolju prepovedano ustavljati, parkirati ali organizirali vožnje z vozili na molorni pogon in s kolesi. Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvajajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah pa in-špeklorji /.a gozdarstvo in kmetijstvo ter na zavarovanih območjih pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti. Slovenigrodlanî stopili na prste Veleiii per njili napisali kazenske ovadbe na okro/no državno tožilstvo v Slovenj Gradcu. Preiskali pa so tudi več kaznivih dejanj prikrivanj za osebe, ki so ukradene predmete kupile. Tudi zoper njih so na okrožno tožilstvo podali več kazenskiii ovadb. Kraja iz občinske garaže Polzela, 19. januarja - Iz občinske garaže v Polzeli, kamor je ne-znatiec vstopil z vlomom skozi vrata, je iz večnamenskega stroja znamke BCS odmontiral in odtujil pogonski agregat, vreden okoli 100.000 tolatjev. Odnesel ni dostí, škode pa je napravil Šempeter, 19. januarja - Med 2."^. uro in polnočjo je neznanec vlomil v dva lokala na Rimski cesti v Šempetru. Ko mu je uspelo odpreti glavna vhodna vrata, je najprej vstopil v optiko, kjer je přemetal vsebino predalov, pri čemer je bilo očitno, da je iskal denar. Našel je le nekaj menjalnega drobiža, zalo je vzel nekaj korekcijskih in sončnih tičal. Koje v optiki opravil, seje neznanec lotil še sosednjega lokala s frizerskim salonom, kjer je prav tako Iskal denar, našel nekaj menjalnega denarja, medlem ko ga Iz policistove beležke V sredo, 18. januarja, so se policisti ukvarjali s prijavo Sošlanj-ča na. ki ga je na Trgu bratov Mravlja kov neznanec posprejal s sol-zilceni, ga udaril in zbežal. V stanovanju na Šerceijevi v Velenju je razgrajal odrasel sin. Ker to ni bilo prvič, so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. Pričakuje lahko ludi vabilo na sodiiče. na i)ddelek prekrške. V soboto. 21. januarja, so beležko dobro popisali. V lokalu Inn na Koroáki v Velenju je policistom znani kršitelj z neznanim predmetom udaril po glavni /Jianca, potem pa se gaje lotil se s pestjo. Kršitelj je potem odáel, oi^kodovanec pa je iskal zdravniški) pomoč v dežurni ambulanti. Zvečer so posrediïvaU v stanovanju na Tomšičevi, kjer sta se siepla zunajzakonska partnerja, in v baru Rok na Kidričevi, kjer so navijali glasno glasbo. V stolpnici na Ko-žcljskega ulici pa je hil dovolj eden od stanovalcev, da je drugim molil ničiti mir. V Šošlanju pa stanovalci bloka tia Pre^rnovem trgu, ki bi radi spali, niso Imeli prav nobenega razumevanja za bučnií rojstnodnevno zabavo v enem od stan(wanj. *** V ponedeljek, 23. januarja, so spet obiskali bar Rok na Kidričevi. Lokal je bil odprt in po koncu obratovalnega časa. iz njega pa je spet odmevala preglasna glasba. Najemnik se bo moral zagrjvar-jati pred sodnikom za prekrške, policisti pa so napisali ludi poročilo tržnemu inšpektorju. električni aparati niso zanimali. Lastnikoma obeh lokalov je s svojim ravnanjem povzrcKil za preko 200.000 tolarjev škode. Vlomilec žejo potešil s pivom Polzela, Veleiýe. 19. januarja - V noči na čeiriek je bilo vlo-mljetto v gostinski lokal na Polzeli. Nepridiprav je pregledal omare in predale, kjer je našel dve večji denarnici, iz katerih je odtujil 10.000 tolarjev menjalnega denarja. Vlomljeno pa je bilo tudi v prostore kinološkega društva v Velenju, kjer storilec ni našel nič njemu zanimivega, si je pa potešil žejo. saj je odnesel nekaj pločevink piva. Nesreča na avtocesti Vransko, 20. januarja - Na avtocesti pri Vranskem seje zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba lažje telesno poàkodiv vala. Nesrečo je povzročil voznik tovornega vozila, ki je z vozilom najprej trčil v odbojno ograjo, nato pa je vozilo začelo nekontrolirano zanašati po vozišču, nakar stana prehitevalnem pasu vanj trčila še dva voznika osebnih avtomobilov, V prometni nesreči naj bi bil udeležen še en voznik tovornega vozila, ki pa na kraju nesreče ni ustavil, ampak je odpeljal proti Mariboru. Vozuika napnv jvajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin pnmietne iiesreče oglasi na najbližjo policijsko postajo ali pokliče na 113. Zapeljala »v« izložbo Velerye. 20. januarja - V petek zvečer se je na Prešernovi cesti v Velenju pripetila bolj nenavadna prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila je trčila v stavbo uprave podjetja lira. d. d., poškodovala večje izložbeno okno. nato pa odpeljala naprej. Voznico so policisU izsledili, /aradi pobega so ji takoj iy.dah plačilni nalog v višini 120.000 tolarjev. domov pa dobi še vabilo im sodišče, oddelek za prekrške. Tatu se je zalomilo Velenje» 21. jantiarja - Pri nečednih poslih pa seje zalomilo 23-letnemu Veletijčanu. ki je zalo. da bi si prilastiJ nekaj, kar mu ne pripada, preplezal ograjo skladiščnega prostora podjetja Fori na Preloški cesti, V skladišču sije pripravil okoli 100 kiU> gramov ostankov nerjaveče pločevine v vrednosti 60.000 tolar- jev. Pripravljenega pa mu ni uspelo odnesti, saj ga je pri nečednem početju /.alotil varnostnik in ga zadržal do prihoda policistov. Za psa bo poskrbel Velenie, 2L januarja - V soboto zjutraj so policisti obravnavali vlom na bencinskem servisu Pe-trola na Celjski cesti. Vlomilec je iz zaboja s pasjo hrano odnesel 30 kilogramov pasje hrane chapi in 6 kilogramov pasje hrane pedi- gree. Vlomilec tokrat ni poskrbel zase. ampak očitno za svojega psa. kar pa teže njegovega dejanja ne zmanjša. Odpeljali peugeota Dobrna. 22. januarja - V noči na nedeljo je bil s parkirišča Tertn Dobrna odtujen osebni avlo peu-geot 206. lelnik 2001, sive barve, registrskih številk CE 113-773. Lastnik je s tatvino oškodovan za 1.700.000 tolarjev. V Brezju zagorelo gospodarsko poslopje Gmotna škoda ocenjena na 8 milijonov tolarjev - Pet glav živine rešili gasilci in domačini Mozirje, 22. januarja - Ob 21.12 je v Brezju iz doslej še ne p<> vsem znanega razloga zagorelo gospodarsko pwlopje tlorisne velikosti 25x 12 melrov. Posredovali so gasilci PGD Moziije, Nazarje. Rečica ob Savinji Pobrezje iii Grušovlje. Gasilci in dotnačlni so iz gorečega objekta rešili 5 glav goveje živine ter preprečili razširitev požara na sosednja objekta v neposredni bližini. Požar je v celoti uničil ostrenje objekta in 26 nakladalk sena. Gmot na škoda je ocenjena na okoli X milijonov tolarjev. Policisti otrokom podaijajo medvedke Medvedek Jaka za premagovanje strahu pred uniformiranimi policisti in ublažitev neprijetnih situacij, ki se lahko pojavijo v prometu v Sloveniii je kino v pnmetnih nesrečah udeleženih približno 1.000 otrok, starih do 14 let. Za boljšo varnost otrok na cesiab je potrebno upoštevali eno temeljnih načel zagotavljanja varnosti v cestnem prometu • v pravočasnem predvidevanju in preprečevanju nastanka nevarnih okoliščin. Gotovo lahko odrasli v zvezi z varnostjo otrok naredijo največ, če so svojim otrokom zgled pri sposiovanju cestno prometnih predpisov, saj so otroci bolj dt> v/etni /a listo, kar vidijo, kot za tisto, kar slišijo. To velja še posebej takral, ko govorimr) nekaj, delamo pa povsem drugače. Za otroka je udeležba • ne samo v prometnih nesrečah - ampak tudi drugih nepričakovanih dogodkih, ki sc v prometu dogajajo (zastoji, okvare vozil ,..), neprijetna izkušnja. Njim je name- tijena posebna preventivna akcija slovenske policije, ki so seje lotili 1. januaria. Poteka lako, da policisti z dovoljenjem staršev oziroma skrbnikov otrokom v starosti od 3. do 8. leta (če jc v vozilu več otrok, pa tudi otrokom do 12. leta) ob neprijetnih dogodkih v prometu podarijo medvedka. ki so mu dali ime Jaka. Jaka je medvedek rjave barve, visok 25 centimetrov, oblečen v rumen anorak z napisom POLICIJA in pokrit s policijsko kapčin. na primer daljših zastojev, okvarah vozil la premagovanje strahu pred uniformiranimi pcilicisti in podobno. ■ mkp ČETRTEK, 26. Januarja PETEK, 27. Januarja SOBOTA, 28. januarja SLOVENUA 1 Udmwi um Pofufila (1/.06 Dobroiulio 08.QD IMIa Ofl.DS Dobmiuira 09.