Lefo LXV_PoSMna p,a?ana T _; Ljubljani, v soBoto, dne Ž. oktobra 1937_Stev. 232 a Cena 1.50 Pili
MSrOVENEC: ii
jeva ulica štev. o.
Telefoni nredništv« in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Uredba o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem
njena in izpopolnjena z odlokom ministrskega sveta štev. 39.365-1 1. 1 193=5, se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
a)	Čl. 15. sc spremeni in se glasi: »Družinska doklada pripada za vsakega otroka, ki je bil rojen v zakonu, ali jc bil pozakonjen. in znaša mesečno 144) din ne oziraje se na draginjski razred.«
b)	čl. 19., odst. 1., se spremeni iu se glasi: »Če sla oče in mati upokojenca, ali pa če je eden izmeri njih osebni upokojenec, drugi pn aktivni državni uslužbence, pripada družinska doklada za otroka očetu. Za slučaj njunega ločenega življenja ali ločenega zakona pripada doklada onemu, ki vzdržuje otroka.«
V	čl. 10 odst. 3 se istotako črtajo besede: »Po odst. 1. tega člena.
V	čl. 25 odst. 2 se namesto besed: -Po končanem 25. letu : vstavijo besede po končanem 30. letu«.
V	čl. 25 fldst. 3 se istotako namesto besede »pred končanimi 25 leti vstavijo besede pred končanim 30. lotom«:.
D okla de orožništva
Osebna doklada po čl. 70 zak. o orožništvu z dne G. novembra 1931 se v zvezi s čl. 2 uredbe o znižanju prejemkov državnim in samoupravnim uslužbencem iz 1. 1035 določa v naslednjih zneskih:
1.	Narednik vodnik 1. razr. v 1. drag. razr. 1050 din mesečno, v 2. drag. razr. 1000 din mesečno, v 3. drag. razr. 050 din mesečno. Narednik vodnik
2.	razr. v 1. drag. razr. 090 din mesečno, v 2. drag. razr. 950 din mesečno, v 3. drag. razr. 000 din mesečno.
Narednik vodnik 3. razr. v 1. drag. razr. 930 din mesečno, v 2. 900 din mesečno, v 3 870 din mesečno. Narednik v 1. drag. razr. 870 din mesečno, v 2. 860 din mesečno, v 3. razr. 860 din mesečno. Podnarednik v 1. drag. razr. 870 din. v 2. 860 din. v 3 850 din Kaplar v 1. drag. razr 860 din, v 2 850 din in v 3. drag. razr. 840 din mesečno. Stalni orožnik v t. drag. razr. 850 din mesečno. v 2. drag. razr. 800 din. v 3. drag. razr. 700 din mesečno. Družinska doklada za vsakega zakonitega ali pozakonjenega otroka po čl. 83, odst. 1. -ikona o orožništvu z dne 6. novembra 1931 in po odst. 3. določbe min. sveta iz leta 1935, znaša 140 din mesečno brez ozira na draginjski razred.
Doklade obmejne straže
Čl 3., odst. 1. uredbe o draginjskih dokladali za obmejne straže (graničarje) se spremeni in se glasi: »Družinska doklada za vsakega otroka v mejah čl. 57. zakona o obmejnih stražah znaša 140 din mesečno.
Prav tako objavljajo »Službene novice« določbe o povišanju plač drž. uradniškim pripravnikom.
Prejemki pripravnikov
in poročenih žena
Čl. I se glasi: Mesečna plača uradniških pripravnikov znaša: 1. V strokah, kjer so zvanja razdeljena od 8. skup.: v 1. drag. razr .1525 din. v 2. drag. razr. 1275 din, v 3. drag. razr. 1175 din. 2. V strokah, kzer so zvanja razdeljena od 9. skup.: v 1. drag. razr. 1320 din. v 2. drag. razr. 1070 din. v 3. drag. razr. 970 din. 3. V strokah, kjer so zvanja razdeljena od 10. skup.: v 1. drag. razr. 1205 din. v 2. 955 din. v 3 drag. razr. 905 din.
Čl. 2. Plače omoženih žena in uradniških pripravnic se bodo izplačevale pod pogoji, ki so predvideni v določbi z dne 11. aprila 1937.
Čl. 3. Poleg plač pripada uradniškim pripravnikom tudi družinski dodatek za otroke po predpisih ki veljajo za ostale drž. uslužbence.
Čl. 4. Ta odločba postane veljavna dne I. novembra 1937.
Nagrade dnevničariev
Nadalje je izšla v »Službenih Novinah« še določba o povečanju nagrade dnevničarjem. Čl. 1. se glasi: Mesečne nagrade dnevničarjem, ki so bili na delu v službi države 1. oktobra 1935 in katerim je bila nagrada znižana po čl. 8 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnim samoupravnim uslužbencem iz leta 1935, se povečajo za 4% 6 tem, da takšno povečanje ne more prekoračiti mesečnega zneska 1200 din. Čl. 2. To zvišanje se nanaša tudi na one dnevničarje, ki so bili sprejeti v državno službo po 1. oktobru 1935 z mesečno nagrado, ki je bila večja od 900 din in manjša od 1201 din.
Čl. 3. Nagrade omoženim ženam dnevničarjev se bodo izplačevale pod pogoji, ki so predpisani v določbi o višini nagrade dnevničarjem in honorarja uslužbencem z dne 11. aprila 1934.
Čl. 4. Ta določba postane veljavno 1. nov. 1937,
Ozadje Rooseveltovega govora:
oboroževalni načrt 120 milijard din
Izvrševanje
kraljeve oporoke
(Ob tretji obletnici
smrti kralja Aleksandra
Dne 9. oktobra 1934 je mlado življenje jugoslovanske države naenkrat zastalo, kot da bi bilo zadelo na hudo oviro. Po Evropi je siknil rezek odjek revolverskih strelov, ki so v Marseillu podrli tvorca Jugoslavije. Nasprotniki naše domovine, ki so iz zasede gledali to žaloigro, so si že čestitali, da je z življenjem kralja Aleksandra ugasnilo tudi življenje njegove države. Pa so se zmotili, ker njihov račun je bil napačen. Zločinci niso računali ne z osebnostjo kralja, ki so ga umorili, ne z narodom, ki se je zgrnil okrog padle žrtve. Niso namreč razumeli, tla je vladar že zdavnaj pred svojo smrtjo s svojim tvornim duhom jx>gnal korenine v narodovi duši, niso hoteli verjeti, da je jugoslovanska država že sprejela v sebe življenjski sok, ki je jamstvo njenega trajanja. Marsejski streli so sicer stili življenje vladarja, toda velike duhovne tvorbe, ki jo predstavlja zedinjena Jugoslavija, niso mogli več raniti. Veliki kralj-Zedinitelj je mogel umreti. V glavnem je bilo delo končano. Vsa njegova oporoka se je torej v tem velikem srcu, ki je ugašalo na pragu v hišo prijateljskega naroda, zlila v dve besedi, sporočen i zedinjenim narodom: Varujte Jugoslavijo! In življenje njegove mlade države, ki jc trenutno zastalo, da se s hvaležnostjo skloni nad žrtvijo, ki je s svojo srčno krvjo rosila nastajanje jugoslovanske države in njen končnovcljavni obstoj pred vsem svetom podpisala zopet s podpisom svoje srčne krvi, je zopet valovilo naprej v zanosnem poletu, da izpolni oporoko svojega očeta.
Delo je bilo končano, delo zedinjevanja in utrjevanja države. Vsaj v velikih, za obstoj državnega občestva bitnih obrisih in glavnih zasnutkih. Toda pokojni vladar je nosil v- svojem umu šo mnogo zamisli, ki so vse tikale podrobnostne opreme njegove mlade države. V tem oziru je bil takorekoč sredi plodnega snovanja. Tudi tc svoje načrte jc dihnil v svojo ojx)roko in jih izročil jugoslovanskemu narodu, da jih uresniči. Imel je pred očmi zanosni cilj, da ustvari med Jugoslavijo in Bolgarijo prija: teljstvo, ki ne bo nikoli več nehalo in bo v svoji iskrenosti in toploti dalo zadoščenje za prošla razočaranja. Nosil je v svojem srcu željo, da napravil konec vsem razburljivim trenjem, ki so ovirala prijateljsko sožitje med Jugoslavijo in njeno italijansko sosedo. Iskal je potov in načinov, kako bi odstranil napetosti, ki so se kopičile med njegovo državo in njenimi sosedami v srednji Evropi. Možato, pogumno, tako da je zastrmela Evropa, je krenil na nova pota sam in pozval narod za seboj. Hotel je, da bi Jugoslavija na svojem prostoru prevzela vodilno vlogo, da bi postala velika država, neodvisna v svojih odločitvah, zvesta prijateljem, nepremagljiva^ v obrambi svoje svobode in vztrajna v službi miru. To so bili njegovi načrti v zunanji politiki. Toda nič manj važni in nič manj obsežni niso bili načrti za ureditev notranjepolitičnega življenja. Hotel je ukiniti diktatorski režim, ki so mu ga nasvetovali nemodri svetovalci, ter se s pogumom, ki mu je bil vedno lasten, vrniti nazaj k demokratični obliki državnega vodstva, k tisti, kjer ljudstvo v neskaljenem zaupanju deli s svojim vladarjem i oblast i odgovornost. Sanjal je o mogočnem gospodarskem preporodu, ki bi bil dvignil zaklade jugoslovanske zemlje v dobrobit ljudstva, o obsežnih javnih delih, ki hi bila državnemu življenju dala moderno tehnično opremo, delal načrte o prosvetnem delu, ki bi bilo naš narod dvignilo med najbolj kulturne narode v Evropi. Tudi vse tc svoje zamisli, notranje in zunanjepolitične, je s svojo oporoko položil na srce jugoslovanskemu narodu, ko je dne 9. oktobra 1934 svojo zadnjo misel posvetil njemu in potem umrl, kot umira junak, ki ga je smrt zalotila sredi dela.
Narod je to oporoko kralja-Ze.dinitelja razumel. In v svoji vesti si lahko reče danes, za tretjo obletnico marsejskega zločina, da ji je bil zvest in da jo je uresničeval s tistim pogumom, s katerim bi jo bil izvedel kralj Aleksander sam, če bi mu bila božja previdnost dovolila, da bi še vladal jugoslovanski državi. Diktatorski režim se je porušil pod navalom ljudstva, ki je, kralja Aleksandra spremilo na Oplenae^ in si v svojem rodoljubnem zaletu izbralo izvršitelje, oporoke, v katere je imelo županje in ki so imeli zaupanje vanj. Žična ograja na bolgarski meji je. padla in jugoslovanski in bolgarski narod sta jirisegla na pakt večnega prijateljstva. Ilutlo-urja, ki so se zbirala na Jadranu, je odpodil vzklik po prijateljstvu med dvema sosedama, ki sta druga na drugo navezani. Na srednjeevropskih mejah sc je naselilo znosno ozračje, ki napoveduje lepše sožitje med sosedami, ki so do sedaj druga drugo mrzile. Jugoslavija se je pod vodstvom modrih in svoje odgovornosti se zavedajočih mož razvila v državo, ki ima tehtno besedo v družini evropskih narodov in ki si je na prostoru, kjer ima izpolniti svojo zgodovinsko nalogo, priborila veljavo, ki ji marsikatere velike države zavidajo. Svobodna in neodvisna vodločevanju svoje nacionalne usode in ocenjevanju svojih koristi, brez zajedljivih nasprotnikov na svojih mejah, svojim prijateljem zvesta, e v ro irskemu miru najtrdnejša opora, otok miru in pokoja sredi razburkane Evrope, to je Jugoslavija na koncu tretjega leta Aleksandrovi oporoki. A tudi na področju notranje ureditve države je jugoslovanska vlada, ki je prevzela odgovornost, da v imenu jugoslovanskega ljudstva izvede marsejsko sporočilo, šla korak za korakom proti cilju. V sklenjenem medsebojnem zaupanju sta vlada in narod šla na tlelo in pognala novo življenje v gospodarsko mrtvilo. Država jc napravila konec izposojevanju denarja v inozemstvu in se oprostila suženjstva, ki iz tega izvira. Danes računa samo na svojo moč, na pridne roke državljanov in na velika narodna bogastvu rodne zemlje. Oboje je dobilo veljavo in tudi na gospodarskem polju je Jugoslavija danes sila, na katero tudi svet zre s spoštovanjem. V politično življenje se je naselil mir, ki ga jamči postava in spoštovanje do nje.
Ko bo danes kraljevska vlada spremljala najvišjegu predstavnika oblasti na Oplenac ua
Belgrad, 8 oktobra, m. Današnje »Službene Novine« objavljajo spremembe in dopolnila uredbe o osebnih in draginjskih dokladah državnih usluž bencev V uredbi c osebnih in družinskih dokladah št. 37.50/1 iz leta 1935 se z odločbo ministrskega sveta št. 39.365/1 iz leta 1935 izvršijo naslednje spremembe in dopolnila:
Uradniki
V	čl. 1 se spremenijo točke 3 do 8 in se glase: 3. Civilni uradniki (§ 22 uradniškega zakona) in uradniki državnih prometnih ustanov (§ 22 zakona
0	državnem prometnem osebju): uradniki III/l v prvem draginjskem razredu 100 din, uradniki III/2 v prvem draginjskem razredu 220 din, uradniki IV/l v prvem draginjskem razredu 340 din, v drugem draginjskem razredu 100 din, v tretjem nič, uradniki IV/2 v prvem draginjskem razredu 600 din, v drugem draginjskem razredu 350 din, v tretjem draginjskem razredu 250 din, uradniki V. skupine v prvem draginjskem razredu 650 din, v drugem draginjskem razredu 400 din, v tretjem draginjskem razredu 300 din, uradniki VI. skupine v prvem draginjskem razredu 700 din, v drugem draginjskem razredu 450 din, v tretjem draginjskem razredu 350 din, uradniki VII. skupine v prvem draginjskem razredu 750 din, v drugem draginjskem razredu 500 din, v tretjem 400 din, uradniki VIII., IX. in X, skupine v prvem draginjskem razredu 775 din, v drugem draginjskem razredu 525 din, v tretjem 425 din.
Prejemki častnikov
in vojaških uradnikov
Četrta ločka se spremeni takole: Častniki in vojaški uradniki (§ 274 zakona o uslro.jstvu vojske in mornarice): brigadni generali, kontradmi-rali, inženjerski generali, višji vojaški uradniki
I.	razreda s prvim periodskim jioviškom v prvem draginjskem razredu 100 din, brez tega poviška 220 din, polkovniki, ka|ietani, višji vojni uradniki
II.	razreda v prvem draginjskem razredu 340 din, v drugem 100, v tretjem nič, podpolkovniki, ka-petani fregate in višji vojni uradniki III. razreda prvi draginjski razred 000 din, drugi 350 tlin, tretji 250 din, majorji, kapetani korvete, višji vojaški uradniki IV. razreda v prvem draginjskem razredu 650 din, v drugem 400 din, v tretjem 300 din, kapetani I. razreda, jioročniki vojne ladje I. nižji vojaški uradniki I. razreda v prvem draginjskem razredu 700 din, drugi 450 din, tretji 350 din, kapetani II. razreda, jioročniki vojne ladje II. razreda, nižji vojaški uradniki II. razreda v prvem draginjskem razredu 750 tlin, v drugem 500 din, v tretjem 400 din, poročniki, poročniki fregate, nižji vojaški uradniki III. razreda, podporočniki, poročniki korvete, nižji vojaški uradniki IV. razreda v prvem draginjskem razredu 775 din, v drugem 525 din, v tretjem 425 din.
Zvaničniki
5.	Zvaničniki civilnega reda (§ 24 uradniškega zakona): Prva, druga in tretja položajna skupina v 1. draginjskim razredu 750 din, v 2. drag. razr. 560 din, v 3. drag. razr. 510 din.
6.	Zvaničniki državnoprometnih ustanov (§§ 24 in 25 zak. o drž. prometnem osebju): a) zvaničniki 1., 2. in 3 pol. skup. v 1. drag. razr. 755 din, v 2. drag. razr. 555 din, v 3. drag. razr. 505 din. Zvaničniki 4. pol. skup. v 1. drag. razr. 750 din, v 2. drag. razr. 550 din. v 3. drag. razr. 500 din. b) Zvaničniki 2. kt. 1. pol. skupine v 1. drag. razr. 750 din, v 2. drag razr 560 din, v 3. drag. razr. 510 din; zvaničniki 2. pol. skup. v 1. drag. razr. 710 din, v 2. drag. razr. 550 din, v 3. drag. razr. 500 din, zvaničniki 3. pol. skupine v 1. drag. razr. 685 din, v 2. drag. razr. 528 din, v 3. drag. razr. 480 din.