ÛD Ptfii'Jla 09.D6 Skipin^iL 19/VB 09,1b Risanka ÍI970 PaUlQbiiknni \m\ Snfibs.3/2B 107D Mmtowiria ob/ona: Spanilá mb Omi^js 13.QD PoraslaJport, vroniâ 1376 IniBTviij: Denis Laiin 1l1b limeinosi i^rD 14.4D OdpGii pRsniki Ib.DG Pornùla, prniiiDl Ib.nS Mosiiivi 15.40 teyMcbyafi.3/?6 1S.bD Risanb 18.D5 Maněná, riûkurii.hini 167n lnajsia§ofa r/.(lD Ntme. ^ori VT^ire 1/.3G Gsainulnisku hasni. ttari. 1/.3Ô Šiafeia niladosu 187D OitonMiinp 1Q.4Í1 Merim, i^uds^ni r^^nka 19.on Onpvffik, vreniB. §pnfl ?U.QCf Teilnik 71.i)n Prviindniyi '/m toi dan 2?.fin Uriniuvj, Spnrî, vcefHU 72.5D KtijiganiBnebtii)» 23.in Clâstœniveôir OO.lb Slaictamladosti U1.DD Dnevnik, vrnno, špori G2.I1Q Ininkarai SLOVENUA 2 U6.3D Intel 09.nn /abRVtii ininkanal 11.3G OiTD&ki iiifokanal 12.1S NoranalinijiJWO 12:36 Slsduv Maribor 13.n6 ^agHoFijrsYlib.9/IQ 14.1b UdpUopnjsnslvoAvsiralijcv leiiisu, pQSDciËk 16-lb VeCns uganka.?/3 17.Gb Moswvi 1/.36 Poniagaimny 18.05 ^luiÍKOlska PmlniSo.8/Í? 19.35 Fvrdigavkfï^aikilMI.Awk- Uriiíin Olinipija. Ipnit^as.prnn. 2Û.1Û (PvrnkmujjMl.SíQVtiriita ivla, prenos 21.4b broligavkoiarkifMl.Anli Union Ulimpijâ. 1. pûl^9s. posn. 22.30 PiC9bl|3fiapreiekJosL2/? 23.40 SKioB.jial.íilnt 01.15 Dnmik /arnnisl^ iv 01.4n InInkanRÍ n/.Db ur, pnoQviiRv n8.G5 Mni^nn/ilraviín, nan. 08.55 Mainriná pai. had. Í39.5D Prnb veLřu. naJ. ID.^n IVprniiaia 1I.1D Vila Mdnj?. nad. 1?.[)5 Prerojuna liubím nad, 13.QD Na kráju/loCina. naa 13-55 Ivprorfaja 14.25 Urgsiica. nan. 15.15 Pnuoj^na 1|iib(uon. nad. 16.in Vda Mania, nart. U.Qb Proii veiru. nad. 18.GD 2413Í 18.05 Maisrínapuin^d. 19.DQ 2^ uí 20.0Q Irania 21.45 NakraiuMna.naa 22,40 Zahndno knio. nan. 23.30 NajMifVííne(nfí|&ereiuveLalcKV na sveuj. útkm. udcíais 0(1.30 Pnfainlii.nan. Ol.lHl 24 lir. pnnnviit?v 02.00 Noi^iia paiiQfama © 09.00 Dobrojuiro. inínrmaiivno ra/VBilrilna urídata 10,00 Vabiniukniiluái 10.05 Odprla lemV P^noviiev Dtihfjílnina po navetu llOb Najspoidnev^ 11.ID Pop CQrn, glasicna nddHja, ponovi lev. 9cesi|8: Kairinas 14.00 Videosirani, nbvestda 17.^ Vsbin^ùktiDlBdu l/.bb Ds^ehdiakíadov, dnKvni kvi/ 18.00 Iisinavrsii.kmiiakina oddaja, 3. IVnire^a 18.40 Ri^glanalne novic 18.45 Dtfhila/akladiiv, dnttvni kvi/ 16.50 Asova gibanítta. Inínr. orjdi'ija 1970 Naj spni dnnva 1975 Videnstrani. obvRstila 19.50 Vahimukoglerin 19.55 De/slazaWarfov. dnevf^kviz 20.00 Pc^QUiiškp la/yledniŒ, dakiininniama oddaia /dm^snfi lírřavpAiuRnkí? 20,50 Rpgionalne novics 20.55 Dfi^ulB/akí^iÍDV, r{novni kvi/ 21.00 Víiamioriijiniaravn, kmelijska oddaja 2U0 Naj vi^a. koiiL oddaja ; nacnibn^abavnn glasbo, gosi: ansa mhsl Nagelj 22,45 l^ndifajBOobroimo 23,35 Vabjrr^uktiglBiJu 23.40 Naj spni dnm 23.45 Video^tirani. obvnsiila i SLOVENUA 1 i 06.30 UiJniPvi i 07.00 Pofoftla i 07.05 ncèrojuirt i 08.00 PníQi^jla i 08.05 Dobro jujfo i 09.00 Pon^ùla j 09.05 îfaCTvM<;b8an,3/26 i 09.15 ManiinE^k.dokuni. lilrii : 09^0 FnaisiaSnla i lOHĐ Modrn j 10^5 / vami j 11.30 Poylcdna... poslikavDv ! nanvineiTi muzuju i 11.40 /lata dola 1910 19/11.3/7 j 1270 Gsmiflan I 13.00 Porosis, ^jiorL vreme ! 13.15 iari^: invalidi, Hfiaknpravni m j boljartakopravni. pnrinviiav i 16.00 Pnraftla, pmniRt i 15.05 Mfïsiovi i 15.40 Paie«kOavid. 16/25 j 16.05 Písanka : 16.10 Iz popolno inrhe: mta i 16.30 ?!val^ivni?šk3iJiC9.4/26 i 1/JlO NovicD.vrctnB, Spon i 1/.4S VdikavndaKanibndkiiokiini. : 18.30 /fcbanjs dDl[?1jii;[! i 18.40 Mf!iiViji|HkLlhec,n^anka j 18.45 lakaji risanka : 19.00 Dnevnik, vrama^jinri : 20.00 ?On^jnarodno/abavnih i pBsniiv9ihC3Sov,2,dii1 I 21.00 lurislika j 2175 Poylfidna...Hobbovvoriniak : 21.3b PuglfMl na... [iriibBr]Bva palata i 22.00 Odmevi, špori, vrstne i 22,50 Polnnfiniklub I 00.05 Vrlika voda Kambml^tijlokiini. i 00.45 Dnevnik, vrb^mv.^pnn i 01.40 20najnarndno/abavn]h ! pH.srfiivstiiića$ov, 2.iiel j 02.40 rifnkanal I SLOVENUA 2 i 06.30 íníokanal i 09D0 /abavnnnlokaiml i 1075 S^valp.smuC.,SVSl ň.pron. : 11.45 řP V rokarnmii |MJ. SJweriija : Švica. posni^ii>k I 13.0f) Mgavk3^ark;|M).Ai posiave, nan. 22.55 ÍWujp, amfir. Iilni 00.50 24 ur. ponoviuw 01.50 Nočna panorama © 09.00 Dobro jujfo. inlormfklijb 12.05 M 13,00 Pomirila, ipofl vreme 13.10 SkoTitas 13,20 Prvimdruyi 13.40 /ivIjBHislukrop.dokiint, Itiljlon 14J]b Slovflnci vHaliji 143b DíiklorMariin,3/a 1575 U2da na vratu, franc, diíilm 17.00 Poroi^tla.^porLvrpnic 1/.1b Gzam 17.20 So^iiia, iv Manbor 18.40 Pniiaja Nndi. risanka 19.00 Dnevnik, vrem» J por j 1975 Uinp 20.00 HoibI poldruga r^zdica.4. epizoda 20.40 Hribar 22.00 PomCikšpofj.vrsriie 22.30 lelRsa.1/16 23.30 Umaran kr/L angel, iranc, lilrii 01,10 Dnevnik, vreme J pori 01.50 Hnbar 03.00 íníiikřinal SLOVENUA 2 0B.30 iniokanal 09.15 Sozi^as 09.25 Zdaj, odriaj3/a razgibano ^ivl]on[e 09,55 SI' v aJp. smilil, smuk pren. lUO SPvalp.srnue..sniiJk|M). prenns 13J10 Gdprtopn/eiLSivoAv^ualijev mu. inale posnttiik 15.00 NPAadiniikušarka 15.30 Maga/in dfskanja na siegu 167b I iga prvakinj v rokometu 1 Ida Presugio KrimMercaioí, 1. poimaš, prsnos 16.bb ^vi^mui^.i^okih,prenos 18.45 FPvroknmeiu(M),SI(ivRni|a-U kra fina. vkl[u6ipv v prenos liga prvakin; v nkometu, f Ida Presudio Krim Mtircaia, 2. poliras, piKneiek Kiicl[a Švad. danski lilm 22.2b CorvanttřS, 9/9 23.10 SobDinanufcJimiiienflnx. glas. di^uin. 00.10 Dnevnik mi»i$ke iv 00.35 liilokiinal 20.15 21 DO 0/30 Tv prodaja 08.00 Drfjbi?ki,ns.senja 08.10 KatkamiJrb].ns.ldin 08.30 Doklor Olo. ris. senfa 08.40 Hde^akafiii:a.ris.lilm 09.30 Mdlirdei^iiraklor.n&sonia 09.50 Pokan^.senja 10.45 Čarobna aiiyiešíina. l/ob. ser. 1Û.b5 SMek Oenjsmin. rts.seri[R 11.25 Šolska ko§ad(arska liga 12.25 MesifiiiBzavedno,nan. 13.20 Na ds^Bli 11^1(^0. nan, 14.15 Provldenc, nan. 15.10 řinskBra/glsdnif.í.dokum.ser. 15.40 Animalia,dokniii.spn|a 16.10 Midc^icamiEtropije. 1/3 17.1U 24iir.vrpmfr 17.18 N^srn^ni kntšm starši, ami^r. f. 19.00 24 ur 20.00 rdo na iv. amer, lilm 22.05 Alias, nan, 22.55 l/vimi !»irali. arner. birii 01.10 Qscm glav v indii. ang. amer. I. D2.í)fi 24 ur, ponoviU!v © Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 0n.4b Napoved ir*ksm angleške Premier lige 10.15 Naj spol dneva 14,00 Videosiranritvisula 17.50 Vabmio k ijyiřdu 1/.55 De^da zakladov, dnevin kvi/ 18.00 V ii^rmonijj ; naravo, km^tL aid. 18.30 Naj spol dneva 18.35 DeK^a /aklatlov. úmn kvi/ 18.40 [i si na vrsu. mladinska oddaja, ponoviitiv 1970 Vjdimsuanr, (AmuNi 19.f^ Vabimo k oyli^du 19.55 Da7e1a zakladov, dnuvnikvi/ 20.00 1431.VTVmaya/in.rsgion:ilm infrirniHlivni program 707b KulUira. inlormaiivna odda]a 20.30 /daj. oddaja ;a ra/gi ban o řivljen[i> 20.b5 Df!2^a zakladov, tim^vnikvi^ 21.00 Graška yon^ poje m igra 20D5: nastop ansambla Slaka, posiii^iak 21.20 Vabimo k oyipflu 21.25 Odprta b^ir^a.jjoiioviiuv Dohodnina po novnni 227b Jesen )ivi|ania. pnnnvii^v 23.15 Vabiiookoyledii 23.20 Naj spot dneva 23.2b Virlr^isuan» nhv^uia NEDEUA, 29. januarja SLOVENUA 1 0?.30 ?iv?av 10.00 limova ?godba, 4/6 10.25 i^n,rakiriiv|in«. 13/13 10.50 Pri^liihnimo li^ni 11.20 te 11.25 Uli/onadulia 12.00 I|udjein7i?mlja 13.00 Porodila,Spori vreme 13.10 Sko/ti^as 1375 20 naj narodno ^abavnili pt&iiri vsfth i!;asov. 2. rîel 14.30 îisiega iop^ga popoirineva 141^5 PairmnulslaviJ 14.50 OušanVavpouó Dole 14.55 NDdi?l|sko oko 15J15 OruyomnenjR 15.10 finviáki faktor 15.15 Glasbpni iVobo] 15.40 /ive legende 15.45 Ktilulnics lb.50 Avi!iiaia2025 15.00 Norecnaliniji 16.10 Špnriinň« 16.20 Spořme nnvifC 16.25 Anglaškanugomeirialii^a 16.30 Odprlo 16.35 Panika, igrana rapoftaia 16.40 lofclla 17,00 Piirnřila,.^jiQri vrpmK 1 /.15 Tisiega iepi^sa popoldneva 1B.30 /rfibanjuiuia 1B.40 Kravica Kajka, rfsanks IG.OO Dnavnik^vrcmcjpori 20.00 i MA 2006 2235 Š šporina oddaja 22.05 Odmevi 22.35 S šporlna odrteia 22.55 /as sbn o h vljeni e iimcin ine. 6/12 23.45 Sprjmio/late ribica, rrskiíiirn 01.10 On iTvni k. vmn lo. špoil 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 116.30 iniokanal 08.20 Sko?iii38 0630 Hribar 09.40 SPvalp.^muů..VSlí/).1. voênja 10.5.5 SPvalp.smijiî..SVS[irali|B v lensu finalu [M|,ptisnei£k 20.00 Pupe Csrvilho, 4/4 21.40 leolloulriin^.ifcikunt.oddaja 22.30 PnkvarienadektelVlB 23.20 Umetnost glasbe m plflsa 23.55 Onevnikzamniski?w 00.25 Iniokanal 07.30 Ivpndaia UQ.00 Ogitevadmštans. serija 06,20 Oe/eia pd časom, ns. Irlm 06.35 Vodovnikova vestna, ns. serija 10.00 Peljnn3kinj,n5,s?n|a 10.25 An Aiiack. i2(Ar. serija 10.50 (aroboa angle^f.ina. i;nb. ser 11.00 Oogodiv^l^in.RJatidGia Chana, ris.simja 11.25 Power Rangers, mlad. nan. II.50 TomtnJerr/.ris,SBnj3 12.00 šolska košarkarska liga 13.00 Mestece ^a vedno. nan. 14.00 iiesniCntmidnkijm.otidaja 1430 Divp dnevi, aniiir. film 16.10 Odr^ispopvLamRr.iilm 16.15 24 ur.vrHmB 1670 Knlunjske avanuire, dok. odil, 19.00 ?4tif 20.00 Sre&ne številka, amer, him 21.50 Jpořina scena 22.35 VsB,karaMš.amnr.lilm 00.40 24ur, poiiDVÍtíiv III.40 Noína janorama © imOODAJlEDENSKtKA SPOREDA 06.00 Mi!^ mai Otroška oddaja 09.40 1430. vrv maga/in 1D.D5 Knlmra. inIormMa oddaja 10.10 Športni torek, šporina inf. odd. 10.30 Odprto prverstvo Slrjv:;nijr^ v nami/iiem tenisu, reportaža \i VelBiiia 11.05 /upan^vami, pipvor.oosi Sručku Mïb. íupan MO Veliînjc 12.05 Oeíeía zakladov, dnevni kvi; 12.10 f^ai vi/a, odrfaia/ namdno/abavnogfasbo, gost: ansambef Niignti 13.25 Videijstrani, obvosula 17.55 Vabimo k ogledu 19.00 De^dfa zakladov, doevnr kvi/ 1B.05 mi.VÍVíiiayaiin 16.30 K iiltiira, i ol orm auviia oddaj a 1635 Oe^ela/akladcrv, dnevni kvii 10.40 Spin^ûw decsmber20Q5. po^ieti^k pirrsni} pitreilitve 19.55 Pnp ram, [jlasbena oddaja. gostja: Kairinas 20.50 Pupotmške ra/glerintcc, dokumenlama oddaja ZdRi?Bnp.dr?aveAmenkň 21.45 Ocíeía zakladov, dnevni kvi2 21.50 Videostrani obvfisdla PONEĐEUEK, 30. januarja SLOVENUA 1 06.25 liinp 06,40 /rcaloterlna 07J)0 Poroeila 07.05 Oohrojuinj 08.00 Pofueila 06.05 Oobrojiilro 09,00 Poroi^ila 09.05 I/popotne torbe 09.20 OtQk7ivalt.ris.nan, 09.45 Hisanka 09.55 ?ivalskivrii;§kailn:B.4/26 10.25 listeya Ippnga pnpnldnsva 13.00 Poročila,SporLvfiime 13.15 fistega lepega poprildnijva 14.30 Innstiki 15.00 Poročila 15.05 Dober dan. Koroška 15,40 Krtek: kruk in ord, 4/6 16.05 RadovHdiii TaH 16.25 Risanka 16.30 Martina m puCje strašilo 16.40 biscryora:srečnabilja,naii 17.00 Novii;o. Ipori, vrente 17.40 Pogled na-, stopnišča v manliorskmii gradu 17.50 Fotoiiralija n^ sli;veitskem. 4// 10.30 /rebaiqu3x3pliis6 18.40 LnkofTiotivi^Hkloina^in prt|aiel|i. risanka 18.45 Pingu, risanka 19.00 llniivnrk. vreme, šport 20.00 I77IVI 2030 Umtiini rai 21.00 llikior Martin. 4/8 22.00 Odmevi, špori, vreme 22.50 Dwléčina Fvrrjpe: Sadw. Iranc. film 011.25 Pngleifna...stopniščBv manborskem gradu 0035 Utoo ra I ij a na slovenskem. Ml' 01,15 OnBvntk, vreine. šport 02.15 Iniokanal SLOVENIM 2 06.30 Iniokanal 09.00 /ahaviii infokanai 11.35 Otroški iniokanal 12.40 $ športiia oddaja 13.00 limuinDsi ijla^biun pk^sa 13.35 Slovenci v Hal iji 14.05 lenllouldirig.dnkuni.oddaja 17,30 Otroci na bsgu. 1/2 19.20 NaSesknvnníivljfinjť. 14/22 20.15 Praksa. 9/22 21.00 Slutilo LHy 22.00 Antmija, glas. oddaja 2275 Noí(3 na Imiji, 13/20 22,50 Orane. Rončei \m orlra OO.tb Onuvmk/amtjjskelv 011.45 Iniokanal SREDA, 1« februarja 06.55 24 ur ponovitev 07.55 Močno zdravilo, nan. 08.45 Materina pot, nad. 09.40 Proti vetru, nad, 10.30 ÍV prodaja 11.00 Vifa Manja. nad. 11.55 Preminnaljiibezan, nad. 12.50 ^orinasœna 13.45 Iv prodaja 14.15 lirgeixa, naiL 15.05 l'rero[ena l|ubH/an. nad. 16.00 Viia Manja. nad. 16.55 Proti vHtru. nad. 17.50 24ijr vrema 17.55 Miit^inapot. nad. 19.00 24 ur 20,00 Razočarane guspmImjË. nan. 21,55 Sknvnosi/iioiok, nan. 22.40 Ntîwyurtkn policija, nan. 23.30 VrotK msstu. nan, 00.20 Pniat&l|i.nan. 00.50 24 iir 01,50 Nočna panorama © 09.00 Dobro luira. irilnrmativno ra/vedrilna oddaja 10.00 VabtniQkogU 10.05 {lra§ka gors poie in igra 2005: nasiop linsambla lojzeta Slaka, posne tsk 10,25 Nri spotdnKva 14,00 VidRos(ranI, obvestila 17.50 VabminkoylRdu 17.55 Debela zakladov, dnevni kviz 10.00 ll?yiunalni> novice 18.05 Spinshcw tomber2005. [)osn»ltik plesne pnri^ditvij 19.20 Vidensirani, obvi«siila 19.50 Vabtmo k ogledu 19.55 Oc^ela 2aklaifov. dnevm kvi? 20.00 OUI00NINA200b,kontaktna oddafa 21.00 Rj'gionalne novi>;e 2lOb Deštila zaklariov.rlni^vnikvi? 21.10 loftalka. satim'Jia orldajđ 21.30 Do)lila zakladov. dnuviH kvi; 21.35 /namo zmoremo: Kako pre^vBÛ po/imil. irnlxa/evalna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro. inicfïïiaiivno ra/verinlita oddaia 22.55 Vabimo k ogledi) 23.00 Najspotdn^a 23,05 Viderâtrani. olmiMila SLOVENUA 1 07.00 f^oíoíila 07.05 Oobrtj jutro 08.00 Pníoíjia 08.05 Dobro jiitro 09.00 Poro^la 09.05 Martina fnptič;BStra^lo:/fma 09.15 Risanka 0975 Bisergoraisničnabiba. nan, 09.40 limova z[|oriba.4/B 10.rib /çiodbeiz^ljke 10.40 So?it|a. tv Manbor 11.SS 20n^jnarodnozabavnih [iBsmt vseh řastw. 2. dsl 13.00 PnraCila.šporL vreme 13.1b Hnbar 14.2(1 11 otsl poldruga zvezdica. 4. epizoda 15.00 Poroi^ila, promet Ib.Ob Mosiovi 15,40 SvstPfiUa/aiuampnjateljcv. 5/8 16.05 MtJiikiji, nsanka 16.15 Mamt seiit / nekom rinjgim. ipm film 16.35 Kiijigamenelinga 17.00 Novictí.Spnrivreme 17.40 /aplaiainliud(i,«vlioršt. dokum. oddata 18.10 Povtjdmnioj. dnkuin.oiiiidja 10.4(1 Simon v debeli nsb s kredo. risanka 18.45 CarInnMimo.nsaria 19.00 Dnnvnik. vr^mo. čpori 20,00 Podtaietom 21,00 Makilu-30lBtpozno|B. dokum. oddsia 22.00 Odmm šporl. vrm 22.50 /dkiad v zaboifh. dokuriL odtlaja 0070 Zaplata tn hudtCťv boršt. doknm. oddata OO.bO Povodni mo?, doku m. odilaia 01.20 Dnevnik, vreme, ^lori 02.20 Iniokaiđl SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zsbavni iniokanal 11.30 Oin)ški infiÀandI 12.30 /abavm iniokanal 1G30 Tlnimija, glas. oddaja 16.55 Studio City 17,50 Alpe. Donava, Jarlran 18.20 Mosiovi 18.55 llalgato,3/3 20.00 Frasiar. 