SlužiteUi
7.	Sluiitelji (§ 25. uradn. zakona): 1. in 2. pol. skup. v 1. drag. razre. 585 din; v 2. drag. razr. 485 dinarjev; v 3. drag. razr. 460 din.
8.	Služitelji državno-prometnih ustanov (§ 26 zak. o drž. prom -osebju): v 1. in 2. pol. skup. v
1	drag. razr. 575 din; v 2. drag. razr. 475 din; v 3. drag. razr. 450 din.
Družinske doklade
Čl. 5. odst. 1. se spremeni in 6e glasi:
^Družinska doklada pripada za vsakega otroka, ki je bil rojen v zakonu ali pozakonjen in znaša mesečno 140 din ne oziraje se na draginjski razred.«
Čl. 7, odst. 1. se spremeni in se glasi:
»Če sta oče in mati državna uslužbenca, pripada družinska doklada za otroka očetu. V primeru ločenega življenja ali ločenega zakona pripada družinska doklada očetu, ki vzdržuje otroka.«
V	čl. 7., odst. 3, se na koncu črtajo besede: »Po odst. 1. tega člena.«
V	uredbi o osebni družinski rlokladi državnih upokojencev iz leta 1935, ki je bila spreme-
grob kralja-Zedinitel.ja, bo imela mirno vest. Več, imela bo ponosni občutek, tla jc varovala Jugoslavijo, jo napravila močno po zaupanju ljudstva in spoštovanju zakonitosti, procvita-jočo od plodnega dela zadovoljnih državljanov, zavarovano po kleno organizirani državni obrambi, ugledno po svojem mednarodnoiiolitičnom položaju. Ob nositelju državne oblasti in ob kraljevski vladi pa bo stalo v duhu vse jugoslovansko ljudstvo, ki 1k> s hvaležnostjo in zanosom potrdilo, da je res tako.
Aleksandrova oimroka. s krvjo zapisana pred tremi leti, se ob sodelovanju vsega narodu izpolnjuje v čast in rast jugoslovanske države.
Washington. 8. oktobra. AA. DNB: Nekateri angleški jutranjiki, med njimi »Daily Telegraph«, pišejo, da. je bi' glavni vzrok Rooseveltovega govora v Chicagu uvod v ogromni oboroževalni program. Iz političnih krogov USA se je namreč izvedelo, da bo ta oboroževalni program znesel 500 milijonov iuntov (120 milijard dinarjev).
V	londonskih krogih sodijo, da se bo aktivneje delalo za sklicanje konference za Daljni vzhod, kakor hitro se vrnejo v London lord Cranborne in drugi člani britanskega odposlanstva pri DN iz ženeve.
Na vprašanje o pomenu včerajšnje izjave ameriške vlade o dogodkih na Daljnem vzhodu,_ je zunanji minister Cordcll Hull izjavil, da so bile Ze-dinjene države prisiljene tako nastopiti, ker so tndi same podpisnice tako Briand-Kelloggbvega pakta kakor washingtonskega dogovora devetih velesil. Pripomnil je, da so Zedinjene države Severne Amerike v tem vprašanju nastopile povsem na svojo pest. da niso bile od nikogar vprašane za svet in da so svoj sklep sprejele samostojno. Glede konference devetih velesil pa je izjavil, da še ne ve, kje se bo sestala.
Nobene napetosti
Včeraj je posetil zunanjega ministra Ilulla japonski poslanik Saito. Novinarjem je po avdienci izjavil, da ni protestiral zaradi ameriške obsodbe japonskega postopanja na Kitajskem, temveč da je obiskal zunanjega ministra na svojo pobudo in brez naloga svoje vlade, da bi se porazgovoril z ameriškim zunanjim ministrom o pomenu ameriških objav. Na vprašanje, ali bi mogla izjava ameriškega zunanjega ministrstva povzročiti napetost med Japonsko in USA, je Saito odsekano odgovoril z. Ne! Dodal je še, da utegne najnovejši razvoj krize na Daljnem vzhodu dovesti do boljšega razumevanja med obema državama s tem, ker 6e bo položaj tako samo razčistil.
Kitajska zadovoljna
Šanghaj, 8. oktobra. AA. Reuler: Maršal Čang-kajšek je izjavil, da je Rooseveltov govor v Čikagu napravil velikanski vtis med kitajskim narodom.
V	tej svoji izjavi poročevalcem tujih listov, je maršal dodal, da prinaša pomoč predsednika Roose-velta, ki se je postavil na čelo borcev za človeške pravice in mednarodne pogodbe, novega poguma in zadoščenje ne samo kitajskega naroda, ki danes preživlja težke trenutke, temveč vsem malim in velikim narodom, ki si žele trajnega miru, temelječega edino na strogi morali v mednarodnem razmerju. Maršal je rekel, da Japonska misli, da stoji nad vsemi pogodbami in določili mednarodnih zakonov, in zahteva in terja, da se vsi narodi pokore njenim zapovedim zastran Azije in drže jezike za zobmi ob kritikah nagibov in metod, ki se jih Japonska poslužuje, ko ruši našo državo — državo, ki se ii ie v zadnjih lelih posrečilo zediniti se in prenoviti, če bodo države podpisnice pogodbe med devetimi državami dovolile, da bo Japonska nada-
ljevala to vojno, je končal maršal, bo to pomenilo pomoč Japonski pri njeni akciji za zavojevanje Kitajske.
Amerikanci se boje
za svojo nevtralnost
Washington, 8. oktobra, c. Večina ameriških listov ie zelo skeptična zaradi posledic, ki jih bo imel Rooseveltov govor. Največja newyorška lista »Newyork Times« in Newyork Herald« pišeta, da je Roo6evelt s tem svojim govorom ameriško zunanjo politiko potisnil izven okvira nevtralnosti v vseh sporih. Tega načela nevtralnosti pa Roose-veltu gotovo ne bo mogoče ukiniti in pričakovati je, da bosla obe zbornici ameriškega parlamenta obsodili vse tisto, kar je novega povedal Roose-velt o bodoči ameriški zunanji politiki.
Dr. Stojadinovič bo šel tudi v London
Ijondon. 8. okt. r. Nocojšnji listi objavljajo, d« ho po obisku v Parizu jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič obiskal Ijondon. kjer ho ostal 14. in 15. oktobra. V Ivondonu se l>o dr. Stojadinovič posebno razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom Edenom.
Blum obišče Ameriko
Pariz, 8. oktobra. AA. (Havas.) V zvezi z glasovi o skorajšnjem potovanju podpredsednika vlade Leona Bitima v USA se je izvedelo, da je Leon Blum že zdavnaj sklenil potovali v Ameriko, vendar se podrobneje o tem še ni odločil. Sicer mu pa njegove obveznosti političnega značaja kol ministra in kot voditelja socialistične stranke ne dopuščajo, da bi zapustil Francijo.
Novo angleško
vojno pristanišče
Ankara, 8. oktobra, c. Turška vlada je sklenila dovoliti Angliji, da naj v lurškem pristanišču Tekve ob Egejskem morju zgradi svoje vojno pristanišče.
Dunajska vremenska napoved: Počasno zbolj Sanje vremena, toda še zelo oblačno, le še redke padavine, temperatura sc bo le malo spremenila, opoldne meti 10 in 15 stopinj.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno z relativno nizkimi temperaturami.
Zemunska vremenska napvoed: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini. Deževalo ho še. vendar manj. Pričakovati je Iu pa tam nekoliko zjas-nitve. Toplota bo še zrasli.
Konferenca treh o umiku tujcev iz Španije
Italija odgovarja:
ne brez sodelovanja Nemčije
in ne, ako tudi sovjeti ne umaknejo svojih
Rim. S. oktobra. AA. (Ilavas) Italijanski odgovor na francosko-angleško vabilo na razgovore v treh, da se prouči odpoklic prostovoljcev iz Špa-nije — odgovor bo izročen po vsej priliki jutri — v načelu pristaja na predlagano obravnavo, poslavlja pa pogoj, ki mu je namen stvar čim bolj zavleči. Videli je, da stremi Italija za tem, da pridobi čim več časa.
Po pisanju italijanskih listov bo Italija v tej noti izjavila, da je prav tako prežeta z idejo, ki sta jo izrazili Velika Britanija in Francija, da se prouči špansko vprašanje, ker predstavlja to vpra .sanje veliko nevarnost za Evropo. Nota bo pripomnila, da je rimska vlada že lani v avgustu,, ko jc Francija predlagala odbor za nevmešavanje. zahtevala. da bi to nevmešavanje obsegalo tudi vprašanje tujih prostovoljcev na Španskem. Nato se sklicuje na prejšnjo italijansko noto in na izjave italijanskih zastopnikov v nevmeševalnem odboru. Znano je. da je 20. julija t. I. grof Grandi izjavil v Londonu, da bi se pred proučevanjem odpoklica prostovoljcev moralo urediti priznanje generala Franca.
Dalje poudarjajo, da Italija v nobenem primeru ne misli sodelovati pri razgovorih, pri katerih ne bi bilo poleg tudi Nemčije. Predlagala bi. da pride to vprašanje pred odbor za nevmešavanje v Londonu; vsaki drugi delni razpravi o tem vprašanju bi Italija nasprotovala.
Znano je tudi. bo nadaljeval odgovor Italije, da jc prostovoljce poslala v Španijo tudi Rusija. ki je celo prva organizirala mednarodno brigado rdeče internacionale, lako da so bile nato intervencije na strani nacionalistov nujne. Zato je jasno, da vprašanje prostovoljcev ne zadeva samo Anglije. Francije 111 Italije. Na drugi strani pa se ne sme pozabiti, da je španski delegat v Ženevi izrecno poudaril, da se bo republikanska Španija uprla odpoklicu tujih prostovoljcev s svojega ozemlja. s čemer je v naprej onemogočen povratek so-
Belgrad. S. oktobra, m. Kakor je »Slovenec« že poročal, so se snoči vrnili v Belgrad zastopniki tako zvane belgrajske združene opozicije dr. Gavrilovič. Vlajič in dr. Markovič, ki so dr. Mačku nesli v podpis sporazum, dosežen med tako zvano srbijansko združeno opozicijo in bivšo SDK. Delegate bivših srbijanskih strank je na železniški postaji sprejela skupina 150 ojx>zicionalcev. Med njimi je bi! tudi dr. Vekcsla\ Kukovec iz Maribora, ki je že nekaj dni v Belgradu in obiskuje voditelje bivših srbijanskih strank. Dr. Kukovec po neuspehih, ki jih je žel v opozicijskih vrstah v sami Sloveniji, skuša dobiti sedaj kako zagotovilo od .srbijanskih politikov. Po |M"iiiodu v Belgrad so se delegali bivših srbijanskih strank odpeljali na stanovanja svojih šefov. Z Vlajičem se je odpeljal na Davidovičevo stanovanje tudi dr. Kostič. prvak bivše samostojne demokratske stranke. Vlajič in dr. Kostič sta se nato odpeljala na stanovanje Adama Pribičeviča. drugega predsed. bivše SDK. ki je ob tej piiliki tudi podpisal sporazum med tako zvano srbijansko združeno opozicijo in bivšo SDK. Šefi bivših srbijanskih strank ter njihovi za-stopniki pri pogajanjih z dr. Mačkom so imeli danes dopoMne na Davidovičem stanovanju sestanek. o katerem pa časnikarji niso dobili mka-kega jxijasnila. Po doseženem in podpisanem sporazumu je izdalo tajništvo bivše demokratske stranke obširen komunike, v katerem pravi, da jc bil izdelan načrt sporazuma med združeno opozicijo in bivšo SDK 25. septembra 1937. V sredo, dne
29 sejitembra. so delegati belgrajske združene opo-zicije dr. Gavrilovič. Vlajič in dr. Markovič odpotovali v Za°reb kjer so imeli 'naslednji dan prv sestanek s predstavniki bivše SDK. Načrt s|iora-zuma. ki so ga izdelale tri bivše srbijanske stranke je v glavnem vseboval v prvem splošnem načelnem odstavku zahtevo no demokratskem m parlamentarnem stanju v državi. Pa prvi del predstavlja v jedrn po zatrjevanju '.air.ištva bivše demokratske 'ranice «'eklaracijsko »oln'arr.o.--l brb-jv iu Hrvatov za ohranitev narodih svoboscin. Zgraditev današnje demokratske in složne Jugoslavije se mora po zatrjevanju bivših demokratov pričeti s sprejetjem državne ustave, in to s svobodami in enakopravnim glasovanjem Srbov. Hrvatov in Slovencev. Drugi del tega sporazuma, ki določa izvedbo tega cilja, jia predvideva to-le postopanje: Osnovni "zakoii bo vseboval odredbo o integriteti dr/avnili mej. o kontinuiteti neprekinjenosti važnih državnih obiležij Jugoslavije kot ustavne in parlamentarne monarhije z vladajočo dinastijo Kara-djordjevičev s kraljem Petrom II. na čelu. v imenu kralja pa vlada do njegove polnoletnosti iiamest-ništvo. Osnovni zakon bo prav tako proglasil vse državljanske svoboščine, neodvisnost sodnikov in splošno nedotakljivost stvarnega zakonskega reda. N'a jx:dlagi tega osnovnega zakona bi se izdali tako imenovani politični zakoni, ki bodo dali svobodo shodom in posvetom, ter volivni zakon, s katerim bi se izvršile volitve za konstiluanto. Novo ustavo bi morala spreieti takoj večina, v kateri bi bila večina Srbov, večina Hrvatov iu večina Slo-vencev V tretjem zaključnem odstavku se jto zatrjevanju demokratov postavlja kot predlog za izvršitev tega programa zajedtiica ali blok bivših strank, ki podpisujejo ta sporazum in ki se medsebojno obvezujejo, da bodo solidarno nastopali v tej akciji.
Kar se je na »ktioni seji predstavnikov združene opozicije in SDK razpravljalo o prednjem belgraj.skem načrtu in o še nekem drugem načrtu, ki ga je dejansko izdelal dr. Maček, se je sporazumno sestavil nov tekst, ki so ga podpisali Aca Stanojevič. Ljuba Davidovič in Jocn Jovano-vič v imenu 6taroradikalov ter bivše demokratske in zemljoradniške stranke na eni strani ter dr. Maček in Adam Pribičevič v imenu bivše HSS odnosno SDS na drugi strani.
Po zatrjevanju komunikeja bivše demokratske stranke definilivni lekst sporazuma, ki so ga podpisali zgoraj omenjeni politiki, vsebuje načelo narodne suverenosti. V svojem komunikeju bivši demokrati nadalje pravijo, da so Hrvati mnogo polagali na to, da bi se z objavo osnovnih političnih
i . -	."*J,'vrtedn *lkr»na dolnrilp Itidi defini-
zanOHuV in	----
tivne volitve za ustavotvorno skupščino. Kakor bilro je bila sprejeta že podana procedura, sc po
vjetskili prostovoljcev.
Po vsem tem se zdi, da bo italijanska vlada šc enkrat razložila svoje stališče, na koncu pa izjavila, da je navzlic vsemu pripravljena vzeti to vprašanje v pretres, toda ne na kaki posebni konferenci. temveč samo v londonskem odboru za nevmešavanje, ki ima vsa potrebna pooblastila, da tudi fo vprašanje lahko reši.
Italijanski odgovor, sestavljen sporazumno z Berlinom upošteva torej možnost reakcije Velike Britanije. Morda gre tej negotovosti pripisati tudi odložitev sestanka velikega fašističnega 6veta. ki bi se moral vršili že snoči; toda domneve o tem so samo ugibanja.
Angleške napovedi,
aho Ifali-a odkloni
London. S. oktobra. AA. (DNB) Londonski jutranjiki obširno pišejo o italijanskem odgovoru, ki ima danes priti. »Daily Telegrajih« pravi, da so razgovori med Londonom in Parizom v zadnjih dneh jx>kaza!i, da se Francija pri vseh svojih ukrepih popolnoma lahko zanese na Anglijo, tako da se izključi vsako posredovanje v korist generala Franca.
»Dai!y Herald« meni, da se bo. če pošlje Italija neugoden odgovor, takoj odprla francoska meja na Špansko za prostovoljce in za dobavo vojnega materiala valencijski vladi. "
»Daily Express« pa pravi, da Anglija in Francija ne bosta dovolili, da bi se problem prostovoljcev proučeval v odboru za nevmešavanje. Prav tako ne želita razširitve konference treh velesil s povabitvijo Nemčije in sovjetske Rusije.