21/24 2075 Nora, ivpnœdba 27.20 DsvûU dan. nemški him 23.55 Dnevmkzamejsketv 0070 Iniokanal 07,00 24 ur. ponovitev 08.00 Mni^nozdr^vilo.nad. 08.50 Mat»nna pot. nad. 09,50 Proli vetru, naíL 10.40 Iv prodaja 11.10 Vila Manja. nad. 12.05 Pierrqena iji]he/?n. nad. 13,00 ProvidRncfi. nan. 13.50 Ivproiiaií 14.20 Uryenca. nan. 15.10 Prerrqena ljubezmi. nad. 16.05 Vila Manja, nad. 17.00 Proti vetru, nad. 17.55 24 ur vreme 18.00 Maten na pot. nad. 19.00 24 ur 20.00 Pn'.ver]8iio 21.00 UjBUuinnek, kanad. aiiiLï, 22,35 Ncviryorňkapokija.nan. 23.25 Vroče iiiKio, nan. 00.15 PrijaiHlii. nan. 00.45 24 ur. ponovili-v 01.45 NrjčnH panorama © 09.00 Oobnijutro, inlorntHiivno ra/VBdrilna oddaia 1U,00 Vabimo k nglerlu 1G.05 OOimiNA2005.pogovorv sindiii 11.05 Najspoidnavd 11,10 KonreriPihalnnpaorkBSifa Prumogovntka Velenje, posnetek 14.00 Videostrani. obvestila 17.50 Valioiokogledu 17.55 Gu?Bla;ak[artov. dnevni kviz 18.00 1Vin§tnikcf|a:Malematfka. kontaktna svetovalna oddaja. 3. TV mreža 18.40 Diiittla/aklaitov, dnevni kviz 18.45 Naj spol dnsva 18.50 Roisivopresto1nii;fl;Cas1liRki"h jirrivma dokumentarna oddaja 19.20 Obvestila. viristKiram 19,50 Vabimo k oglerfu 19.55 Ge?6la Zakladov. diMivni kviz 20.00 1432. VW magazin, regionalm informativni program 2075 Kultura, inlormativn^oddaia 20.30 Sprvini torsk. špt?»ia iniomiaûvna oridaja 20.55 D^7Bla zakladov, dnevni kviz 21.00 Angleška nogomslna Premier liga. neposredni i^enos Fiilliam: hiimiltítm 23.00 IzoddajirOobrujuiro, inhrmaUvno ramdnina oddaja 23.50 Vabimo kogledu 23.bb Najspoidnava 00.00 Videnstrani. obvestila SLOVENUA 1 0B3O Odmirvi 07.00 Porodila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poroùla DB.05 Dobro jutro 03.00 Porodila 09.05 Cednk, 51/52 09.15 Mami sedi z nekoro drugim, I y ram film 0935 Kiiiiga mena bnga 10.00 Velika voda Kambodže, dokum. oddaia 10,45 [MA2006 13.00 Poroi'jla,šport, vrem« 13.15 Nrikaj mimIt za domačo glasbo 13.40 ljudje in ^mlja 14.30 Prvak) divjifiB. 13/13 15.00 Poroùla, promet 15.05 Mostovi 15.40 řrai:[idnU//23 16,05 Risanka 16.10 Male sivu islice. kviz 17.00 Novice, šporL vreme 17.35 /vami 1830 /rehanie Astra m ima 18.40 Pikifuve glasbene rlogodiv^ne. n sanka 19.00 Onevmk, vfiioiD. špori 2OJI0 Kdo bo mane IjubiUtaUilm 21.40 Kras 88, dokum. film 22.00 Odmevi, kultura, špni. vrtíme 22.55 Dmizjfi 00.10 Zv8mi 01.0U Dnevnik,vraiiiB.ipori 02Í10 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 03.00 /abavm infiikanal 11,30 Oir^ki ininkanal 1230 Zabavni iniokanal 1Ba3íi Sííiouiano^ 1735 řrasier, 21/24 17.55 Oobpr dan. Krifoška 18.25 Mosiovi 19.00 SlačpnR7/2G 20.00 Šport 22-10 Slovenska jaz/scena 23.20 Cvei;la, Irani: iilm 01.00 Dnevnik zamejske iv 01.20 Infnkanai 08.50 24 ur, ponovitev 07.50 Mučnozdravklo.naii. 08.40 Mau;nitapoi. nad. 0935 Proli VBini, nad. 10.25 Ivprorjaja 10,55 Vila M»nja, nad. 11.50 Prar^ena ljubezen, nad, 12-45 f^fiverjBito 13.40 iv prodata 14.10 Uryenr:a. nan. 15.00 l^arojena ljnbi??en. nad. 15.55 Vila iúlífnja. nad. 16.50 Prou veiru, nad 17,45 24 ur, vreme 17.50 Polusode.nad. 19.00 24 ur 20.00 Obseden z [jlfKom, kanad. 71.40 Na kraju zinčma. nan. 2230 Nev^ryorška puli Lija. nan. 23.25 Vroífi mesto, nan. 00.15 Pniatclji. nan. 00.45 24 ur, p(?ioviteva 01.45 Noâia panorama © 03.00 10.00 10.05 10.25 12.25 14.00 17,50 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.40 19.50 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 77m 22.50 22.55 23.00 Dobfojuiro. miormativno razvedrilna oddata Vabimo k ogledu športni torek, rnfonnativna oddaja, ponovitev Angleška nooomeina Premier liga, pusn^iďt tekmi? Fuiham : Intitirihain Ni^ spol driRva Vi dvostrani, obvesula Vahiniokogledu De7ela zakladov, dnevmkviz Mala potepanja, oim^a oddaja. 3. IV mre^a Rtfgitfialne novice Dežela zakladov, dnevni kviz V liannofiiji / naravo, knietiiska oddaja Vidccstrani. obvestila Vabimokogledu Debela zakladov, dnevmkviz Pop corn, glasbi^na koiitakiria oddaja Regionalnih novice Dežela zakladov, dnevm kviz Odprla iftma. kontaktna oddaja. 3. IV mre^a Iz odila[R Dobro jutro, iniormauvno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spol dneva ViileoKtrani obvesula PRIREDITVE oroskon Oven od 2Í. 3* do 21* 4. Težave It nekaj tasa ilaíiíe vpotovesî, íeptav dotim vesie. da to v nsdDgiBCl ne bD Končno vam bo nskdo prisiiihnil in vas vzel * ^ rem kar ^ bo poznaloiudi pri pridobivanju samozave^i. ki ste si W jO krepko omajali. Čisto sami ste krivi la to. Miste pa krivi za vse. ^ ^ kar se vam v teh dneh dogaja Partner živi mimo vas in to m krepko moti. Sploh, odk^ je v vaSern vsakdanu marsikaj ^reiTieniio na slabše zato, ker nekoga močno pogrešate, lotite se ^ kakšnega bobija, ki vas res veseli. To vam bo vrnilo vero v življenje. Kl|ub mrzli zimi. _ Bik od 22. 4. do 20. S. Pogrešali boste toplejSe dnr, želeli si boste vsai iim prejšen pnhati pomladi. Morda tudi zato, ker ze celo leto prevet živite v spominih, Sie edan redkih, ki se težko pritoži, da nimadDvoii iasazase. imaie ga celo pœvec, tako veliko, da prevečkrat tuhtate o smi^u ^vi|e* nja. In ste potem narawiost potni, porine aktivnosti vam bodopo-magale prebroditi puste zimske dni. tî vam je zunaj prehladno, lahko rekreirate tudi na toplem. Le voljo, de se jih zainete res lotevati, morare kontno zbrati. Ljubezen bo zacvetela šele. ko bozimamimo. Dvoicko od 2\. 5. do 2Í. 6* Oelo. ki vam gre že krepko na fivce, bo k sreči kmalu končano. Po-fgk tem pa boste imeli spei čas, da se posvetite partnerju m sebi. Da jBjP je bil cas ZB to res že skrajni, pa tako veste. Doživljala bosta novo osveffiev vajine zveze, k) se b023tBl3že te dni. Imela se bostaiako lepo. da ne bosta potrebovala družbe. Pa čeprav si bodo drugi že- leli vajino in vaju bodo vabili na vse konce. Majboij srečni boste doma. kratki dnevi in mraz vas sploh ne bodo motili. Večeri bodo orev&č romantični, da b(to sploh opazili. Rak od 22. 6. do 22. 7. Čeprav dobn] pogledate, kako obrnete kak to(ar. si boste v naslednjih dneh privoščili. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo, da )e res. Kajti uieli boste izjemno ugoden irenutek in veliko privarčevali. To vas bo seveda osrečilo. Kar sedelati&. pa nasiednjitedennebo najboljši. Ustvar-ralm boste krepko manj kot sicer, kar vam bo že knalu začelo iti na živce. Kje jB vzrok [e slutite, priznati pa si še ne boste tioteli. Morda vas bo prehitel partner, ki dc^ro ve, da to, kar se dcgaia z vami, m dobro za vajino zvezo. Lev od 23. 7. do 23« 8. ' S Prihaja obdobje, kise gave^iite, pa SB ne bo izSoponačnih. Dela ©boste imeli veifko, kot ponavadi, a vendarle si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Sicer pa dobro veste, kako težko je živeti v bre^elju Za vas bi biia to ena naihujsih kazni. Sorodniki bodo v teh dneh zelo prijazni, prav razvaiaii vas bodo. Kar vam bo godilo. Partner pa bo tako ljubeč in pozoren, da bo to preseneiiío tudi vas. Če ^ niste določili. kam na zim^e počitnice, ne meckaite več. Sicer boste tam osamljeni. DevUa od 24. 