»Dailv Mail« pioroča. da je zadnje dni fran coska vlada prosila angleško vlado, naj izdela dokončen načrt akcije, kako bi bilo treba nastopiti, če bi Mussolini odklonil angleško-francoski načrt.
zatrjevanju bivših demokratov vezanju osnovnih političnih zakonov in volivnega zakona ne bo moglo ugovarjati. Ugovarjati bi se moglo samo s tehnične strani zaradi težie istočasne izvedbe vseh teh del. Zato bivši demokrati v svoiem komunikeju pravijo, da je izvedba vsega tega stvar izmenjave misli.
Naposled demokrati v svojem komunikeju sami priznavajo, da prav za prav v glavnih vprašanjih, to je v vprašanju ureditve države, še hi sporazuma. Bivši demokrati namreč v svojem komunikeju pravijo dobesedno: »Čeprav sgtV tem delu ni predhodno razjasnilo osnovni) vprašanje glede ureditve države, kakor smo se mi demokrali trudili, se mora računati z blagodejnim učinkom teh skupnih naporov /a naredilo svobodo. Mora se računati s tem, da bo;'ro Srbi, prepojeni s tem duhom solidarnosti, z večjo pripravljenostjo sprejemali objektivne in upravičene zahteve, ki jih bodo stavljali Hrvati /n nemoteni razvoj svojega narodnega življenja, ki ima brez dvoma svoje lastno individualno obeležje. Istočasno se mora računati tudi s tem, da bodo Hrvati, združeni v tem delu s Srbi. -z večjim zaupanjem upoštevali potrebe močne in prave državne celine.«
Naposled demokrati v svojem komunikeju pravijo, da bo skupščina, kakor je sSlovcncc« /e to objavil, v času, dokler bo na eni straiji delal ustavni odbor in razpravljal o vprašinju ustavnih reform, na drugi strani opravljala tekočo posle.
Tukajšnji zmerni opozicijski kakor tudi vladni krogi cenijo zagrebški sporazum, kate,'-resra glavna določila je »Slovenec« objavil še v isti izdaji, kot sredstvo, da bi belgrajska združena opozicija prišla na vlado. Kajti sporazuma o ureditvi države — to niiznavajo v svojem komunikeju sami srbijanski demokrati — ni in se niti ni poskušal doseči, temveč je vse to šc prepuščeno bodočnosti. Pri sedanjem sporazumu >e vidi samo to. da bi belgrajska združena opozicija morala priti na vlado, ukiniti ustavo, vse drugo pa je zavito v gosto meglo, čc bi sc politiki podali na tako pot, bi to pomenilo korakati v meglo. Negotovost o bodočnosti pa ne more biti prava državniška politika.
Odmevi po državi
0 sporazumu med Ljubo Davidovičem, Aro Slnnojevižem. Jovanom Jovanovičem na eni strani in dr. Mačkom in dr. Vilderjem na drugi strani se na obeli straneh mnogo govori in piše,, čeprav besedilo še ni znano. Tako pravi zagrebški . Obrni-,-;
Sporazum med SDK in združeno opozicijo .ie «o-lovo dejstvo. Opombe, ki jih je stavil dr. Maček na predlog združene opozicije, so sprejete nc samo s strani zastopnikov, ampak tudi s strani voditeljev. Sporazum izhaja z načelnega stališča treh narodnih posebnosti v Jugoslaviji, vrača sc torej na Verssail-sko pogodbo in na načelno stališče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glede nove državne ureditve ni v sporazumu ničesar, niti programa, niti zahtev, ker vsekakor niso hoteli kaj predpisovati uslnvotvoriti skupščini. Res je, da je demokratska. stranka v tej smeri poudarila svoje stališče. ki ima svo; vrli v zahtevi |>o zloženi državi, v besedilu sporazuma, pa tudi v razpravah pa o tem ni bilo govora, ker pričakujejo, da bo do sestanku ustavotvorne skupščine še dovolj časa, da se tudi v teh vprašanjih najde sporazum. — Ros je, da smo morali ob borbi za konknrdat opaziti, da široki srbski sloji ne poznajo pravega položaja in da 11:1 Hrvate in na Slov-mce nc gledajo s tisto objektivnostjo, ki bi jo mogli po dvajsetih letih skupnega življenja pričakovali. Zato je ta sporazum političnih strank tem važnejši. Letu 1902 in 1i)0:? so bila nasprotja med Srbi in Hrvati 1111 Hrvatskem in v Dalmaciji zelo ostra, pa se je vendar hrvatskim in srbskim prvakom |>osrečilo, da so v reški resoluciji napravili narodni sporazum, ki je trajal do konca vojne. Na podoben način si mi zamišljamo razvoj sedanjega političnega položaja. Ne moremo se strinjati s pojmovanjem, da bi bilo s trm sporazumom vse opravljeno in da bi bilo hrvatsko vprašanje takoj rešeno. Ta sporazum jc
Mnenje Pariza
Pariz, S. okt. b. Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da se včerajšnji skupni korak Francijo in Anglije v Rimu absolutno ne smo razumeti kot nekak pritisk na Italijo. Francoska vlada je poudarila, da smatra rešitev španskega problema kot nujno zadevo, ni pa dala italijanski vladi nobenega roka za odgovor. V okolici Quai d'0rsaya poudarjajo tudi, da se ne šine pričakovati, da bosta Francija in Velika Britanija še dalje šli na roko Italiji, kakor sta to delali doslej v vsakem primeru. Posebno pa ne more Italija pričakovati, da bi Velika Britanija pristala na to, da sc vprašanje prostovoljcev v Španiji proučava ▼ londonskem nevtralnem odboru.
Mussolini zopet zdrav
Rim, S. okt. b. Zdravstveno stanje Mussolinija se je z boljšalo. Mussolini se je v Berlinu preliladil ter je nekaj dni ležal v svoji vili Roea della Ca-minate. Ko se je včeraj vrnil v Rim, ga je pričakoval italijanski zunanji minister Ciano s končnim besedilom Franeosko-angleškega odgovora. Mussolini je takoj nato zahteval zvezo z Berchtes-gadenom in sporočil Hitlerju vsebino italijanske note. V italijanskih krogih so mnenja, da bo praktično zeio ležko odpoklicati prostovoljce iz Španije.
Italija ne mobilizira
London, 8. okt. b. Italijansko poslaništvo de-mantira vesti o mobilizaciji 120.000 vojakov v Italiji. ki bi se morali koncentrirati v južni Italiji, Libiji in na Siciliji, da bi bila Italija za vsak slučaj pripravljena, če bi še naprej trajal pritisk Francije in Velike Britanije.
šele dal skupno izhodno točko za skupno delo hrvatskih in srbskih strank, do ostvaritve pa je dolga in mučna pot. Največ zato. ker je sporazum dosežen samo za postopek, ni pa še načeto pravo vprašanje o bodoči notranji ureditvi. Sporazum naj bo duhovno razpotje, kateremu naj sledijo politični uspehi.«
Belgrajsko ■Vreme: pa pravi: Zanimivo je,' da v tem doseženem sporazumu ni uiti besede, ki bi dala slutiti, kakšna naj bo bodoča državna ureditev. Niso razpravljali 111 tudi v sporazumu ni nič o vprašanju poslovnega reda v ustavotvorni skupščini, tudi ne o vprašanju, kako naj se glasuje. Sprejeto je samo načelo, da nikakor ni mogoče glasovati po enostavni večini, oziroma, da se mora odpraviti vsaka možnost preglasovanja.« — Venčeslav Vilder pa je dopisniku tega lista dejal: Sedaj, ko je delo dovršeno, imam težek občutek odgovornosti in politikom ne ostane veliko časa za veselje. Sicer je pa to vprašanje dozorelo in ni nobene možnosti več, da se ne bi izvedlo do konca, niti takrat ne. če bi kdo od udeležencev hotel delati kake ovire. Pofllejte, v času diktature Acn
MolHve za zagrebškega nadškofa
Zagreb, 8. oktobra, b. Nadškof-koadjutor dr. Alcjzij Stjepisac je izdal okrožnico na vse duhovnike zagrebške nadškoiije za molitve za zdravje nadškofa dr. Antona Bauerja.
Koncil rusfoe pravoslavne cerkve v diaspori preložen
Iz Belgrada poročajo, da je koncil ruske pravoslavne cerkvc v diaspori, ki bi moral biti proti koncu t. m., preložen za nedoločen čas.
Kakor znano, upravlja rusko cerkev v diaspori koncil pravoslavnih škofov, ki sc letno sestajajo v Sremskih Karlovcih. in škofijski sinod,
ki je stalni izvršilni organ sklepov sprejetih na koncilu. Na letošnjem koncilu naj bi se reševala nekatera zelo važna vprašanja. Kakor znano, je od 1. 1926 ruska cerkev v diaspori razklana, in sicer na cerkveno upravo v Sremskih Karlovcih 111 na metropolita Eulogiia v Parizu. 2e mnogo let se mnogi pravoslavni škofje prizadevajo, da bi dosegli spravo. Letos naj bi oba sprta tabora skušal pomiriti v Ameriki živeči metropolit Teofil. Govorilo naj bi se tudi o dejstvu, da so vedno bolj pogosti prestopi ruskih pravoslavnih vernikov, ki žive v emigraciji, v katoliško cerkev. Treba bi bilo tudi izpopolnili nekaj praznih škofijskih mest.
Splošno vlada mišljenje, da toliko časa ne bo koncila onega dela ruske pravoslavne cerkve, ki se priznava k Sremskim Karlovcem, dokler ne bo izvoljen novi srbski patriarh, ki naj bi, kakor jc lo dela! pokojni Varnava, prevzel protektorat nad rusko cerkvijo na škofovskem koncilu.
Železničarji
pri svojem ministru
Belgrad. 8. oktobra. AA. Prometni minister je danes sjirejel vodstvo sindikalne organizacije JNŽIB. ki niti je prineslo pozdrave s svojega 19. državnega kongresa. V svojem odgovoru se je prometni minister dr. Spaho zahvalil za |mzornost in pozdrave kongresa in organizacije. V vsem svojem delovanju si je prizadeval, dn uslreže upravičenim potrebam ustanov in osebja, ter se ie zmerom trudil, da bo pravičen in da liodo veliki narodni interesi zmerom zavarovani. Ne da se storiti vse. kar smo hoteli, zaradi višjih potreb, toda kraljevska vlada in on sla posebno pazila 111 bosta vedno pazila na to. da ne l>o nobena potreba ostala neizpolnjena. Posebno jo ministru do lega. d 11 izjavi, Unko zelo mu je pri srcu usoda delavcev in da bo vse sloril. da se njihovo vprašanje takoj uredi. Minister je poudaril, da imn popolno razumevanje za požrtvovalno in uspešno delo organizacije iti za pomen le organizacije, fer pozdravila preko vods.lva vse železničarje in brtv darje in se jim zahvaljuje za požrtvovalno delo
Nj. Vel kraljica Marija zopet v Belgradu
Belgrad, 8. oktobra, AA. Danes se je Nj. Vel, kraljica Marija pripeljala s kraljevsko ladjo »Dra-gor« iz Romunije. L njo se je pripeljal tudi Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej. Nj. Vel. kraljico je sprejel Nj. kr. Vis. knez-namestnik. Pri sprejemu v pristanišču so bili prisotni tukajšnji romunski poslanik Cadere, dvorne dame in člani civilnega in vojaškega doma Nj. VeL kralja.
Stanojevič niti dobro jutru ni maral reči dr. Mačku, seduj je pa tudi on podpisal ta sporazum.«
»Hrvatski dnevnik« pa piše: »Danes je končano važno in pomembno delo. Končno je sklenjen sporazum z združeno opozicijo, ki potrjuje suverenost hrvatskega naroda, pa tudi srbskega in slovenskega. — Ta uspeh pomeni v načelnem oziru veliko več kot vračanje na leto 1918, ko so nepoklicani hoteli krojiti usodo hrvatskega naroda iu se je v raznih listiuah omenjala enotna država, kar so pozneje razlagali kot centralizem. — Prav zaradi tega ne samo mesto Zagreb, ampak ves hrvatski narod pričakuje to dejanje sporazuma z dostojanstvom pravičnika, ki vidi, kako pravična in resnična misel zmaguje. To še ni končna zmaga. To mi vsi vemo in zaradi tega se nihče izmed nas ue bo zazibal v sanje, češ, da je vse končano. Treba bo še močne zavesti, trdne discipline in nezlomljive sloge, da se dovrši delo, ki ga je hrvatski narod zaupal dr. Mačku.«
^Politika* pripoveduje nekatere podrobnosti ob bivanju zastopnikov združene opozicije v Zagrebu in ob njihovem povratku v Belgrad. Dr. Laza Markovič je v razgovoru s časnikarji dejal: -Sporazum je zaključen, vse je v redu.« Na vprašanje, kdaj bo objavljen, je dejal: jO tem se jo pa treba še pogovoriti.« Na vprašanje, ali bodo voditelji teh strank imeli kak skupen sestanek, je odgovoril: >Tudi to je še vprašanje dogovora.« Milan Gavrilovič pa je dejal glede objave: »Jaz sem za to, da se objavi. Toda kadar pride čas za to. Za sedaj vam morem reči samo lo, da besedilo obstoja.« Božidar Vlajič pa je dejal: »Gospodje, zadnja etapa je zaključena. Vsi smo pričakovali, da bodo danes stvari tako tekle. Vsi smo popolnoma zadovoljni.« 0 vsebini sporazuma pa pravi ista »Politika«: »Glede vsebine sporazuma smo izvedeli, da v besedilu r.i nič o sameni vprašanju državne ureditve, ker je to v soglasju z vsemi prepuščeno ustavotvorni skupščini, ki jo sporazum predvideva« Besedilo so po njenih poročilih podpisali najprej Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič iu Joca Jovanovič in to na levi strani pod besedilom. Takega so zastopniki odnesli v Zagreb, kjer ga je podpisal dr. Maček. Po njihovem povratku v Belgrad pa ga je podpisal še Adam Pribičevič.
Večeslav Vilder primerja sporazum raznim mednarodnim sporazumom. V članku v svojem glasilu »A'ova Rijcč« pravi, da ta sporazum pomeni prvo, pa veliko etapo v skupnem delu za skupni dom Srbov in Hrvatov: »Vrhovno načelo našega sporazuma je. demokracija. Iz tega načela vse izhaja. Tudi če bi bili raznorodni, kakor nismo, kakor je napisal Stojan Novakovič, bi se morali zediniti. Sestavljeni sporazum mora enako odmevati v srcu Srba in Hrvata, mora biti enako sprejet v Srbiji in na Hrvatskem. Kar so stoletja Razdvajala, je treba zediniti.« Nato pripoveduje, kako se tudi druga sporna vprašanja rešujejo s sporazumi in se sklicuje na sporazum Anglije" in Francije glede Sredozemskega morja, glede Kitajske in Japonske, glede Italije in Nemčije ob Španiji, in pravi, da se v tej luči tudi naš interni sporazum dvigne na gladino dogodka, ki ima evropski pomen, lz takih in podobnih sporazumevanj Vilder dokazuje, da demokracija čimdalje bolj zmaguje in da so grožnje in izzivanja fašizma čimdalje bolj ob moč.
fer jih prosi, da ostanejo tudi v bodoče njegovi zvesti sodelavci. Minister je dalje izrekel željo, da mu pošljejo poročilo o vseh težkočah in potrebah železničarjev in brodarjev preko organizacije. Nato se je minister pomudil v kratkem nevezanem razgovoru s člani vodstva. Po sprejemu pri ministru je vodstvo društva obiskalo glavnega ravnatelja državnih železnic Dimitrija Nanmoviča. Sporočilo je generalnemu ravnatelju potrebe in težkoče njegovega osebja, nato mu je pa predsednik organizacije v kratkih besedah obrazložil potrebe delavstva. V svojem odgovoru jo pokazal glavni ravnatelj popolno razumevanje za potrebe osebja in je orisal vse načrte in potrebe železničarskih ustanov ter izjavil, da se morajo razmere pri osebju zboljšati. Ti načrti so zelo obsežni.
Velik vlom v Mariboru
Maribor, 8. oktobra.
Ko se je danes vrnila v svojo stanovanjsko vilo v Počeliovi družina dr, KokoSitieka, je opazila, da je vse razmetano in da je bilo v stano-' vanje vlomljeno. Takoj je družina poklicala varnostne organe, ki so pričeli zasledovati storilce, vendar doslej brez pravega uspeha. Tatovi so odnesli raznega perila, zlata in drugih vrednosti v skupnem znesku okrog 20.000 din. V notranjost vile so vdrli s pomočjo ponarejenih ključev, deloma pa s silo Tatovi so imeli dovolj časa, ker je bila družina ves dan zunaj in se je šele proti večeru vrnila domov. Vlomilci so pretaknili vse predale.
Francoski pomorsko - oborožitveni načrt
Pariz, 8, oktobra, b. »Figaro« objavlja francoski pomorski program za !. 1938. Glasom tega programa bo gradila Francija eno križarko, tri težke in tri lahke lorpedovke, 5 podmornic, dve topničarki in dve letalski matični ladji. Zgraditev dveh letalskih matičnih ladij je velika novost, kajti Francija je doslej razpolagala samo z eno takšno ladjo in še ta je bila spremenjena v matično ladjo za letala iz prejšnje okiopne križarke. Letalski matični ladji bosta imeli po 25.000 ton tonnže. križarka bo imela 8000 ton, tako da bo imela Francija 8 križark, težke topničarke bodo imele 1700 ton, lahke pa po 1000 ton. Vse ladje bodo zgrajene po najnovejših načrtih. Od pet podmornic bosta dve po 1500 ton, ostale tri pa po 1750 ton. V celoti je za leto 1938 predvidena zgradnja pomorskih enot v skupni tonaži 55.000 ton, stroški pa bodo znašali nekaj manj kot 3 milijarde frankov.
Belgrad, 8 oktobra, m Z odlokom prometnega ministra ie upokojen Rudolf Stern, oficia! 8. pol. skup. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljub-Iiani.
Kako in o čem so se sporazumeli
Ob tretji obletnici smrti kralja Aleksandra L Zedinitelja
Danes se po treh letih zopet obnavlja dan, ko je bil v Marseillu na zločinski način umorjen veliki Zedinitelj Jugoslavije, kralj Aleksander I. Še nam je v spominu vsa groza in tegoba, ko smo pred tremi leti čuli za strahotni zločin in kako smo trepetali prve trenutke za obstoj naše države in za svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Toda življenjsko delo kralja Aleksandra I. je bilo tako trdno in tako uspelo, da ga zločinčeva krogla ni mogla uničiti in ne preprečiti nadaljevanja tega dela.
Kralj Aleksander je padel, kakor pade vojak na fronti, ko izpostavi svoja prsa ognju sovražnikom domovine. Bila je morda to največja žrtev, ki jo je Jugoslavija dala za svoj obstoj in za svobodo svojih narodov. Kralj Aleksander nam je zapustil neminljivo in neuničljivo oporoko, da more biti samo dober Slovenec, dober Hrvat in dober Srb dober Jugoslovan.
Vsi sovražniki, ki so nameravali s kroglo v prsa velikega kralja ubiti svobodo Jugoslovanov, so se bridko zmotili. Po kolesnicah, ki jih je utrl že kralj Aleksander, vozi dandanes samozavestno tudi nadalje voz Jugoslavije. Mi, ki izpolnjujemo in smo dolžni izpolnjevati zadnjo oporoko kralja Aleksandra, jo čuvamo v tistem smislu, kakor je to zahteval veliki pokojnik, <o je v duhu enakopravnosti in enakovrednosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, v znamenju enakopravnosti vseh ver in v znamenju enakopravnosti pred zakoni. Voljo kralja Aleksandra spoštujemo in jo bomo spoštovali tudi v bodoče v trudu in prizadevanju, da Jugoslavija postane čim bolj močna in složna država treh bratov!
Praznik slovenske pesmi
v Škofičah na Koroškem
Škofiče, 5. oktobra.
2e je kazalo, da bo ves trud požrtvovalnih islovenskih pevcev in lamburašev Gornjega Roža zaman, ker so sproti nastajale vedno nove ovire, ki so preprečevale nastop slovenskih pevcev. Najprej prepoved s strani oblasti. Ko je bila prireditev končno za 19. sept. dovoljena, jo je onemogočilo slabo vreme: ves dan je lilo kot iz škafa •— in pevci bi morali nastopiti z dežniki. To pač B'. bik> mogoče. Nastale so nove ovire, končno pa nam je vendarle posvetilo sonce: to nedeljo so imele Škofiče svoj praznik slovenske pesmi.
Izredno prijazno in lepo vreme je tudi bolj cddaljenim ljubiteljem slovenske pesmi omogočilo udeležbo. Posebni avtobusi so pripeljali goste iz Št. Jakoba v Rožu, iz Loč in celo iz Zahomca od Zilje. Podiunčani so bili bolj skromni, a zato nič manj požrtvovalni: več njihovih zastopnikov se je pripeljalo kar na kolesih.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze je uvodno v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče in omenil, da so ovire, zvezane s to prireditvijo, pravi 6imbol slovenske borbe za enakopravnost. Kakor 6o bile tokrat z vztrajnim delom in vzorno disciplino premagane vse zapreke, tako mora biti tudi borba koroških Slovencev uspešna. V končni uspeh je treba verovati in za njegovo uresničenje vztrajno delati.
Takoj nato je mogočno zadonela pesem »Slovenec sem« — 70 pevcev pod vodstvom skupnega zborovodje Toneta Nagele je z doživljenim občutjem izpovedalo svojo narodno pripadnost. Skupni zbor je zapel še pesem hrepenenja — »Na planine, na planine« — nakar so nastopili posamezni pevski zbori iz Bilčovsa, Hodiš in Loge vasi v plemeniti medsebojni tekmi.
Sledil je nastop tamburašev — 50 požrtvovalnih fantov, ki so pokazali, da je z vztrajno vajo mogoče razgibati tudi od kmečkega dela utrujene in okorele pnste.
Po tem prijetnem uvodu je spregovoril predsednik Prosvetne zveze dr. Tischler, da bi se lepoti pridružila tudi resnoba, ki jo nujno terja naš čas. S svojimi jasnimi izvajanji ie očrtal pomen dneva, poudaril dobro voljo koroških Slovencev za likvidacijo narodnih nasprotij v deželi in podčrtal njihovo odločnost, da v borbi za svoje pravice ne bodo klonili. »Mi, koroški Slovenci, smo realnost, dejstvo, s katerim bodo morali računati danes in v bodoče naši nemški sodeželani. Povedati pa hočemo, da se tudi hujšemu pritisku ne bomo vdali . . . Dežela bo nedeijena in enotna tedaj, kadar bo v njej zavladalo spoznanje, da gre vsakemu 6voje
tudi v narodnostnemu oziru ... Edino, kar zahtevamo in pričakujemo od krščansko usmerjenih Nemcev je to, da odločno zavrnejo vse raznarodo-valno delo. Ko bo ljubezen do svojega naroda čednost tudi za vsakega Slovenca, kakor je čednost za vsakega Nemca, potem si bomo lahko bratje v deželi ... Naši besedi in naši pesmi velja današnji praznik... Če nam je Bog za naše misli podaril posebno obleko — slovensko besedo — in če je slovenska pesem odsev našega notranjega doživetja, tedaj smo brez tega obojega duhovni in duševni reveži ... Naj naglasimo tudi to, kar nas druži z našimi nezavednimi brati. Oni govorijo z nami isto besedo in pojejo isto pesem. Ne po njihovi lastni volji, temveč pod pritiskom raznarodo-valne šolske vzgoje in gospodarskih prilik je nastal med nami in njimi dozdeven prepad in naša naloga je, da ta prepad poskušamo premostiti.
Nato je govornik v nemškem nagovoru pozdravil navzoče nemške goste, na kratko razložil težnje koroških Slovencev in pozval vse, ki 6o dobre volje na delo za pravično enotnost v deželi.
Po končanem nagovoru je skupni tamburaški zbor nadaljeval s sporedom, nakar sta nastopila bilčoveki in logaveški zbor s priljubljeno »Pojdam u Škufče«. Tudi Škofičani so se dobro postavili s pesmijo »Izgubljeni cvet«.
Skupni pevski zbor je nato zapel eno umetno in še dve narodni, navdušenje pa je doseglo vrhunec ob koroški himni »Nmav čez jizaro«, ki jo je po priredbi zborovodje T. Nagelela prvič zapel skupni zbor ob spremlievanju tamburaškega zbora. — K neprisiljeni domačnosti je mnogo pripomogel predsednik slovenskega društva v Škofičah, p. d. Janše, ki je kot napovedovalec pokazal veliko zdravega in prisrčnega humoria. — Tudi brhka dekleta v pestrih narodnih nošah, ki so obdarila fan-te-pevce in tamburaše z nageljčki, so doprinesla 6voje, da je prireditev pridobila na živahnosti in tako lepo uspela.
Pevski praznik v Škofičah je bil 6ad vztrajnega, discipliniranega dela. Ta manifestacija slovenske pesmi je živa priča življenjske moči slovenskega življa na Koroškem, ki vedno znova dokazuje upravičenost svoje borbe za enakopravnost in pravico.	AKo.
— Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašanetn optiku. Stari trg 9, Ljubljana.
Iz Julijske Benečije
Goče nad Vipavo. Nenadna vest o smrti tukajšnjega rojaka in bivšega dušnega pastirja č. g. Jožefa Ferjančiča, ki je umrl v Ameriki 24. sept., je vso župnijo globoko pretresla. Pokojnik je v župniji visoko dvignil versko življenje. Žal, da mu je sovražna stla pretrgala dve in pol letno plodo-nosno delovanje v župniji. V ponedeljek so 6e zbrali hvaležni verniki k slovesni zadušnici in mnogi so zanj darovali sv. obhajilo. Pevci so mu zapeli poleg lepe »Nad zvezdami« še dve nagrobnici njegovega brata g. kanonika Frana Ferjančiča »Naj v pokoju« in najlepšo našo nagrobnico »Z Bogom, brat predragi«, kateri jc pokojnik zložil lepo besedilo. Ve-lezaslužni pokojnik je bil član stare, velespoštovane rodbine, kateri izražamo globoko sožalje, zlasti še njegovemu bratu g. kanoniku.
Zanimivo je, da sta bila oba brala posvečena za mašnika leta 1890 in 6icer g. Fran 19. julija v Ljubljani, in pokojnik 20. julija v Gradcu, ter sta imela v enem tednu nove maše g. Fran na Gočah in pokojnik kot lazarist v Gradcu.
Kaditi.....in vendar
imeti bleščeče bele zobe!
Zoprna zobna prevlaka,ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preproslo. Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistilnostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škod-ljivo^zobno prevlako.
Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chlorodontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
O mladem Kreku pripoveduje g. Mejač:
Spomini na „učiteljevega Janeza
v Komendi
a
Življenjska pot je dr. Janeza Ev. Kreka že v zgodnji mladosti peljala po skoro vsej Sloveniji, kakor da ga hoče že v zgodnji mladosti seznaniti z življenjem naroda, kateremu je v zrelih letih posveti! vse svoje sile. Sv. Gregor nad Sodražico mu je pokazal pravi obraz naših Dolenjcev in ga vedno vezal nase, Komenda mu je dala lep košček otroških let in v sicer kratki dobi odkrila gorenjsko življenje, Selca s 6vojim Prtovčem so ga sprejela kot za svojega, on pa je prav tu dorasel v to, kar nam je bil — slovenski Krek.
Leta 1869 je življenje teklo še vse drugače kakor danes. V Komendi so imeli takrat samo dve šoli: »ta malo« in »ta veliko«, in enega učitelja. V »ta veliko« 60 hodili dopoldne, v »ta malo« pa popoldne, obakrat pa je seveda poučeval isti učitelj. To leto je bil za »učenika« v Komendo imenovan Valentin Krek, oče našega Kreka, ki se je sem preselil z vso svojo družino. Najprej so stanovali spodaj v farovžu in ker je bil učenik tudi obenem organi6t, je sme! uživati cerkveni vrt. Leta 1873 pa je prišel zakon, ki je cerkvi vzel ves vpliv na šolo. učenikom pa seveda tudi vse dohodke. ki so jih od cerkve imeli. Tako je (udi učenik Krek izgubil cerkveni vrt, vendar pa ta sjx>r v Komendi najbrž ni bil jx>sebiio hud, ker tudi po tem zakonu cerkev ni iskala novega organista in ker je bil novi učenik zelo priljubljen. Župnik Tavčar, doma nekje iz loških hribov, kakor ljudje pomnijo, je večkrat dejal o njem. da je »izvrsten«. Učiteljevo stanovanje ni bilo bogve kaj, za Krekovo družino pa še jiosebno j>remajlino, zato je učenik Krek vedno gojil željo, da bi se preselil v bolj jx>dobno stanovanje. Ko je jiosestnik Mejač začel graditi novo šolo, je ta z veseljem pcsjieševal gradnjo, ker je pričakoval, da bo v novi šoli dobil prostornejše stanovanje. Res ga je dobil, samo užival ga ni dolgo, po nekaj letih je umrl in sveže stanovanje ni bilo zadnji vzrok njegove smrti. Kramar Urša ie župnišču v svoji oporoki volila eno bajto, v kateri sta smeli prebivati dve priletni 6amici, in dve njivi, eno za kaplana, eno pa za učitelja. Učenik Cerin, oče novomeškega prosta Cerina in kajtelnika dr. Cerina. ki jc pisal to oporoko, je zapisal: »šolskemu u ceniku«. Po tem volilu so k novi šoli postavili tudi majhno gospodarsko poslopje. To njivo je užival tudi Krekov oče. ki je reail eno kravico in imel tudi prašiče, da je bil dom po preselitvi v novo šolo še kar preskrbljen.
Ko je Janez Krek po teh jx>teh prišel v Komendo, se je kajpada hitro pomešal med druge komenske otroke in z njimi delil bridke in vesele ure kmečkih otrok. Poleg šole je morala biti kra-vica njegova najresnejša skrb. Dvakrat na dan jo je pase!, zjutraj po dve uri, popoldne po dve, spomladi in jeseni v mrzlih rosah, ki bodejo bese noge, poleti v muhah in brencljih, ki živini miru ne dajo. Tako se kmečki otroci uče delati in trpeti in ta delež tudi dr. Kreku ni bil prihranjen. Kot bister deček je bil vedno med prvimi v otroški družbi. Igrat in zabavat se je hodil največ k Percu in k Mejaču. Pri Mejaču so imeli harmoniko, ki sta jo z Andrejem Mejačem, danes trdnim 72 letnim možem, raztegovala, dokler jima jo niso skrili in zaklenili. V Pešato in okoliške potoke sta hodila ribe lovit, čeorav je vse tiste vode takrat imela graščina v zakupu in čeprav »otrok itak ne ujame bogve kaj«, kakor jiravijo Mejačev oče; veselje je bilo pa le, nadzorstva pa skoro nobenega. V šoli je bil dr. Krek vedno med »premoharji« ali »prem-tarji«, to je med tistimi, ki so dobili premije. V prvem tazredu je bil prvi »Musterschiiler«, v drugem pa samo drugi, kakor piše »Zlata knjiga« komenske šole, najbrž zato. ker oče ni maral, da bi bil njegov sin vedno prvi, da ne bi kdo »kaj rekel«, čejirav ni nihče tajil, da je »učiteljev Janez« med najbrihtnejšimi, kar jih hodi v šolo. Učili so se pisanja, branja, računanja in verouk. Glavno orodje takiatnih učencev je bila tablica in klinček, vsa druga navlaka, s katero je danes ljudskošolski otrok vsak dan obložen, je prišla šele pozneje. Tudi o nemščini takrat v Komendi še ni bilo ne duha ne sluha. Prvi, ki je učil za »nemški groš«, je bil učitelj Messner, ki je za Krekom prišel na komen-6ko šolo. Ta. ki je bil sicer vsakdanji gost že takrat ugledne in znane Mejačeve gostilne, si je prvi jto-želel te nagrade, ki jo je dobival učitelj, ki je nadarjene kmečke otroke nemščine učil in vede ali nevede pomagal Nemcu odtujevati naš rod. Krek sam pa za te groše še ni učil, pa sc tudi Komen čani z Messnerjem niso nič tako pohvalili kakor so 6e s Krekom.