8. do 23» 9* N Potrebni ste spremembe okotja. To čutite že nekaj časa, a se ne mo- ?reieodlocrti. da bitudi ukrepali, Družeiavas bo podprla vvsen, kar si bos$ zaželeli irt vam stala c^ strani. Malo manj razumevanja bodo imeli v službi. Kar se zdravia tiče. boste lahko srečni, sai se spet dobro ^^^ poiutne. Sicer pa s® v zadnjih tednih poznali, kaj vas spravlja v áabo počutje. Če se bostedržaii navodil m poslušali r^anji glas, bodo na^ednji t^ni resici. Pa tudi energije boste imeli vsak dan Vseeno ne pozabite na vitamine._ Tehtnica od 24. 9. do 23* 10. Ca so lahko tudi prijatelji koristni, pa &pravtega niste nikoli priča* kovali od njih. bos^ spoznaliže ta konec tedna. Žalpaseboto obrnilo proti vam. saj partnerju stvar ne bo všeč. Zdelo se mu bo. da ste preveč razkrili vajmo življenje, predvsem težave, ki so ^ kar krepko nakopičile. Tokrat se pa£ ne bosta povsem strinjala v vsem. kar sebodogajalo^atošenebopovodza večjetežavevzakonu. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Bo pa prišel čisto iz dru^ga konca, tako da krize ne bo._ ikorpiion od 24. 10. do 22. 11. S Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če f^ bosre želeli uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali že v začetku le-tošniega leta. Če ne hm začeli takoj, tudi letos ne bo ^o po že-^^mÇ Ijah in načrtih. Čeprav racii tudi počivate m uživate v brezdelju, se ^ / bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker čutne, da vam res lahko uspe, totudj ne bo ne vam kako težko in hudo. A največ boste morali narediti za svoje zdravje, fe ne boste poskrbeli zan). pozabite na vse drugo._ Strelec od 23. 11. do 21. 12. < N Letošnji lanuar je bil za vas uspešen in lep. Za konec meseca vam fň- bodo dobri prijatelji, s katerimi ste seže nekaj časa bolj maio videli. JB^ še polepšali vikend. I^d}več težavboste pravzaprav naslednji teden imeli sposlovnimi partnerji, že starimi znanci, ki ne znajo biti resni. ^^^^ Zato ukrepajte, preden ss boste začeli utapljati v dolgovih in neda-končanih poslih, Kar se čusiev tiče. bo teden hladen. Pa ne le zato, ker bo partner imel vsega dovolj. Tudi vi se boste vse bolj ozirali po drugih. In precej sanjarili. Koiorog od 22. 12. do 20. 1. N Nekaj novoletnih obljub ste le izpolnili. Ker ste lani precej veliko ^^ vlagali v svoj izgled m počutje, boste imeli energije dovoli prav za ^^p vse prefzkuse. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili (A W živce, vas pa ne bodo. Oobra pniareljica vas bo pravočasno opozorila na neko zadevo, ki vam že ne^j časa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Če pa vendarle ne boste sigurni o vaši odločitvi, pojdi^ raje po nasvet k strokovnjaku. Da vam ne bo kasneje žal. Vodnar od 21. 1» do 19* 2* M0Ć31D Ste naveličani dolgočasnih, zcçrnih in mrzlih zimskih dni. pa jB četudibosijaiosonce.Stepaččlov^.ki ^nekoliko težjeprilagaja na é^L iziemne vremenske razmere. Sploh hud mrazni nič kaj dober za vaše počutje. Sicer pa vas bodo zasuli z delom, kar vam bo celo pasaio. Da ^ J boste le lahko na toplem. Se bo pa sedenja in mča kaj migania hitro poznario na vaši kondiciji, če ne tudi na zdravju. Obdobje gripe in prehladov šele prihaja. zato poskrbite za vego odpornost. Tu pa brez gibar^ja na svežem zraku ne bo šlo. Ribi od 20. 2. do 20. 3, laošnji januar je bi za vas dokaj uspešen meac. a se nik^r na počutite prav. Zdi se vam, kot da tudi vi sprte zimsko spanje, pa čeprav sploh niste neaktivni. Ste pač človek, ki ne prenese mirnega življenja. Nekaj vam mora poganjati adrenalin po krvi, drugače niste srečni. Nekaj skrbi vam bovteh dneh delalo tudi zdravje, ki zal ne bo najboljše. Občuiljivf boste tudi zato. ker si ne vzamete dovolj &asa za^. ampak raje živite za druge. To vam dopovedujejo v^ okoli vas. pa ne siate iz svoje kože. Potrudite se. Ob vprašanju, kdaj ste nazadnje naredilikajzasvojebolišepoču^e,boodgovoi jasenJe dolgo ne. VILINJI v Četrtek, 26. jdnuarja 19.30 Glasbena sola Velenje, velika dvoraiid Koncert laszlo Garanysy (klavir} Otvoritveni koncert 2. mednarodnega klavirskega seminarja I Informacije: 03/587 11 34 Pohod' Anina pot (Dobrna) Petek, 27« januarja 20.00 Mladinski centerVelenje Klubski večer Sobota, 28« januarja 10.00 Center N ov a. prireditven a dvorana Pikin abonma in izven, Peter Strah, lutkovno- igralni musical 23 otroke Kdaj • kje - kaj 19.00 XXX. planinski ples Restavracija pod Jakcem Velenje 20.00 Mladinski center Velenje Klubski večer I Informaciie: 03/587 11 34 Pohod * Rimska pot (Kotfje) Ponedeljek, 30. januar 17.00 Mlad inski center Vel e nje Delavnica sam o po d oba 19.00 Knjigama Kulturnics Predstavitev knjige Sabrine Meško: Joga Torek, 31. januarja 18.00 Mladinski center Vel e nje Magično gledališče • film Glasbena šola Velenje, velika dvorana Zaključni koncert udeležencev 2. me d narodoma klavirskega Izteka se razpis za nova Hotenja Velenje-ŠalcSko literarno društvo Hotenja je lani jeseni pozvalo Ijubiicljskc pesnike in pisatelje i7 Šaleške doline, da do konca ja-nuaija pošljejo svoja literarna dela /a objavo v novem zborniku Hoienja. Pripravljajo namreč že 16. Številki). Tatjana Vidmar nam je v imenu druSiva povedala, da v društvu sicer res akiivno deluje okoli 10 članov, skupaj pa jih je nekaj već koi 20. Pričakovali so boljši od/i v. saj so do konca prej l^nj ega ledna prejeli le 7 prispevkov. Vendar pravijo, da jih vedno največ dobijo v zadnjih dneh ra/pisa. Naj vas še enkrat spomnimo, da lahko liierarne prispevke pošljete na naslov: Šaleško literarno društvo [loienja, Titov itg 4. 3320 Velenje. Dela bodo/birali do 31. januarja 2006. Pričakujejo prozna dela v obsegu do p ribi i/no 1/2 avtorske poli, oziroma do 8 standardno tipkanih strani ali do 10 pesmi povprečne dol/ine. kar je 15 do 20 vrstic. Dela lahko pošljite v natisnjeni obliki v treh i/vodih ali pa v di^talni obliki na e-naslov Ta tja na. Vidmar Kà^si-ol.nei ali nosilcu digitalnih informacij na isii naslov koi natisnjeno verziiu. Mbš seminarja pod vodstvom laszla Baranyaja Sreda; 1. februaija 17.QQ Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure • Fižolček, ogelČek in slatnba (* Slovenska ljudska pravljica) in Cesarjeva nova oblačila (Hans Ch. Andersen) 17.00 Mladinski center Veíenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Univerza za III, življenjsko obdobje Prtiôna (servi etna) tehnika • delavnica 19.30 Glasbena lola Velenje,velika dvoren;^ Koncert učencev in dijakov oddelka za instrumenta s strunami Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličeta Turistično-informacijski in promociiski center Mestne občine Velenje (03/886 18 60). $P$TANJ v Četrtek; 26« januarja 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Petek^ 27> januarja t8Ji3 Kavarna in slasČiČarnaŠtorman Šoštanj Desperados party Sobota; 28. januarja 16.30 Športni center TEŠ 2. slovenska liga vzhod * molki Šoštanj : Miklavž Kegljaš ki klub Šoštanj 18.00 Kavarna in slasčicameŠtorman Šolta