Ko je bila nova šola dograjena, je graditelj Krekovemu očetu odsvetoval, naj pod jesen ne hodi v novo stavbo. Pa se mu je že toliko mudilo, da ni nasveta poslušal. Preselil se je. Ko pa so po preselitvi zaprli okna novega stanovanja, ki se še tli osušilo, so zavreli vsi stropi, stanovanje je jiostalo nerabno; nastal je spor, kdo je tega kriv. ki se je pa rešil na ta način, da je posestnik Mejač, ki je nosil glavno breme za novo šolo, dal narediti nove strojne. S tem je bila zadeva brez zapletljajev urejena, Krek s svojo družino pa je bil zojjet v novem stanovanju, ki ni prišlo do tisteg;r časa. ki ga mora imeti, da se osuši. Kmalu je dobil na licu neko bulo. Ker je bila čimdaije večja, je je šel v Kamnik k zdravniku dr. Ganster-ju. Ta se je pa ni upal sam lotiti in mu je dejal, da naj pride |xi|>oldne, da bo on med tem še jx)klical vojaškega zdravnika iz Mekinj, kjer je bil takrat v sedanjem samostanu bataljon vojakov. Od zdravnika je šel Krek nekoliko v gostilno, da bi počakal pojx>l-dneva. Tu je naletel na nekega čevljarja Steleta, ki je bil nekdaj pri vojakih za nekakega pomagača pri živinozdravniku. Ta ga je pregovoril, naj ne hodi več k zdravniku, da mu bo že on dal zdravila. s katerimi si bo namazal na|>efo lice. Krek res popoldne ni še! več k zdravniku, ampak je vzel zdravila, ki mu jih je dal čevljar Štele, in si z njimi mazal nadležno bulo. Ta pa se je vedno bolj napihovala. nazadnje se je vse prieadilo, vnelo in bogve kaj še vse, položilo ga je v |iostc!jo in v nekaj dneh je bilo po njem. Umrl je leta 1873. Dr. Ganster je za to zvedel, dal je sodno njegovo truplo odkopati in pregledati, čevljar Stelc, ki so mu po domače rekli »Napoleon«, je bil nekaj mesecev zaprt, j-iozneje pa se je zadeva jiozabila. Mejačev oče, ki vse to tako natanko vedo. so bili takrat stari sedem ali osem let.
Krekova družina se je po smrti očeta in hra-nitelja preselila v Selca. Dr. Janez Krek pa se je še kot študent večkrat vračal v Komendo; ko je bil že na Dunaju je nekoč prišel z materjo in sestro, ker so vse vezali na ta kraj najlepši spomini. Komenčane je vabil seveda tudi tia novo mašo, ki jo je imel na Brezjah, po novi maši pa je zojiel s svojo družbo prišel k Mejaču, da s svojim nekdanjim součencem Andrejem Mejačem obnovi spomine na dni. ko sta še ribe lovila po Pšati. Tudi še pozneje, ko je bil že ves v javnem življenju, ga je večkrat zaneslo v Komendo. V učiteljstvo je že začel lezti tisti zoperni duh zopervanja, na katerem še danes trpimo in tako se je zgodilo da mu je poznejši komenski učitelj Grmek z nekaj razsajači skušal razbili shod. pa se mu ni j>osre čilo, ker je bil dr. Krek pri ljudstvu že v tako veliki veljavi, da mu noben nasprotnik ni bil kos. Z dr. Korošcem in dr. ilohnjeceni je imel v Komendi tudi dvodnevni tečaj za fante, na katerem je z njemu lastno ognjevitostjo razlaga! mlademu rodu svoje nazore.
Dr. Krek ni dolgo živel v Komendi. Iz lega. kako rad je zahajal tja, pa moremo sklepati, da mu je bila zelo pri srcu. Saj je pa tudi raste! tam v dobi, ko mu je bilo še vse novo. ko je začel odpirati oči in se razgledovati |io svetu. T ti je ob svojem očetu in Komenčanih od blizu vide! kme čko življenje in si nabral prve skušnje, da si je jx>zneje na vseh straneh znal jx>magati. Njegov oče jc bil učenik ene šole. on pa je postal učenik celega naroda! Očetu so 31. avgusta 1910 postavili nagrobni sjMmenik v jiroslavo sinovega sjromina pa so isti dan odkrili spominsko ploščo na šoli.
Požar v bošlanjski graščini
Pod Boštanjem, 7. oktobra. V torek 5. t. m. okrog 9 zvečer je v boštanj-skem gradu pod Grosupljem, last barona Lazzari-nija, pričela goreti velika šupa. v kateri je bilo okrog 5 vagonov sena in otave. Ogenj ie izbruhnil na več krajih hkrati, kar je očiten dokaz, da ie bilo zažgano.
Okoliške požarne brambe 60 bile takoj na mestu, a rešiti se ni dalo nič, pač pa so obvarovale, da se ogenj ni razširil na sosednja gospodarska poslopja. V nevarnosti je bila tudi podružna cerkev sv. Martina tik zraven. Škoda je velika, ker je lastniku zgorela malone vsa klaja za živino.
Prizor s spominske akademije ob 20 letnici dr. Krekove smrti v Unionu v četrtek zvečer
Drobne novice
Koledar
Sobota, 9. oktobra: Po6večevanje cerkva. Dio-nizij, škof.
Osebne vesli
— Duhovniške cesti iz lavantinske škofije.
Župnijski izpit so položili naslednji gospodje: Jurij Guzej, koplan v Žalcu, Franc Horvat, provizor v Vel. Dolencih, Ignac Paluc, kaplan na Bizeljskem, Josip Petrovič, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, Alojz Sunčič, kaplan v Skalah pri Velenju, Josjp Varga, provizor pri Sv. Juriju v Prekmurju in Alojz Žalar, dušni pastir v Hrastniku.
Blaso
za damske plašče, širina 140 cm
od 40'- do 180.- dinarjev
MANUFAKTURA, KOM. D., LJUBLJANA Mestni trg 17_
—. Vse predstave, ki niso resnega značaja, naj se danes opustijo.
—	Sožalni podpisi za predsednikom Masary-kom. Včeraj ob 12 je deputacija Jugoslovansko-češkoslovaške lige pod vodstvom predsednika g. dr. E. Stareta izročila tukajšnjemu češkoslovaškemu konzulu g. ing. St. Minovskemu lepo vezano spomenico s podpisi vseh kulturnih društev, ki so se ob priliki komemoracije za pokojnim predsednikom Masarykom podpisali na podpisne pole. Spomenica je naslovljena na vlado češkoslovaške republike v roke g. min. predsednika dr. Hodže. S pomembnimi besedami je predsednik dr. Stare izročil podpise g. konzulu, ki se je s toplimi besedami v lepi slovenščini zahvalil, poudarjajoč prepričanje, s kako iskrenostjo in globoko žalostjo r.e je slovenski narod in Ljubljana oddolžila spominu velikega prvega predsednika Osvoboditelja. Obljubil je, da bo spomenico osebno izročil te dni, ko odpotuje v Prago, ministrskemu predsedniku. Nato je deputaciji in prisotnim priredil prijateljsko pogostitev.
V nedeljo na Krekov prosvetni tabor v Št.Janž!
—	Razpisana javna del«. V izvrševanju velikega gradbenega programa je banska uprava razpisala prvo licitacijo oddaje raznih javnih gradbenih del. Licitacije bodo od 27. do 29. oktobra. Gradil sc bo /clc/nobetonski most čez temenico pri Ivanji vasi za banovinsko cesto H. reda Pluska—Dobrničc—Mirna peč. Gradbena dela so proračunana na 341.099 din. — Drugi most se bo gradil čez H in žo pri Uolji vasi za državno cesto. Dela so preračunana na 2+4.576 (jjn- _ Modernizirala in temeljito se bo preuredila državna cesta Naklo pri Kranju—Brezje v dolžini 11.525 km. Sprameksiranje te državne ceste II. reda je proračunano na 2,203.625 din.
—	Semenj v Krškem. Mestni gospodarski odbor v Krškem naznanja, da bo letošnji Lukc-žev semenj v Krškem, ker pade dan sv. Lukeža \ ponedeljek, dne 18. oktobra t. 1., šele v ponedeljek po sv. Lukežu. t. j. dne 25. oktobra t. 1., kar naj blagovolijo sejmurji upoštevati.
—	Zahvala. Upravitcljstvo ljudske Solc v štalecrjih se i-kieno zahvaljuje zu podporo 500 dinarjev, za nabavo knjig revnim slovenskim otrokom na Kočevskem, ki nam jo je nakazalo društvo ..Slovenska Straža na Kočevskem« v Kočevju. Upravitelj.	_
(Ravno dene potrebujejo...
Biti morate matere (če ne otrokom pa vsaj možu) in gospodinje, svetovalke, vzgojiteljice, celo kuharice, na-stavljenke .... vse, vse se obesi na Vas! In ne samo površno, vsak vzame košček moči s seboj! Odkod vzeti? Vzemite kri in moč iz
BIOMALZ
Poizkusna doza Din 12'j(l v lekarnah.
—	Večerni trgovski tečaj na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15,
prične 7. oktobra (knjigovodstvo, računstvo, pisarniška dela, korespondenca, nemščina, stenografija, strojepisje). Vpisovanje še ves leden dopoldne, popoldne. zvečer do 8. ure. Brezplačni prospekti.
—	Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno, Začetek pouka 15. oktobra.
—	Šumska uprava v Boh. Bistrici proda na ustmeni licitaciji dne 11. oktobra cca 2200 prm lubja.
Avemor
—	Obdržati je lažje kakor nadomestiti. To
velja izrecno za rast naših las. Ali hočemo čakati, da se nam steza zredči, ali, da nam postane koža na glavi gola, zelo nam bo težko začeto škodo popraviti. Zagrabimo medtem pravočasno ter dajmo koži glave pravo hrano, tako bo imela ona vedno možnost ustvarjati zdrave la6e. Izrecno danes ne bi 6meli zamuditi prilike, da rešimo svoie lase in da rast las zasiguramo r. uporabo naravne hrane za lase pod imenom Silvikrin, ker je to postopanje tako enostavno.
—	Ne hvali dneva pred večerom! Ako smo še danes srečni lastniki lepih, zdravih zob, v najkrajšem ča6U lahko gniloba začne svoje razdiralno delo. Zato je treba to pravočasno preprečili z dnevno nego zob in ust z Odol pasto. Odol voda za usta prodre v najskrivnejše kotičke ustne dupline, de-sinlicira ter daje. čist duh. Odol pasta za zobe preprečuje tvoritev zobnega kamna ter napravi zobe snažno bele.
—	Vozne olajšave v mesecu oktobru 1937. Belgrad: 10. oktobra: Redna glavna skupščina šu-marskih zvaničnikov. Odobrena polovična vozni-na; 16. do 17. oktobra: Skupščina in zbor treznosti — 50 % popust; 11. do 16. oktobra: Praktičen kurz zdravnikov. Državnim, banovinskim in samoupravnim zdravnikom je odobren 75% popust, privatnim zdravnikom pa 50% popust. — čačak: 16. do 18. oktobra: Proslava 100-letnice gimnazije. Udeleženci proslave uživajo 50% popust. — Maribor; 11. do 16. oktobra: Sadjarska razstava in sejem _50% popust. — Mladenovac: 5. do 13. oktobra: Mednarodna razstava in sejem plemenske živine _ 50T,' popust. — Novi Sad: 16. do 18. okto-
bra: Zbor jugosl. veter, udruženja — 50% popust. — Zagreb: 12. do 15. oktobra: Vsem članom Ro-tary-k!ubov je odobren 50% popust za sestanek Ro-tary-klubov, ki bo 10. t. m. v Zagrebu; 31. oktobra: Skupščina Adv. komore. Odobren 50% popust članom Advokatske komore v Zagrebu. — Dubro-vačka paroplovna družba je odobrila na svojih progah vsem inozemskim turistom 50% popusta za časa zimske sezone, to je od 1. novembra do 31. marca 1938, Ta vozni listek velja dva meseca! — Planince opozarjamo, da glasom navodil Min. fin. ni več treba kolkovati objave za polovično voznino 6 5 din. Te objave dobite vsak čas pri »Putniku«.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je
pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi
po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
OeI. res. 8. br. »474/33.
— Šolsko leto se je začelo. Radost prvih dni
šole, veselje z novimi knjigami, vse to se hitro razblini, kadar je treba prijeti za knjigo. Ni vedno razigranost ali otroška nestanovitnost kriva, da otroci ne gredo radi v šolo ter da hitro izgube voljo za učenje. Nedostatek volje je večkrat posledica fizične utrujenosti in onemoglosti. Otrok raste in se razvija, igra, skače in drsa. Učenje je napor za možgane in živce ter je tako odvisno od fizične moči. Zato večkrat vidimo, da se slabotni otroci 6labo uče. Otroški organizem je treba krepiti, da lahko premaga telesne in duševne napore. Ali zahteva se od otrok več nego zmorejo, tako telesno propadajo in živčno slabe ter postajajo nesposobni za izvršitev dane naloge. Izvir otroške moči kakor odraslega človeka je samo hrana. Potrebno je, da se posebno pri otrocih pazi na to, da njih hrana ne bo samo zadostna po množini, temveč tudi zelo bogata redilnih sestavin. Mnogim otrokom nenavadno koristi, ako 6e jim redna hrana spopolni 6 skodelico Ovomaltine. Ovomal-tine z maio količino da telesu one stvari, ki so najpotrebnejše za razvoj mišic in kosti ter obnovitev krvi.
Ljubljana
1 Someščanil Za tretjo obletnico smrti blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja bod.i državni in samoupravni uradi na 6vojih zgradbah razobesili državne zastave na pol droga. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da počasti spomin blagopokojnega kralja in izobesi na 6vojih hišah žalne zastave. Trgovce in obrtnike pozivam, naj imajo svoje lokale med 10 in 12 zaprte. Predsednik mestne občine: Dr. Adlešič Juro, 1. r.
I Trgovine bodo danes od 10 do 12 zaprte. — Združenje trgovcev.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in odslej naprej v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Jegličevci! V torek, 19. oktobra ob 20 bo v dvorani Rokodelskega doma letni občni zbor društva »Jeglič«, nato pa ustanovni občni zbor zadrugo »Jeglič«. Vse člaue prosimo, da se občnih zborov gotovo udeležijo.
1 Vojni dobrovoljci v Ljubljani se vabijo na žalni sestanek ob tretji obletnici mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v društveni sobi, dne 9. t. m. ob 20.
1 šah. klub Triglav obvešča vse člane in prijatelje kraljevske igre, da se prične v ponedeljek, dne 11. t. m. splošni turnir za letošnje klu-bovo prvenstvo. Po lepem uspehu reprezentančne vrste pri tekmah v Trbovljah je pričakovali zelo živahne šahovske sezone. Novi društveni prostori v gostilni Lovšin v Gradišču nudijo vsem članom prijeten šahovski dom. Žrebanje in pričetek turnirja ob 20; igralni večeri so vsak ponedeljek in petek.
1 Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiiki uprizori jutri, v nedeljo, ob 8 zvečer v samostanski dvorani igro »Stilmondski župan«.
1 Vodstvo v Narodni galeriji. V nedeljo dne 10. oktobra ob 11 bo predaval o gotskem slikarstvu in o gotski plastiki msgr. Viktor Steska. Vstop prost.	»
1 Skrajni čas je, da si radi velikega zanimanja nabavite vstopnice že v predprodaji za igro »Župnik iz cvetočega vinograda«, katero uprizori šem-petrska prosveta v nedeljo ob 8 v frančiškanski dvorani kot uvod v proslavo društvene 30-letnice.
1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto obvešča starše mladenk, da bo nedeljski sestanek v društveni 6obi v Gospodarski zvezi, začetek ob 10. Mladci pa imajo do nadaljnjega sestanke v naši kletni sobi v souterenu Vzajemne zavarovalnice, vhod iz Miklošičeve ceste. Vabimo vse katoliško in narodno
Nova pota slavnega pevca in divnlh pesmi Louis Graveure-Ja v velefilmu
Pesem obtožuje
Premiera danes v Elitnem kinu Matici
Gina Falkenberg Hanna Wag
— Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Binet, Der Freund der armen Seelen, oder die katholiscke Lehre vom jenseitigen Reinigungsorte. 552 str., vez. 22 din: Engel, Heilandstrost. Licht und Trostworte an christlichcn Grabern. I. Banrl 217 str., vez. 42 din, II. Band 196 str. vez. 51 din, III. Band 129 str. vez. 44 din; Kcppler Die Armenseelenprcdigt. 206 str., nevez. 36 din; Klimsck, Lcben dic Toten? Sin d Verstorbene zuriickgekommcn? 357 str. nevez. 45 din; Nico-lussi, Im Fcgfcuer. Ervvagungen u. Nutzanwen-dungen. 166 str. vez. 18 din; Nicolussi, Die armen Seelen. 191 str. vez. 36 din; Schneidcr, Das an-dere Leben. Ernst und Trost der christlichcn Welt und Lobcnsanschauung. 540 6tr. ve z. 48 din; Tongelcn. Herr, dein Wille gesehehe! Wortc an le.idendc Christen. 290 str. vez. 23 din; Vidmar, Grab- und Trnuerreden. 16S str. nevez. 10 din.
Celje
Celjska strelska družina bo priredila v nedeljo dne 17. oktobra na strelišču v Pečovniku veliko nagradno streljanje. Natančnejši pogoji na deski pri Ljubljanski kreditni banki na Kralja Petra cesti. Strelci in prijatelji strelskega športa vabljeni,
c Danes ob 8. zvečer bo priredil Fantovski odsek v Celju žalno spominsko komemoracijo za bla-gopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. v dvorani Doma v Samostanski ulici. Udeležba za vse člane obvezna, starešine iskreno vabljeni!
c Pododbor U. R. O. I. R. Celje poziva tovariše rezervne oficirje, da 6e udeleže bogoslužja, ki bo dne 9. t. m. ob 8 v opatijski cerkvi 6v. Daniela v spomin tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Udeležba 6trogo obvezna v uniformi ali v civilu z znakom.
c Drzen vlom na vse zgodaj zjutraj. V noči 4. in 5. septembra je bil okraden posestnik Mlaker na Ostrožnem pri Celju. Tat je odnesel 25 kg masti, nekaj slanine, klobas in mesa ter nekaj posode. V poslopje je vdrl najbrž zjutraj okoli tretje ure, ko je grmelo in deževalo, da je še lažje opravil svoje delo. Mlakarjevi so sicer slišali neki ropot zjutraj, vendar 6o mislili, da je le živina nemirna. Ko so pa vstali, so takoj opazili, da jih je obiskal tat. Javili so orožnikom, ki bodo storili vse, da dobe drhal, ki venomer in zaporedoma vdira m krade okoli Celja.
c Ne vemo ne ure ne dneva. V petek ie zatis-nil za vedno svoje trudne oči 75 letni podpolkovnik v pokoju Penther Emil v Cankarjevi ulici 11, Pokojni je doma iz Čakovca. Pogreb bo v nedeljo 10. septembra ob pol 5 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnišnici je umrla 73 letna preužitkarica Plevnik Marija iz Virštanja pri Podčetrtku, Naj v miru počivata!
misleče starše, da vpišejo svoje male v naše društvo, kjer jih bomo v pravem slovenskem in katoliškem duhu vzgajali in pripravljali za pot v življenje. Bog živi!
1 Pojasnjen požar avtomobila, V noči od sobote na nedeljo je pogorel avto v garaži trgovca Romana Goloba na Mivki. Tega požiga je bil sprva osumljen neki sostanovalec v hiši, ki je bil sprt z lastnikom hiše. Tega sostanovalca je policija aretirala in ga izročila sodišču, sedaj pa se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen ter je bil že izpuščen. Požar avtomobila sta namreč zakrivila dva ključavničarska pomočnika, ki sta v nedeljo nameravala v Kranj na gasilsko tombolo, da bi tam zadela avto ali motorno kolo. Eden izmed obeh ključavničarjev je že imel 6taro motorno kolo, ni pa imel bencina in ne denarja zanj. Zato sla oba ključavničarja sklenila, da vlomita v kakšno garažo ter tam nakradeta bcncina. Najprej sta vlomila v garažo Kmetijske družbe na Novem trgu. Od tam so ju spodili, nakar sta šla na Mivko v Go-lobovo garažo. Z vrčem in z gorečo svečo 6ta se vtihotapila v garažo ter prelivala bencin iz Go-lobovega avtomobila v svoje motorno kolo. Prišla 6ta s svečo preblizu bencina, ki sc je seveda vnel. Oba tatova sta pobegnila. Na begu pa sta s seboj odnesla še vrč z gorečim bencinom, medtem ko je v garaži plamen uničeval lepi Golobov avtomobil. Čudno prikazen dveh bežečih tatov z gorečim bencinom so opazili ljudje. Oba tatova sta se še bolj prestrašila, tako da je eden na begu izgubil celo čevelj. Vse te sledi so zadoščale, da je policija prijela enega tatu oziroma požigalca, drugega pa še išče. Požig Golobovega avtomobila pa je sedaj pojasnjen.
1 Ne zadostuje sočustvovanje z brati za mejami: jx>trebna je razen moralne tudi materialna podpora. Zato naj nudi slehernik 0. in 10. oktobra svoj denarni prispevek. Bran-i-bor, Ljubljana.
I Kino Kodeljevo. Danes ob 8 dva velefilma »Izdajalci« (Lida Barova, Willi Birger) in ^Bengali«,
1 Zvočni kino Vič je pričel zopet obratovali. Predstave 60 vsako soboto ob pol 9. in ob nedeljah ob 4.,' 6. in 8. zvečer. Predvajani bodo najboljši filmi, ki so drugje dosegli največji uspeh. Cene našega kina so najnižje, tako da je obisk kina vsakemu omogočen. Zato ob nedeljah vsi v kino Vič. Dne 9. in 10. oktobra predvaja film Mali lord.
1 V kapeli na Rocnju pod Šmarno goro bo jutri v nedeljo popoldanska pobožnost za člane križanske moške kongregacije, njih rodbine in prijatelje. Pričetek ob treh: govor in pete litanije z blagoslovom. V slučaju slabega vremena ta pol-dnevni izlet odpsde.
1 Trgovce in njih nameščence opozarjamo na večerni trgovski tečaj pri Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zahtevajte brezplačne prospekte!
Narasle vode polagoma upadajo
Ljubljana, 8. oktobra.
Zadnjih 24 ur je trajal pohleven dež, ki ni mnogo vplival na naraščanje Ljubljanice in njenih pritokov. Ljubljanica je začela od sinoči polagoma upadati, do davi je upadla za 5 cm, pozneje pa je bilo upadanje hitrejše ter je vodomer pri Fužinah opoldne zaznamoval, da se je vodostaj Ljubljanico znižal za 50 cm. V pogledu letnih padavin bo najbrž leto 1937 poleg katastrofalnega leta 1933 odneslo primeren rekord v zadnjih 10 letih. Zanimiva so kratka poročila hidrotehničnega oddelka banske uprave, ki dnevno prejema brzojavna poročila o stanju Save.
Iz Tacna je bilo javljeno, da je Sava davi močno narasla. Ob 15 popoldne je vodomer pri Česnovi elektrarni zaznamoval 2.10 m nad normalo. Tendenca pa ie, da je Sava začela upadati. Vzrok naraščanju je v tem, da je Sora v Poljanščico pri-valila v Savo velikanske množine voda, ki so prihajale z v6eh hribov in gora. Drugače poročila nekaterih vodomerskih oostail
Litija. V četrtek ob 8 dopoldne 2.70 m nad normalo, ob 21 že 2.17. Sava še nadalje upada in jc davi bilo stanie 2,08 m nad normalo,
Radeče. Ob 2 zjutraj 4.10 m nad normalo, ob 7 zjutraj 3.70 m.
Krško. V četrtek ob 7 stanje 1.93 m, ob 10 dopoldne 1.73 m in ob 14 še 1.55 m nad normalo. Sava nadalje upada.
Brežice. Vodomerska postaja pri Čatežu javlja vodno stanje Save in Krke: včeraj ob 7 doseženo 4.38 m nad normalo.
Danes popoldne je začasno prenehalo deževati Barometer se ie dvignil Lahka znamenja napovedujejo, da se bo deževno vreme preobrnilo na bolje. Cerkniško jezero je po privatnih poročilih zvrhano. Letošnje deževje je sploh povzročilo, da se niso mogla nadaljevati pred leti započeta osuševalna in druga dela v jezeru. Planinska kotlina, kakor navadno po deževju, jc spremenjena v veliko jezero. Vode 6e počasi odtekajo v požiralnike.
1 Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodcc kozarec uarnvne »Franz-Josef grenčice«.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20.: 9. oktobra, sobota: »Julij Cezar«. Red B.
10. oktobra, nedelja: ob 15 »Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20 »Beraška opera«. Izven.
Opera. Začetek ob 20.:
9. oktobra, sobota: »Evangeljnik«. Red A. Gostovanje tenorista gosp. Josipa Gostiča.
10.	oktobra, nedelja: Ob 15 »La Boheme?.. Izven. Znižane ccne od 30 din navzdol. — Ob 20 »Amaconke«. Prcmicrski abonma.
11.	oktobra, ponedeljek: »Vrag na vasi«, balet. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta.
Maribor
. m Meščani! V počastitev spomina našega blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo mestna občina danes, v soboto, na dan obletnice njegove smrti razobesila rta svojih poslopjih v znak žalovanja žalne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih poslopjih. — Zupan: dr. Juvan.
ni Smrt uglednega moža. V St. Ilju v Slovenskih goricah je umrl v 76. letu starosti velepopesl-nik g. Ivan Bauman. Bil je daleč naokrog znan in spoštovan mož kremenitega, plemenitega značaja. Nad vse skrben in umen gospodar je svoje imetje krasno povzdignil ter je položil temelje znani Baumanovi industriji alkoholnih žganih pijač. Bil je dolga leta cerkveni ključar ter je bil za svoje zasluge odlikovan s papeškim redom »Pro ecclesia et pontificez. Za pokojnikom žalujejo njegova blaga gospa soproga, dva sinova in dve hčerki ter vsa šentiljska fara. Pogreb bo jutri, v nedeljo, po večernicah iz hiše žalosti v Št. Ilju v Slov. goricah na farno pokopališče. — Bodi uiu ohranjen trajen spomin, žalujočim ostalim naše globoko sočutje!
m V frančiškanski cerkvi bo v nedeljo ob pol 12 darovana sv. maša za padle junake v koroških bojih. Na koru bo med sv. mašo pel moški zbor »Drave«.
m Abonenti reda C dobe svojo prvo letošnjo predstavo drevi. Uprizori ee tragedija »Marija Stuartc. V nedeljo zvečer se ponovi klasična komedija »Revizor«. Mariborski gledališki abonentje se naprošajo, da čimprej dvignejo pri dnevni blagajni svoje izkaznice.
m SSK Maribor. Pozivamo vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestacijskega zborovanja v nedeljo ob pol 11 v Narodnem domu ob priliki 17. obletnice koroškega plebiscita.
m Smrt v bolnišnici. Dne 12, avgusta se je odigrala v Racali krvava tragedija, o kateri smo takrat obširno poročali. Elizabeta Drevenškova je najiadla s sekiro ter nevarno jioškodovala svojega slaboumnega brata Henrika Lipnika. Lipnik se je ves čas zdravil v mariborski bolnišnici, včeraj pa je umrl. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo, da se ugotovi, ali je umrl zaradi poškodb, ki jih je Lipniku zadala njegova sestra.
Prva mariborska prodajalna fJk BMll^rl;-in izposojevalnica klavirjev	DnUKIlv
Gosposka 56, priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tem mesecu na posodo vzeti klavirji preidejo v last izpo-sojevaleev, kadar doseže plačana najemnina višino cene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno.
m Dve avtomobilski nesreči. Na cesti Ribnica —Vuhred se je ponesrečil z avtomobilom gostilničar in posestnik Anton Bom iz Orlice. Avto se jo prevrnil v 14 m globok jarek, po katerem teče vuhreški jx>tok. V avtomobilu se je nahajal tudi Bomov oče, ki je zadobil težke poškodbe, dočim je Bom Ie lažje poškodovan. — Na cesti iz Maribora proti Sv. Kungoti je zapeljal izvošček Miroslav jliedl s svojim avtomobilom v čredo krav, last grofice Pachta ter je povozil dve telici.
m Ipaveeva peska župa vabi svoje pevce, da se zberejo zaradi sodelovanja pri manifestacij-skem zborovan ju ob 17 letnici koroškega plebiscita jutri, v nedeljo, v Narodnem domu točno ob 10.15 v pevski sobi »Jadrana«.
Gledališče
Sobota, 9. oktobra, ob 20: Marija Sluarl«. Red C.
Nedelja, 10. oktobra, ob 20: »Revizor«.
H koncertu Ciril-Metodovega zbora
Boris Komarcvski, I. dirigent Ciril-Meto-ega zbora, se je rodil 1893 leta v južni Rusiji v ugledni duhovniški družini. Glasbe in petja
dovega zbora, se je rodil 1893 leta v južni Rusiji v ugledni duhovniški družini. Glasbe in petja se je začel učiti najprej pri Nikolskem. Ko je postal gojenec simferopolskcga duhovnega semenišča, je ves čas vodil petje. Sporedno sc je pa učil ves čas glasbe na imper. glasbeni šoli pri
prof. leušu, solopetje pa pri mojstru Ribako-vem. V Kijevu je končal mojstrsko šolo pri mojstru Ovjelnovcm na konservatoriju. Pozneje je bil dirigent v Kijevu, po prevratu pa jc do-
\'t*k'll . .-» n, i... l.... a .. i. .. «1...... ! ! __ '/__ i	1 • . • _
vršil Sc glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je
buča-očetka
je pa njegov artistični
bil odličen učenec rektorja Lhotke, prof. Uuira. :„	. • • četna
na in Kaiscrja. Od leta 1930, t. j. od početka Ciril-Metodoveea zbora je pa njegov artistični vodja in prvi dirigent. — Z zborom, ki ga je v petih letih dvignil na čudovito umetniško višino, je dosegel v tujini v maju prvovrstne uspehe. A' ponedeljek bo nastopil z zborom in izvrstuim liograuioni v Unionu. Vstopnice pri blagajni i na Unionu.
L1
Velika finančna transakcija
Združenje inozemskega dolga — Prihranek za državo
Leta 1927 je dobila naša država znano 7% Blairovo posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev, dočim V6a prizadevanja leta 1928 spomladi dobiti novo posojilo niso uspela, čeprav je bila že zaključena tozadevna preliminarna pogodba. Šele v jeseni nam je uspelo skleniti z znano švedsko družbo, lastnico vžigalične industrije tudi drugod po svetu »Svenska Tandsticks Aktiebolaget«, Švedska vžigalična delniška družba, pogodbo za posojilo 22 milijonov dolarjev. Obrestna mera je bila določena na 6.25%, emisijski tečaj pa na 90%. Zato pa je morala naša država dati Švedom monopol vžigalic in del presežka monopolov sploh v zastavo.
Posojilo je država porabila za plačilo raznih visečih dolgov, med njimi zaostanke za invalidnino in uradniške plače. Skupno so znašali viseči dolgovi na koncu leta 1928 po uradnem seznamu 1.383.0. milij. din, od tega pa je bilo dolgov med posameznimi drž. uradi in podjetji 475.16 milijonov dinarjev. Od posojila 22 milij. dolarjev je dobila državna blagajna v letih 1928 in 1929 1.087.6 milij. dinarjev.
Prva leta smo plačevali obresti tega posojila v redu. V prvih letih so šli tudi vsi plačani zneski (vsako leto 375.000 dolarjev za obresti), tako da je bila končna vsota dolga dne 30. junija 1932 še vedno 22 milijonov dolarjev ali po tedanjem tečaju 1.236.4 milij. din). Zneske za amortizacijo pa smo plačevali v poseben 6klad za amortizacijo tega posojila, ki jo dosegel na koncu računskega leta 1935—1936 višino 79.6 milij. dinarjev. V zvezi s proglasitvijo moratorija jeseni leta 1932 smo ukinili plačilo obresti in od tedaj se je nabrala na zaostalih obrestih lepa vsota 6,875.000 dolarjev, tako da je naš skupni dolg znašal 28,875.000 dolarjev. Drugi inozemski upniki so dobili izplačane kupone deloma v devizah, deloma pa z novimi funding-obveznicami.
Med tem 6ta se pa dogodili še dve važni stvari, ki sta bistveno spremenili položaj. Družba Kreu-ger & Toll, ki je te obveznice dobila od omenjene švedske družbe, je te obveznice zastavila za neko posojilo in ko je družba ialirala, je prišlo do tega, da so morale biti tudi obveznice našega 6.25% vžigaličnega, švedskega ali Kreugerjevega posojila prodane na dražbi. Toda preden govorimo o tem, je treba našteti še važno izpremembo: posojilo je bilo sklenjeno v ameriških dolarjih, spomladi leta 1933 pa je dolar zelo padel, in 6icer v večji meri kot tedaj dinar, tako da smo imeli od tega tudi korist.