nj Desperados parly Kgledar imen lanuar -prosinec 26 • iieirtek- Timotej, rti 27. petek- Vito, Angela 28 • sobota'TomaŽ, Egan.Julijan 29 • nedelja • Frančišek, Valerij 30 • ponedeljek ' Mar* tina, Hijacinta, Janez 31 • torek-Peter, Julij, Marcela februar/svečan 1 • sreda • Brigita, Igor Lunine mene 29. januarja-mlaj (prazna luna) ob 15:15 Drugi mednarodni Iclavirsici seminar Veleiue- Cîlasbena sola Trana Koruna Ko/eljskega Velenje je or^ani-/aior drugega mednarodnega kJavlrskega seminarja pod vodstvom pri2naaega madžarskega pedagoga in pianista [.as/la Baranyaya. Začeli so ga danes (v četriek). sklonili pa ga hodo i zaključnim koncertom udele/cncev v torek. januajja. Seminar namenjajo nadaijenim učencem višjih ra/redov glasbenih sol. dijakom in študentom klavirja ter klavirskim pedagogom. Udele-žuje se ga 20 aktivnih, nekai pa je tudi pasivnih slušateljev, ■ip Pregovori če vidiš prosinca komarje Jasni dnevi prosinca so vese- igratije treba s senom lje vinogradnika. varilno ravnati. Koliko dni pred Petrovim sto- V prosincu zelena ledina, lom grmi, toliko po njem slabo se bo redila živina. mrazi. Kadar prosinec odpira dež- Če je februarja pretopio. nike, žetve poletne ne bodo bomo v aprilu za pečjo. velike. Če kaplja od sveče prej kot od Če prosinca grmi. slabo sti'ehe kane, huda zima še vreme preti. nori in kakih 27 dni ostane. Zgodilo se je # • • (j od 27. januarja do 9. februarja • 27. januarja Ida 2001 je velenjsko podjetje I'soiccli obískiU slovenski minister m okolje in pr(VJlof Jane/ Kopač; • 2H. januarja hia 1996 sla na mednarodnem nami/noten iš-kcm memoriálu na Jescnic^ih člana velenjskega namiznote-niskega klubn ERA Tempo Jure in Uroš Slatin^ek vi^' parov osvojilH tretje mesto, med min-dinci pa je Vnyi SI«ruarja lK9i; to sta bili niijvećji in najbolj U'agjčni nesreči v dosedanji 7g o do vini veleiijskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudiirjev; -30. januarja leia 1963je()bi,0 Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine i/ Šoštanja v Velenje; -konec januarja leta 1983 jev Velenje na Šolanje oziroma u^osííbljanje prispelo 170 Libije ev; - delnvci temeljnih organizacij združenega delu Rudnika lignita Velenje, Eleklrostrojne opreme in Plastike ter delavci enovit ill delovnih organizacij Avtopark, lilcklrofillrski elementi in Tisk so se 31. Januaiju leta 1978 na rererendumu odlo- čili za zdru^lev v Sestavljeno organizacijo/druženegii dela Rudarsko clektroencrgelski kombinat. SOZD REKVele^ nje, delavci temeljnih organizacij zdru/enega dela Termoelek-rrarne Šoštanj pa so se o tem odločili na refercndujnu 5. februarja istega leta; • 31. januarja IcU 1992 ^ je i^^te-kel nutccaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grbći Staneta Jlaf-nerja in Vlada Vrbiča. ki je danes tudi uradni gfb mestne občine Velenje; • 1. tcbniaija lota 1991 je v Jugoslaviji /jičel veljati zakon, ki je določal, da mora imeti kupec ob odhodu iz trgovine ra. Čun» sic C rje bila zagrožena denarna kazen 250 dinarjev; - čUmica Smučarskega kluba Velenje Saša SiUjw5ck pa je februarja Ida 1987 poslala jugoslovanska državna prvakinja v smuku; -na svcčnico Ida 199(1 pa je bil v Šoštanju ustanovni občni zbc»r Šaleške kjnečke zveze; - februarja Ida I9f»0 so v velenjsko kino dvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejelo z velikim navdušenjem. ■ Damifan KlJaJIč Nekdanja vetenjska kinodvorana (arhiv Muzeja Velenje) 22 OBVESCEVALEC 26. januarja 2006 HIDRAVUČNICEPILNIKI od 6 do 201* Pogon preko olekNtmotorjo ali traktorfa MOZlNTUDINWEMCfPIWIKOV _ smtm^QřrniiS tím GOZDARSKI VITU fNwB^ ditiddr»-htdrDvtlúio uprviH|4ffÍ9 UitfortH^d^A, DebrtiovMU, 3301 mmii, íeiuDd/Tiauie y^ trhovec: ialôWlQ dolina Nagrafend nagradne križanke GARANT objovljene 12« (anuor|a v tedniku Naš îas, so: 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Andreja Petek, Gorenje 26, Šmartno ob Paki. 2. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Ana Srebotnik, Kersnikova 27, Velenje. 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Uroš Medved, Splitska 3. Velenje. Nagrajenci naj se z osebnim dokumentom oglasijo v industrijski prodajalni Garant Polzela 176 a. Čestitamol M 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o, RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni Solf) - EKONOMSKI TEHNIK Pn PflOGRAM (po konSani t^vskJ šoli) PRIČETEK BO 7. MARCA 2006 OB 16. URI v NEKOMIJI POSLOVNI STAVBI INGRADA, Uva 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST (Vi. stopnja) Informativna dneva bosta v petek, 10.2.2006, ob 16. uri in V soboto, 11-2.2006. ob 9. uri. - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) informativna dneva bosta v petek, 10.2.2006, ob 17. url In vsoboto, 11.2.2005,ob 9. uri. PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 SREDNJA STBOKOVNA IN POKLICNA SOLA CEUE Ljubljanska cesta 17.3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH HMCMmšdMA POKUCI^ KVAU f IKACUA- pripravljalni seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti • pridobitev CERTIFIKATA. vosnik/vosilica v cestnem premetu vizažist/viuiistka maniker/manikerka Osnovni pogoj za pridobitev NPK: uspešno končana osnovna šola, za voznika pa še ustrezno vozniško dovoljenje. Kandidate bomo vključno do torka 7. februaqa 2006 vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (soba 381) vsak dan. razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure. ob sredah in četrtkih pa od 13. do 16. ure. Prijavnica je dosegljiva tudi na naši spletni strani. V>a ostale Infantiadle; 03/ 42 822 31, 03/ 42 822 30.03/ 42 822 12 e- po šta : i zo b raze va nj e-ss psce eg ue st arnes. s I Domača stran: www2.arnes.si/9uest/ssceste5 Nagradna križanka Naš čas enem liormacijo in ostk vww.nûscas.si je po >rav tako tudi na m vJiovelcnjc.com. ' 'kvenca m tnko mmrr Nas cas je že ve< kot pol stoletja vas sopotnik Radi ga prelistate, radi ga prebirate. Kadar želite zvedeti, kaj je v bližnji okolici novega, zanimivega vam prideš« kâ((0prav. Četrtek je njegov dan, pogrešale s^. čega po pomoti ni k vam. Mi smo seveda veseli, će vam ugaja in če izpolnimo vaša pričakovanja. Želimo pa si §e več vašega sodelovanja. Naše strani so odprte za vaša mnenja, zanimive novice. Pišite nam. Vaš Naš gas. ie še niste, postanite njegov noromik. Narolnikom je lažje. Poilor jim ća$opi$ prinese no dom. N orožnikom }e cene je. Popusti od 7 do 20 %, odvisno od plafila naromine. Rešitev kriunke. opremljene z vašim naslovom, poštiite na: Nas čas. d.o.o.. Kidričeva 2d. Velenje, s prepisom »križanka Naš čase. najkasneje do 6. februaria. Izzrebali bomo štiri nagrade: 1. nagrada: ženska denarnica Custec 2. nagrada: moški pas Valentini. 3. nagrada: knjiga Zaleščar^^i portreti. 4. nagrada: Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2006. ČfTRTEK, 26. {nnuarja: 6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan; 6.30 Pomcila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije • poročite Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polkiijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14 00 Pozdfav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročita; 16.00 Kdaikje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 18.00 Kvazi kviz;19.00 Na svklenje. PETEK, 27. ionuorta ■ 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročik) Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni uuip; 6.