Na dražbi dne 27. oktobra lani je kupila Družba za realizacijo terjatev Kreugerjevih posojil, pri kateri je sodeloval mednarodni kapital, med njim tudi švicarski, te naše in še obveznice drugih držav. Za naše obveznice, katerih vrednost je tedaj 27,500.000 dolarjev, če priračunamo glavnici še zapadle, pa neplačane obresti. Do danes je ta vrednost (na papirju seveda) narasla na 28,875.000 dolarjev, kot smo že omenili,
Izvoz lesa v Nemčijo
■	zadnjem sestanku našega jugoslovansko-
IfifcJttšftfeii odbora v Dubrovniku je naša delegacija načela tudi vprašanje lesa. Doslej so Nemci po mili volji krčili in povečevali uvoz lesa iz naše države, sedaj pa so doseženi stalni kontingenti, in sicer sme znašati naš izvoz lesa do ll"o zneska skupnih plačil v Berlinu. Letni kontingenti za les so v tonah: hrastov okrogli lesi 4000, trd okrogli les 5000, hrastov rezan les 30.000, mehak rezan les 60.000, trd rezan les 9000, hrastove doge 2000 in vpognjen les 1500.
Nadalje je važno tudi to, da se v okvirju stalnega jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora osnuje poseben pododbor za les, ki se bo ba-vil zlasti z izvozom našega lesa v Nemčijo.
Kot smo že poročali, se je naša država obvezala dobaviti Nemčiji 5000 vag. pšenice in 10.000 vag. koruze. Doslej je bilo določeno, da se vsako leto uvozi 5000 vag. pšenice, 5000 vag. koruze, 5000 vag. pa ali koruze ali pšenice, kar je bilo odvisno od naših izvoznih presežkov. Nemčija nam je tudi odobrila dodatni kontingent 20.000 komadov prašičev za uvoz. Doslej je znašal kontingent 80.000 glav, od česar smo izvozili še 20.000 glav.
Hranilnice zahtevajo pupilni denar
Hranilnice zahtevajo nazaj pupilni denar. Na
seji upravnega odbora Zveze hranilnic v Belgradu dne 7. oktobra letos je bilo soglasno ugotovljeno, da je pupilna varnost in pravica na pupilni denar bistvena označba hranilnic v svetu. Ta denar jim
Skupina mednarodnih kapitalistov jc ponudila letos naši državi, da lahko vse te obveznice odkupi za 5,775.000 dolarjev. Bila pa je pripravljena v ta namen preskrbeti naši državi kratkoročno posojilo za 5 let. Pogajanja so pa privedla sedaj do tega uspeha, da je naša država kupila od te skupine vse obveznice, katerih imenska vrednost je 22 milij. dolarjev, za 4,400.000 dolarjev. To je izredno nizka kupnina in je razlika med kupno ceno, kalero 60 dali inozemski kapitalisti ob dražbi niti ne 400.000 dolarjev, ker so dali za naše papirje na lanski dražbi nekaj nad 4 milij. dolarjev. Važno je še tudi, da je omenjena inozemska skupina naši državi posodila vsoto 4.4 milij. dolarjev in da emo 6 tem novim posojilom lahko odplačali dolg, ki je znašal okoli 29 milij. dolarjev.	,
Vsekakor je transakcija izredno koristna za našo državo. Predvsem je dobiček v tem, da se iz-nebimo velikega inozemskega dolga. Naš inozemski dolg se je znižal s tem za okoli 1.200 milij. din, če upoštevamo za koliko se je zvišal (namreč za kupnino v znesku 215 milij. din po tečajih v prostem prometu, ki so višji od uradnih tečajev).
Za naš državni kredit je tudi važno, da se zniža breme, ki bi ga drugače prej ali slej morali začeti odplačevati. Obresti sedaj ne bo treba plačevati letno za 22 milij. dolarjev, pa še pokriti na kakšen način velike zaostanke na zapadlih obrestih. Namesto 1.375.000 dolarjev na glavnico bomo letno plačevali, kolikor sklepamo iz izjav finančnega ministra, samo 275.000 dolarjev. To pomeni zopet nov prihranek za državno blagajno, če gledamo s stališča stalne obremenitve našega državnega proračuna in ta prihranek dosega vsoto 1,100.000 dolarjev, kar da po uradnem tečaju letno približno 47 in pol milijona dinarjev. To je vsekakor znatna razbremenitev državnega proračuna.
Z druge 6trani zopet je za nas dobro, da smo se iznebili obveznosti, ker smo prišli na 6lab glas, ker nismo nič plačevali svojim upnikom. Sedaj je stvar odpravljena z dnevnega reda in naš državni kredit je zopet pridobil, kar potrjuje tudi vest, da smo za to transakcijo dobili srednjeročno posojilo pri inozemskih finančnikih.
Končno moramo še poudariti pomen te transakcije za državno gospodarsko politiko pri vžigalicah. Niso še znane podrobnosti glede tega, vendar lahko sklepamo iz govora finančnega ministra, da smo se iznebili s tem raznih obveznosti, ki so nam bile naložene ob sklenitvi posojila leta 1928.
Poleg občutne razbremenitve državne blagajne za obrestno službo in velikega zmanjšanja bremena dolga naje države v inozemstvu, pomeni ta transakcija tudi nov korak k okrepitvi naiega gospodarstva in k povečanju naše gospodarske neodvisnosti.
(Opomba: Po zadnjih nam znanih podatkih je znašal naš inozemski dolg dne 1. marca 1936 21.378.5 milij. din. S to transakcijo se je naš državni dolg, če ne upoštevamo zapadlih obresti, zmanjšal za približno 850—860 milij. dinarjev na onih 20 in pol milijarde dinarjev.)	D. P.
daje možnost, da izvršujejo prave hranilniške posle in naloge. Obžaluje, da našim samoupravnim hranilnicam še ni vrnjena odvzeta pravica na pupilni denar, katero so uživale dolgo vrsto let, katere pa drugače 6talno uživajo vse hranilnice v drugih državah. Upravni odbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije smatra, da se mu mora ta pravica vrniti najprej z uredbo o hranilnicah in nujnim njenim uveljavljenjem in izjavlja, da se naše hranilnice ne morejo nikdar odreči te svoje osnovne pravice.
K temu je treba pripomniti še, da so zastopniki slovenskih hranilnic — gg. dr. Kamušič, dr. Černe in dr. Murko — včlanjenih direktno v Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, na isti seji natančno razložili, zakaj je nova uredba za slovenske hranilnice v najvažnejši točki (razen v oni o pupilarnem denarju) o nalaganju denarja nesprejemljiva, zaradi česar so zahtevali, da se sprejme uredba samo tedaj, če bodo zaščiteni interesi slovenskih hranilnic in slovenskega gospodarstva. Zato se bodo še pred izdajo nove uredbe poiskale možnosti, kako ugoditi zahtevani slovenskih hranilnic.
Dobra zaposlenost
v septembra
Sezija na delovnem trgu je še vedno dobra. Tudi v septembru je bila zaposlenost delavstva dobra. Povprečno število zavarovancev je znašalo v septembru letos 102.034, dočim je bilo zavarovancev avgusta letos 102.402, lani septembra pa 91.313. Za primerjavo navajamo, da je v najboljših letih znašalo število zavarovancev septembra: 1929 102.000 in 1930 101,663.
ludi povprečna dnevna zavarovana mezda narašča in je dosegla septembra letos 24.26 din (avgusta 24.05, lani septembra 22.98 din). Zavarovane mezde so narasle i pri moških i pri ženskah. Ves dnevni zas-lužek delavstva je znašal povprečno v septembru 1937 2.475.062.80 din (avgusta 2.463.193.20 din, septembra lani 2.098.678 din).
Odstotek bolnikov se je v primeri z lanskim septembrom zmanjšal za 0.35 na 2.57%.
Cene naraščajo
INDEKS CEN V SEPTEMBRU.
Po podatkih Narodne banke je bil indeks cen na debelo v mesecu septembru 1937 naslednji:
sept. 1936 avg. 1937 sept. 1937 rastlinski proizv. 60.4 74.5 79.9 živina in proizv. 64.9 66.1 67.2 miner, proizv.	80.8 88.1 89.0
industrijski proizv. 69.2 78.0 80.4 skupni indeks	67.0 75.3 78.1
izvozni proizv. 63.6	— 77.5
uvozni proizvodi 70.0	— 75.3
Indeks cen kaže torej znaten dvig cen, ki je opažen v vseh skupinah. Posebno znatno so narasle cene rastlinskih proizvodov, v najmanjši meri pa cene mineralnih proizvodov. Ugodno znanje je tudi, da je razmerje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov znatno boljše v korist kmetijskih proizvodov kot lani, kar povečuje kupno moč našega kmeta, najštevilnejšega stanu v državi To ima svoj znaten vpliv tudi na konjunkturo v naši državi, kateri je ugoden potek še nekaj časa zagotovljen.
Borza
Dne 8. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kli ringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.52—8.62, v Zagrebu na 8.51—8.61, v Belgradu na 8.50—860.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.625— 30.325, v Belgradu 30 blago.
Nemški čeki 60 narasli v Ljubljani na 13.71— 13.91, v Zagrebu na 13.68—13.88, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo novembra 13.575—13.775, za sredo decembra 13.50—13.70, za konec decembra 13.30—13.50. V Belgradu so beležili 13.70— 13.90.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.184.161 dinarjev.
Ljubljana — tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 hI. gold. . . . 2396.16—2410.76
Berlin 100 mark...... 1739.02—1752.93
Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52
Curib 100 frankov...... 996 45—1003.52
London 1 funt.......214.36— 216.41
Newyork 100 dolarjev .... 4301.01—4337.32
Pariz 100 frankov...... 142.62— 144.06
Praga 100 kron....... 151.73—152.83
Trst 100 lir........ 227.75— 230.83
Curih: Belgrad 10, London 21.5525, New York 434.75, Bruselj 73.225, Milan 22.93, Amsterdam 240.40, Berlin 174.65, Dunaj 80.20 (81.75), Stock-holm 111.125, Oslo 108.30, Kopenhagen 96.20, Praga 15.23, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.53, Buenos-Aires 130.50.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 93—94.50, agrarji 53.25—55, vojna škoda promptna 412—414, begluške obveznice 77—78, 4% severni agrarji 51.50—53, 8% Blerovo posojilo 92—91, 7% Ble-rovo posojilo 84—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 93 denar, agrarji 53.25—54, vojna škoda promptna 412—413, begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 75.25 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 94.50—95 (94, 94.50), 7% Blerovo posojilo 84.50—85 (85), 7"h posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.450 denar, Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 230—245, Nar. šumska 18 blago, Gut-man 50—51, Isis 30 blago, Sladk. tov. Bečkerek 650 blago, Osj. sladk. tov. 195 blago, Osješka livarna 200 blago, Dubrovačka 425—440, Jadranska plovba 425—440, Oceania 275 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 93.50 denar, agrarji 53.25 denar, vojna škoda prontptna 411.50—412, begluške obveznice (77.75), dalm. agrarji 75.75—76 (75.75), \% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 94— 94.50 (94), 7% Blerovo posojilo 85—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25—101. — Delnice: Narodna banka 7.500—7550. Priv. agrarna banka 202 denar.
Debelost
je pogost o dokaz, da obstoje motnje, škodljive zdravju, ki morejo dovesti do nezaželjenih posledic. Smisel za pametno nego telesa, za pazljivo skrb glede prebave in izmenjave onovi jc postal danes vsesplošen. Znano je, da se nabirajo v telesu usedline in snovi, ki se morajo odstraniti, da se izognemo motnjam, škodljivim zdravju in pa nelepi in nezaželjeni debelosti.
2e skozi več decenijev se je izkazala Krušen-sol kot koristna. Jemlje se najbolje zjutraj. Začnite z njo takoj, ako želite nagel uspeh.
Krušen sol priporočajo zdravniki; ena velika steklenica zadošča za 3 mesece, stane samo 45 din. mala pa 27 din. Dobi se v lekarnah. Oglas. rog. S. br. 29.613-35.
Dunaj. Špekulacija jc danes v večji meri prodajala papirje. V kulisi so bile tečajne izgube v začetku majhne, kasneje in na koncu pa so bile tečajne izgube večje, Tudi v zagradi so ikoro vsi papirji oslabeli. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranske obligacije 60.75 (63.05), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.50. — Delnice: Creditanstalt-Bankverein 253 (269), Landerbank 70, Donavsko-savsko-jadi anska 19.50 (19.80), Gfaz—Koflach 27.10, Steg 25.80 (27.52), Steweag 28.40 (28.60), Magncsit 87.30 (90.50). Trboveljska 25.30 (27.20), Alpine 43.65 (16.85), Rima Murany 82.75 (86.50), Steyr-Daimlcr-Puch 221 (229), Leykam 71 (75), Semperit 76 (79.50).
Žitni trg
Sombor: Pšenica: bč. okolica Sombor
178—180,	gornja bč.179—181, srem. 178—180,»lav.
179—181,	ban. 173—175, gornja ban. 180—182, bč. ladja Kanal 180—182, bč. ladja Begej 181—183, bč. ban. šlep 181—183. Tendenca neizpremenjena Promet 110 vag.
Novi Sad: Pšenica: bč. ladja Tisa 181 — 183, bč. ladja Begej 180—182. — Otrobi: bč. srem. ban. 99—101, bč. ladja 104—106. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Živina
Mariborski svinjski sejem. 8. oktobra: Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 240 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov 70—100. 7—9 tednov 85—105, 3—4 mesece 130—170. 5—7 mesecev 210—340, 8—10 mesecev 350—440, 1 leto 620- 780 din. I kg žive teže 6—7.50 din, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 105 svinj.
Sejem v Ptuju. Prignanih je bilo 300 konj, 172 volov, 824 krav, 44 bikov, 100 juncev, 199 teli«, (i telet, skupaj 1645 glav. Povprečne cene za različno vrste na sejmih dne 7. IX. in 21. IX. so bile sledeče (vse za kg žive teže): debeli voli 5—5.50 din, poldebeli voli 4—4.75, plemenski voli 4—4.50, biki za klanje 3.40—5.3(1, lelico za klanje 4—5.50, klavne debele krave 4.50—5.25, krave za klobasarje 2.50—3.—, plemenske krave 3.50—4.50. mlada živina 3.75—4.50, teleta 5—6.25, svinje plemensko 5.50—6.25, svinjo poldebele za zakol 6 do 7 din. — Prodanih je bilo 727 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 5 konj, v Ilalijo 13 volov. — Mesne cene (za kg): volovsko in telečje meso 1. vrsto 10—12 din, volovsko meso II. vrste 10 din. telečje II. vrsto 9—10 din, zrezek brez priklad 18 din, svinjsko meso (sveže) 12—14 din, zrezek brez priklad iti din.
Radio
Programi Radio Ljabljanai
Sobota. 0. oktobra: 12.()0 Pisan« zvok« v venček nabran« pošljemo v ot«r iz bole Ljubljane! — 12.45 Vreme, poročila — 1.1(10 Oa.s, spored, obvestila — 1:1.1,"i Pisan« zvoke v venček nabrano poSljetuo v eter Iz bel« Ljubljane! — 14.00 Vremo — 18.00 Za delopust (igr/i Radijski orkester - 18.40 Poglobitev ljubljanskega kolodvora (g. int,-. Stanko Dimnik) — lo.ftu ('as, vreme poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalun ura: O kralju Aleksandru I. Zedinitelju (Niko Bartulovič) 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Zalili koncert v spomin smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja: 1. Orgelski koncert feosp. profesor Pavel RančifcaJ). 2. Recitacij« (gosp. .ložo Zupan). 3. lliindcl: Arija iz oratorija .Mesija (poj« ga. Fran.ia Bernot-Golobova s sprcinljoviiuieni Radijskega orkestra). 4. Koncert Radijskega orkestru. — 22.00 C (is. vreme, poročila, spored — 22.13 Koncert Radijskega orkostra. — Konce, oh 23.
Dragi programi t
Sobota, !>. oktobra, Belgrad: 20 Ve«, koncert Zagreb: 20 Bolgrad — Dunaj: 19.2.) Pester konc. 20.15 Pester večer — 21.45 Viol. konc. 22.20 Plesna glasba Budimpešta: 19.50 Azra, slušna igra — 31.50 Ork. konc-.