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj. kie. kaj; 18.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTI, 29. januarja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacife* poročite Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaimo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna. 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 29. janiiaria; 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.3D Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Mmute z domačimi ansambli; 13.30 Poroi^ila; 19.00 Na svidenje. PONEDfiUIK, 30. januu^o: 6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije * poročalo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji ku^rni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.Đ0 107.8 Avto moto hercov, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Akbjalno: 15.30 Poroiiila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Poročala; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poničila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. ianuorjo: 6.00 Dobro jutn3 in vesek) v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.3D Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijs^ nasveti; S.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 /^tualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje; 13.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, Uebruarjo: _6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulnjmi utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročala; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 16. januarja 2006 do 22. januarja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije 302. izmerjene v avtomatskih postajah < AMPj na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka. MBSmOBČiNAV£L£NJE URAD ZA OmUB iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO^ od 16. januana 2006 do 22. januarja 2006 (v mikro-g SD^/m^ zraka) mejna vrodnost 350 mikrobi S02/m^ zraka 1 e 1 L J i I B16.jan Bf7.jan Bil jan DlS.jan DSO.jan 021. jan 922. jan OBVESCEVALEC STIKhPOZNANSTVA ŽENITNA posrfidDvalnica ZAUPANJE za vrse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/&0&49S. 6SM; 031/836-378, tel. mfaks; 5726-319. DEKLE, če si želiš skupnega dela ter zivljenjd, potem pokliči na gsm: 031/836-378. 01 REKTOR, 45^etni, situiran, celjsko območje, si želi spoznati piijate-Ijico. lahko mamica, staro do 42 let. resna zveza. Gsm: 041/248-647. Ag. Alan ZDRAVNICA. 40letna. samska, v^a. si želi izobraženega prijatelja, malo višje postave, starega do 56 let Gsm: 041/248-647. Ag. Alan IZOBRAŽEN mo§ki. 43-letni, simpatičen. podjetnik, si želi spoznati žensko staro od 30 do 40 let Resno. Gsm. 041/248-647.Ag.Aian. NIPRiMIČNINI 3-S06N0 komfortno stanovanje. 105 m2. v centru Veîenja. vseljivo MAJ/2006 prodam. moli OGLASI Gsm: 041/323-737 2-SOBNO stanovanje v Šoštanju. 53 m2, klet balkon, prodam. Gsfn: 031/200466. GRADBENO parcelo. 1600 m2. na lepi sončni legi, v Lokovici. ugodno prodam. Gsm: 041/299-919- 3-SOBNO stanovanje. 82 m2. v pe-torčku v Velenju, prodam. Gsm: 040/876-633 HIŠO. 250 m2.s600m2 zemljišča, na lepi lokaciji v Gaberkah - Velu-nja. prodam. Gsm: 041/299-919. NAJAMiM 2 ha njKf ali travnikov (lahko tudi veçf vzamem v najem. 6$m: 041/569-895. KUPIM 1 do 2-SOBNO stanovanje v središču Velenja kupim (gotovina). Telefon: 897-0421 ali 572-8706. MOPED apn 4 kupim. Telefon: 5869-940. gsm: 04Î/B63-141. POLO klasik 1.4. bencin. 1.1997. 116.000 km. metalno črne barve, 1. lastnik, prodam. Gsm: 031/606-147 RAZNO SLIKO M. Jama prodam za 6 mio sit in sliko M. Gaspari prodam za 2,4 mio sit Gsm: 041/787-737. DVA VENTILATORJA od klime Ce-Ije. uporabna za gospodarstvo ali kmetijstvo in elektromotorje ugodno prodam. Telefon: 5882-575. KOTNO sedežno garnituro prodam za 50.000.00 sit Gsm: 051/416-137. VILE za bale prodam. Telefon: 5869-940. gsm: 041/863-141. F3 IVALI KOKOŠI za nadaljnjo rejo ali zakol prodam za 250,00 sit/kom. Telefon: 02/8858-353. PRIDILKI MEŠANA cepljena drva prodam. Gsm: 041/800-591. DOMAČE žganje, jabofčnik in medene izdelke prodamo. Gsm* 041/344-883. Vi in mi. Dobrodošli. Delavska hranilnica Šaleška 20. Velenje, tel.: 03 897 3007,897 3008. fax: 897 3009 »pošta: ma rj an 3.ze m va ddel avska-h ra n i I n i ca .s i www. d elavs ka-h ra n i I n ica. si »NAJ PONUDBA« NA BANČNEM TRGU 1. Krediti, ki nimajo konkurence Izjemni pogoji, ki vam bodo prišli še kako prav: • možen znesek kredita do 1.000.000,00 SÍT in rokom vračila do 36 mesecev. • obrestna mera SAMO 5,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000.00 SIT, • strošek zavarovanja 1.5%. Informativni izračun: Znesek___ Yooo7ooaoo SIT Obrok Strolki zav. Strol. odobritve 30.171.00SfT I 16.265.0QSIT I 5.Q0Q.QQSIT Strofld vodenja 200.00 Siï 7.P6X IZKORISTITI NK^OST POPLAČILA DRAŽJIH KREDITOV PRI DRUGIH BANKAH. 2. Pri odprtju osebnega računa pripišemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stro S kov vodenja. 3. Pri sklenitvi rentnaga varčevanja pripiSemo S.000.00 SIT. 4. Provizija za plačilo položnic 80,00 SIT za komitente in 150,00 SIT za druge. Minih /e žaivinili dni. odhr khe. c/M^a med liđiui wč pi 7it>Âi čisls dušđ. leto fdaj poàivd. a ^oje Ipjbezen med ndmi fe fe řivá. V SPOMIN 24, januaija jc minilo leio. odkar nas je zapustila nasa draga žena. mama in stara mama HELENAŠKRUBÁ Hvala vsem. ki postojiic ob njenem grobu, darujete cvetje in prižigale svccke. Vsi nje nt /vV veřje bolečine kot v dneh /hIosU nositi v sras srei^nih dnitpomine. (Dànle) ZAHVALA Ob boleči i/gubi dragega mo?,a. oćeia. dcdija in strica LUDVIKA PRELOVŠKA 19. 8. 1938 - 14. 1. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvcije in sveče, llvaia vsem, ki ste ga v lako velikem šic^alu pospremili na njegovi 7adnji poti, ga imeli radi ter z nami delili bolečino in žalost. Njegovi: žena Mouda, sin Vojko z Ireno, sin Bojan s Karmen ter vnuki Aljai, Jessica in Ante Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščan;o vas, da je tel.: 112 rez^virana za službo nuine medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poklt-črte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali pogodbe ogroženo ftvijente in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoli. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8996446. Lekoma v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. DEŽURSTVA Udaja nujnih zdravil in zdravif na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in drza\mih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13 h do 14 h, telefon 89&-1880. Zobozdravniki: 28. januarja in 29. januaria -Mojca Čurčic, dr. stom.. v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. Zdravstveni dom Velenje, od 8. do 12. ure. Veter In. postaje iošton): Od 27. do 29. januarja -Tibor Stupar, dr vet med., gsm 031/671-203. Od 30. januana do 2. februarja -Simon Mtkiavžin, dr. vet. med.. gsm 041/633-676. Delovni čas; ponedeljek • petek cd 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda In petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil • od ponedeljka do petka med 7. in 10- uro- nH/ GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovna enota Velenje Poroke: SmHI: ivan Plešnik. roj. 1920, Sela 19, Šmarje pri Jelšah; Milena Mavric, roj. 1966, Gornji Grad, Novo naselje 1; Franjo Klauzar. roj. 1937, Velenje, Jenkova cesta 35. RADIO vačNJč imAuyu UHS H nifiRm sio^ TeL: 03/89700 02» GSM:041/682369 - ugodn ponudba cveti (Snih aran&najev, dostava brezplačna 'PrvazasaditevgiobnegamastabiezplaCna ^ -Ceoan8Sti(agreMtstDrtte\^dopMllo1Z.0008lt ' -ppevOQE tujine, doplačilo 55.000 sit NUMERO UNO trgovina 2 motornimi vozili Rot>ert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovinski KflEDin do 7 let, za vse zaposlene In upokojence tudi 09. do $0 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste kredttno ^x»Qbn1 nudimo kredfte na osnovi vaiega vozila^ ter leasings za vozila stara do 101st Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 AB 26 041 750 560, 041 331 991 Pax: 02/ 252 46 23 www. nu mer ouno-sp.sl EVROPSKA H^/UMODE 30% m /o ' % .POSEZONSKA RAZPRQDAJA od li 2006 dot27.i. 2006 «mupn &ppFoR.FâSH.ow U EVHOPSKA HISA MODE ' * Prešernova cesta 1A, Velenje (nasproti sodišča). Obiščite nas: vsak dan od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure. 5 0% 2o%naoysaQi^'bl ačil a AG^iMNr GARANT id. Poizsla. industrijska prodajalna Delovni čis prodejilns; pon^st od 8. -18. ure, sob od 8.-12. ure Informacije na telefoni 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: infD@garanlsi, spletna stran: www.garanLsi OBUiSSENI M BROSIVAmaVi Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalniCr dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Izjemna ponudba spalnic Adrial POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ Katrinas na prepihu sanj V skupini Katrinas že skoraj leto dni poje tudi Velenjčanka Sanja Mlinar - Priprave na EMO so intenzivne - CD Na prepihu sanj je nastal v Ameriki Velenje • Sdrua Mlinav je /naû delale od jutra do večera.« pravi Sanja. Prva skladba s te zgtíščenko. ki se jc div hro prijela ludi med šišenskimi poslušalci. je skladba Vulkati. Zanj so posnele tudi video spol. Večino besedil je iiapisaUi Kaiiirina Ilahe. glasbo pa, kol že rečeno, Kok (rolob. lina od sidadb ne. /^o^čenki pa je delo bivše članice Marije Frampuž. Na zgi^enki je 12 sklatlb, od lega so tri v angleščini. In Sanja pravi, da res zvenijo drugače kot slovenske različice. Verjetno Ziiradi mehkobe jezika. In kako se po letu dni razumejo članice skupine Katrinas. »Zelo dobro. Imamo sicer karakterne razlike. a vendarle podobno razmišljamo. To pa naše odnose in kvaliielo glasbe le še plemenili. Rade smo skupaj» ludi ko ne delajTio. Katarino sem malo poznala že od prej. ko me je poklicala, da bi se pridružila skupini, sem se za to iHlIoČila lucli z^io, ker sem vedela, kako lopla oseba je. Všeč pa mije bila ludi glasba, ki jo jc skupina usivarjala. Sama sem namreč takTdl razmišljala o solo karieri, ustvarjanju avtorske glasbe. Ravno sem namreč diplcmiirala, zato sem se želela spel ukvarjali s peljem. Odločitev, da sem se pridružila skupini Kairinasje bila dobra odl<)čilev. Uživam v ustvarjanju glasbe in družbi deklet. Vem tudi, da hi mi bilo veliko te/Je začeti solo kariero, poleg tega je biti solistka manj zanimivti koi bili del skupine. Oh skupini Katrinas zmorem tuili vse ostalo, saj si g<) v skupini pa se pripravljata tudi Sanja in Petra, ki se fantka veselita skupaj z njima. Kaj pa, če zmagajo? Sanja me piv gleda in vpraša: >A si pogledala seznam izvajalce\''?« Sem. In vem» kaj je mislila s tem. potem Sanja nailaljtije: »Ne pričakujemo zmage. C'e pa bi se slučajno zgodilo. bi že uredili. Sicer pa je izbor izvajalcev letos ludi meni osebno zelo zanimiv. Sploli. ker dve tretjini gJasov prispeva publika. 1:MA jc po svoje cirktts. veliko Šova, medijske podpore, morda pa vendarle premalo poudarka na glasbi,« Katrinas sose za sodelovanje odločile tudi zato. Pa tudi zalo. ker so imele skliulbo. ki jim je bila resnično všeč. In zdelo se jim jc vredno, da dobi večjo promocijo, saj hi se lahko, če bi jo i/dali le na zgoščenki, izgubila. Ctlasbt) in besedilo je napisala Katarina, aranzjna Rok. naslov pa je »Najdi me«. Skratka, na letošnji HMl bomo imeli tudi Vclenjčani svoje predstavnike, va katere bomo lahko dr/ali pesti. Medtem pa vam v poslušanje priporv SI I, kar je zadoščalo za uredirev prostv)rov. opremo in za pokritje prvih programov izobraževanj, ki jih bodo začeli izvajali že v kratkem. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v centru, so razdeljene v pel programov. in sicer v javno podporne storitvç, javno dasiopno točko, razvojni laboratorij, multimedijski laboratorij ter regijsko muliimetlijsko mrežo, Mortla to danes zveni se precej zapleteno, a mladi, ki bodo v večini obiskovali center, zagotovo vedo, /a kaj gre. »Cilj regijskega nniitimedijskega centra je ponuditi kar se da široko dostopne javne si orilve s področja informac)jsko-ki>munika-cijske lehnoU^je in izobraževanja ljudi o pomembnosti uporabe multimedijskih tehnologij v vsakdanjem življenju,» pravi direktor Mladinskega centra Velenje Aleš Ojstcršck. V Kunigundi tudi zato pričakujejo kar najširši krog obiskovalcev iz celotne savinjske regije. Dejavnosti naštetih programov bodo ponujale peslre vsebine iz področij vseživljenjskega učenja ter jav-nih in storitvenih uslug, V obliki vsem dostopnih javnih uslug b(.»dc» kar najširšemu krogu porabnikov poimjali brezplačno gostovanje na serverju, izdelavo spletnih aplikacij, razJična strokovna izobraževanja, sveîwanje ler uporabo razvojnega in multi-medijskega laboratorija. V siorit-'.'ctiein sekioiju pa b(xlo ponujali najem multimedijske opreme ter i/dtílavo /alucvttťjšili aplikacij in prezentacij. Mladi se bodo lahko z novimi tehnologijami spopadali tudi projektno. sa,i Imajo v centru nekaj vriiunske opreme. Med drugim tudi odlično video íjpremo, ki bo med drugim omcv gočala ludi snemanje krajšUi filmov. V njem bodo torej lahko ustvarjali ljudje z idejami, taki, ki doslej /nrml\ pomanjkanja opreme niso mogli. Možnost tudi za podjetnike Vsekakor pa »ponudban Kuni-giujde nc bo uamenjon» le tnltv dim. Ales Ojsteršek pravi: >^RegÍ-onalni tnuli (medijski center Kunigunda se je z ustanovitvijo zavezal, da bo izpolnjeval tudi smernice regijskega razvojnega načrta, /elje cenira so približati se malim in srednjim p^xljerjem ter po- nudnikom t;irističnih usUig, ki si do sedaj niso mog i privoščiti upt>rabeinformacijskivkomunika-cijskih lehnologij za povečanje lastne konkurenčnosti ter splošne gospodarske rasti. Regionalni multimedijski center bo prav tem porabuikom ponttdil brezplačna izobraževanja, svetovanja, izdelavo spletnih strani ter gostlago, Kunigunda odprta od zore do mraka Zaradi dobrega sodelovanja s Šolskim centrom Velenje je Kunigunda med tednom odprla