—	Trst-Milan: 21 Veseloigra — 22.15 Ork. koncert Rim-Bari: 21 Trubadur, opera Verdi — rraga: 20.10 Pester koncert — 22.15 Plošče — Varšava: 20 Sol. koncert. — 21 Več. koncert - Berlin: 20.10 Vesel večer
—	Vratiilava- 19.10 Pester spored — Frankfurt: 20 Ri polet to, opera, Verdi — Hamburg: 20.1(1 Pcstr« melodije — Kolu- 20 Zali. program — 21.05 Prenos Trubii-diir.1.1 iz Rima — Konigsbcrg: 20 Pester več, spored — Stuttgart: 20 Poster znb. večer.
Kulturni obzornik
Razstava A. Černigo'(a
V Jakopičevem paviljonu gostuje ta teden 6 kolekcijo 25 podob (večidel slikane na les) in z večjo skupino grafičnih listov majhnega formata Avgust Černigoj, ki ga Ljubljana že pozna, Kmalu po vojni, leta se ne spominjam več točno, je Černigoj v družbi arhitekta I. Spinčiča ter arh. R. Kregarja priredil v prostorih Srednje tehnične šole razstavo konstruktivističnega slikarstva, ki je zbudila mnogo debate. Struja, katero je Černigoj tedaj zastopal, je bila ena najekstremnejših, in čeprav so v onih letih pri nas tudi modernisti lahko beležili mnogo pristašev, vendar konstruktivizem ni zajel širših krogov za umetnost zainteresiranega občinstva.
Mnogo let je preteklo odsihdob in Černigoj kaže na tej razstavi že dokaj drugačen obraz. Od teze: »Zajkaj ne bi mogla biti umetnina bodočnosti na pr. avtomobil?«, teze, ki je bila v nekih pogledih simpatična celo marsikakemu konservativ-nejšemu občutju in ki si jo oni čas lahko često slišal, so slike, ki jih vidimo tu, že neznansko oddaljene. Namesto gole matemalično-geometrične in strojne motivnosti tedanjih podob ter namesto po-lihromiranja posameznih elementov v sliki vidimo na podobah v paviljonu predmetnost resničnega sveta, morje, zalive, krajino, drevesa, hiše, ljudi itd., in na to se pač nanaša Černigojev terminus: neorealizem, novorealizem. Vzporedno s tem je Černigoj rehabilitiral tudi barvo, ki je predmetom lastna, lastna po svoji faktični naravi in baš lokalna barva igra važno vlogo v današnjih njegovih •likah. Nekdanji konstruktivno mehanični red sicer prenekje še čutimo v slikah; namesto linearnih prog vidimo zdaj barko, namesto kubov hiše, namesto cilindrov m stožcev Satore cirkusa itd.: kdor
zna gledati slike »med vrstami«, bo na dnu podob še videl nekdanji shema, toda stvar je postala sedaj to, kar edino lahko je: kompozicionalni red slike, ne več njen predmet. Černigoj v dobršni meri vrača naravi predmetnosti njeno vrednost in funkcijo, 6e sporazumeva z barvo, v kateri dosega jako lepe koioristične učinke, sc nagiblje tu bolj v romantiko, v njeno romantično občutje (Tihožitje št. 7), drugod v realistiko (portreti) in ima obilo posla z vsemi motivnostmi vidnega sveta.
Značilni zanj so danes v nekem smislu majhni formati podob, ki so morda zadeva praktičnosti, a tudi njegovega gledanja, Ker dejansko vlada ta miniaturna, preciozna forma tudi v upodobitvah samih, posebno še v grafiki ter nekaterih njenih tehničnih osobitostih. V skali in paleti doseza Černigoj poleg sorazmerno velike čustvene topline posameznih barv lepe harmonične učinke in je njegova slika v splošnem mirnejša nego njegova misel, ki še vedno rije po problemih. Reči pa je treba, da poslednja vendarle v večji meri posega v njegovo upodabljajoče delo, nego bi morda tudi on sam mislil, in zato smemo velikih osnutkov pričakovali od njegovega čopiča šele, ko 6e bo ta še bolj osamosvojil in osvobodil od misclskega iskanja tega nemirnega, a na vsak način zanimivega umetnika.
R. L.
Cerkveni glasbenih
V	času od zadnjih tovrstnih poročil sta izšla dva zvezka »Cerkvenega glasbenika«, v katerih je msgr. Stanko Premrl zopet uredil mikavno snov.
V	prvem zvezku (7. in 8. štev.) je na naslovni strani priobčen članek, v katerem se Josip Jane-žič bavi s problemom sodobne cerkvene glasbe, ki je trdno oprt na cerkvene dogmatične postave, izkazuje sicer dobrohotnega ljubitelja cerkvene glasbe, ki pa ne ljubi problematike, kateremu iskanje za novimi potmi v bodočnost ni ravno pri srcu in ki se udobno počuti v sedanjosti, taki kot ie, ter jo prav zato zagovarja, čeprav priznava, da ka-
kim očitkom »ne bo dosti ugovarjati«. Članek jc pisan v glasbenem oziru po vtisih povprečnega opazovalca, brez stilno kritičnih potez in zato ni mogel priti problemu današnje cerkvene glasbe do dna. Kajti sicer ni težko dogoati vsaj to, da je danes še vedno večina naše cerkvene glasbe pod vplivom klasicističnega maniriranega sloga, kar je dovolj zgovorno, če vemo, da je prav klasicizem potegnil cerkveno glasbo povsem v posvetne vode (J, Ilaydn je n. pr. uporabljal arije iz svojih komičnih oper v svojih mašah) in da 6e za svoj posebni duhovni stil od takrat dalje bori cerkvena glasba, da pa jc prav danes v tem vsosplošnem is-kr.nju novih poti čas za nastanek novega cerkvenega sloga zelo ugoden.
V ostalem so v listu razna nadaljevanja že za-početih člankov, ki jih zaključujejo razna poročila in dopisi.
Glasbena priloga vsebuje Iri pesmi, in 6icer dr. Dolinarjev mešan zbor s spremljavo orgel: ^Danes odprto je sveto nebo«; skladba se oklepa bla-gozvočij z mnogimi impresionističnimi potezami. — Dva Premrlova zbora »Zdrava božja Mati« in »Tebe molim Jezusa« — od katerih je pisan prvi za mešani a cappella, drugi pa za zborsko eno- i glasje s spremljavo orgel, nesita tipične poteze , skladateljevega sloga, ki se opira predvsem na dosledno, čeprav večkrat dokaj pisano harmonično zvočnost. Prva pesem ima svojo posebno mikavnost v poudarjeni recitativnosti. sloneči na akor-dičnih zaporedjih.
Na čelu drugega zvezka stoji lep in znanstveno podprt članek, ki v jasnih črtah orisuje osebnost Antona Foersterja. France Marolt ie v tem članku nakazal pomen Foersterjeve glasbene osebnosti za vso slovensko in predvsem za cerkveno glasbeno umetnost. — V ostalem pa 6e ludi v tem zvezku ponajveč vrste nadaljevanja raznih že svoj-čas započetih člankov, r izjemo Premrlovih vrstic, posvečenih j- poljskemu skladatelju prelatu Wal-czvnskemu in Lavričevega opisa škocjanskih orgel. Ob koncu so zopet poročila in dopisi.
V tem zvezku pa prinaša glasbena priloga najprej dve Premrlovi Absoluciji, posvečeni spominu t nadškofa Antona Banaventure Jegliča; v obeh skladbah, ki sta pisani v preprostem mešanem štiriglasju, je mnogo umirjene in odmaknjene ža-losli. — Sledila še dva enostavna mešana zbora, in sicer Luževičev »Kristus Kralj« in Blažičeva »Blagoslovna«.	V. U.
Knjižne novosti zadnjih mesecev: Kranjec Silvo: Med Napoleonom in Leninom — 6to let Evrope 1814—1914 (Kosmos), vezan 120 din; Bevk: Človek proti človeku, roman (Zbirka domačih pisateljev), 70 din; Rahmanova-Stanek: Tovarna novega človeka, roman (Ljudska knjižnica), vezan 48 din; Weiser-dr. Lovrenčič: Najmlajši poročevalec (Zbirka mladinskih spisov), vezano 45 din; Kastner: Pikica in Tonček, poslovenil Mirko Kunčič (Zbirka mladinskih spisov), vez. 36 din; Kalan: Kristus kra-Ijujl 10 din; Kronika slovenskih mest, IV. leto, prva številka, 30 din; Boje Etbin: Strukturna psihologija in pedagogika, 10 din; Avtomobilski priročnik za dravsko banovino, vezan 150 din; Kušej: Zakonsko pravo, nevez. 15 din; Goljar: Pravni svetovalec, II. del Kmetijska zašita, vezan 40 din; Dr. Rupel: Sacrum promtuarium Janeza Svetokriškega, vez. 92 din; Profilaksa raka maternice, 1 din; Smersu: Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, 2 din: Dr. Kotnik: Slovensko-francoski slovar, vezan 80 din; Izlet na Himalajo, 3 din; Lotosov cvet, 3 din; Kri mučenevv, 3 din; Gunlher-Rihteršič: Dušica-Rožamarija, roman, 130 din, vezano 150 din; Dr. Korošec-Krek: Rimsko pravo, II. del, nevez. 212 din, vezano 232 din; Rakuša R.: Esperantska slovnica, 16 din; Sič: Knjigovodstvo, III. in IV. del, vezan po 65 din; Dr. Steska: Organizacija državne uprave, 68 din; Zwitter: Koroško vprašanje, 18 din: Vozni red »Ekspres« 10 din; Mali iepni vozni red 5 din; Dr. Matko: Vitamini in njih pomen za človeško telo, 12 din. — Vse knjige, ima ns /»logi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Komedija zaradi komedije
Spričo uspeha, ki ga j" >Tovarišč« iniel po vsem svetu, ni čurlno, da so se velike igralke za to vlogo kar trgale. Morali so prirediti pravcato preizkusno tekmovanje, pri katerem je zmagala Kay Francisova, kateri je Warner Bros že v začetku namenil to vlogo. Toda režiser Anatol Litvak je bil druge misli. Delo se odigrava v Parizu,« je dejal, »zato mora bili glavna igralka Francozinja. Njegova je zmagala; družba je Francisovi vzela vlogo in jo dala Claudetti Colbertovi. Kay Francisova ni bila s tem zadovoljna, drugi ame-rikanski igralci v IIollywoodu tudi ne. Potegnili so se zanjo in začeli veliko gibanje proti neameri-kanskim igralcem pod geslom: »Hollywood Ame-rikancem..
Toda s tem se vrsta dogodkov ob tej komediji še ni končala. — Nekega dne je režiser Anatol Litvak nenadno ustavil delo pri filmanju za dva
dni. S prijateljem, nemškim režiserjem Fritzom Langom je sedel v letalo in se odpeljal v majhen kraj v državi Arizoni. Tam ju je čakala znana igralka Mirijam Hopkinsova, ki jo je režiser z letališča odvedel naravnost pred oltar. Takoj za njima je priletel tja drug par, ki je stopil pred župnika takoj nato. Bila sta to igralca Alice Fay in Toni Martin. Alice tudi igra v filmu Tovariše« in je dvodnevni režiserjev dopust porabila za to, da se je poročila. Čez pol ure sta se z letališča dvignili dve letali 7. dvema na novo poročenima paroma, ki sta se naslednje jutro spet dobila v \Varnerjevih ogromnih filmskih delavnicah v Bur-banku ter nadaljevala z delom pri novem filmu.
Pisatelj Deval pa zdaj potrpežljivo čaka, kdaj bo njegov komad vzbudil nove vesele in žalostne dogodke, kar je z ozirom na dosedanje reči ob tej komediji treba tudi pričakovati.
Rontgenova stena
v Beli hiši
V Belo hišo v \Vashingtonu, prestolnici USA, so uvedli neko novost. Posebna policija, ki skrbi za varnost v hiši, je postavila na stopnišče, koder mora vsakdo iti, ki hoče priti v notranjost, ront-genovo steno, ki slehernega prišleca za nekaj sekund natančno povzame in s tem pokaže, ali ima dotični kako orožje v aktovki, žepu ali kje drugje.
Romuniia
Državni zbor Laponcev. Laponci so nomadski narod v severni švedski, ki jih drugi prebivalci potiskajo vedno bolj proti severu. Zdaj so se zastopniki Laponccv zbrali in skušajo doseči, da Laponci ne bi več romali iz kraj v kraj, ampak da bi sc stalno naseiiii koi poljedelci. Siika je z zborovanja
v Arvidsjauru na ser. švedskem
Na Sredozemskem morju
1 Highland Posts poroča, da je njujorški župan Fiorello II. La Guardia po svoji ženi v sorodu s svetovnim morilcem Belo Kunorn.
Italijanskemu mojstrskemu dirkaču Pietru Taruffiju se je posrečilo s svojim 500 kub. cm 4 cilindrskim avtomobilom na avtomobilski cesti med Milanom in Brescio doseči 12 novih svetovnih r e k o r -d o'v, ki jih je doslej deloma imel Monakovčan, rekorder Ernst Hcnne
Angleški rušilec »Basilisk«, ki ga je v zahodnem delu Sredozemskega morja napadla neka podmornica, a je zgrešila svoj cil)
Neka podmornica je napadla angleški rusilec. Basilisk}, ki ie pazil na vzhodni obali Španije. Podmornica je izstrelila torpedo na rušilca, a torpedo ni zadri. Britski rušilec je odgovoril takoj z bombami, a uspeh ni znan, ker se ni podmornica nič več prikazala. Posadka rušilca je ze prej večkrat opazila listo podmornico.
To ni prvi napad na vojne ladje, ki patrulji-rajo in skrbijo za red ob španski obali. Takih rdečih napadov je bilo že več. Pozornost vzbuja le to, da so valencijska poročila napad že takrat javljala, ko še nihče ni ničesar slutil o njem. — c.Timesv opozarja na napad rdeče Španije na ladjo cHazard v noči od 31. avgusta na 1. sep-
tembra in sklene svoje poročilo od 4. oktobra s pripomlK), da je takojšnji odgovor angleškega rušilca «Basiliska» na rdeči napad dobra šola za rdeče Špance.
Jasno je, da valencijska vlada take napade, kot je bil ta, nalašč proizvaja. Rdeče španske podmornice, ali lx>lje, njih voditelji, pač vedo, da ne morejo ničesar ukreniti zoper mogočno angleško brodovje, če nočejo izzvati vojne. Največ jim je torej za to, da poostrijo položaj v Sredozemlju, da povzročijo nove težkoče in da — seveda vse po naročilu sovjetske Rusije — splošno stanje glede na težkoče še bolj stopnjujejo.
Leta 1935 se je v Romuniji rodilo 588.386 otrok (30,7 na 1000 ljudi); 1936. leta pa 608.744 otrok (31,5 na 1000 oseb). Leta 1935 je umrlo 402.678 ljudi (21,1 na 1000 prebivalcev), a 1. 1936 je umrlo 382.185 oseb (19.8 na 1000 oseb). '
Padla je umrljivost otrok pod enim letoin življenja. Leta 1935 je umrlo 19,2% dojenčkov, a 1. 1936 samo 17.5%, to je 106.497 dojenčkov.
Najboljše so razmere v Bukovini, kjer število prebivalstva najbolj narašča. Najhujše pa je v Besarabiji, kjer je umrlo samo v župniji Lapušna 67,1% novorojenčkov. — Najmanjša umrljivost je med Judi.
Vittorio Mussolini, ducejev sip, je nedavno dospel v Hollywood, da prouči proizvajanje filmov
Izrezi!
Za pljučne bolnike.
Kostanjeva torta.
Potrebuješ: 20dkg sladkorja, 3 rumenjake, 20 dkg pretlačenih kostanjev (z lupino 35 dkg), beljak iz 3 jajec in 5 dkg čokolade. V sneg iz beljakov primešaš sladkor, nato čokolado, ki jo prej razmehčaš v pečici in ii primešaš mrzle vode in rumenjake in še sla Iknr. S tem napolniš posodo (za puding) in kuhaš 1 uro v sopari."Daš na mizo vlepeno smetano.
Claudette Colbert igra glavno vlogo v filmu »Tovariše« (Glej članek!)
Ves svet je zadnje čase z zanimanjem bral poročila o aferah, komedijah in tragikomedijah, ki jih je povzročil v Evropi in Ameriki komad Irancoskega dramatika Jacquesa Devala >Tova-rišč . Ta komedija, ki obravnava življenje ruskih emigrantov, je imela zadnji dve leti vsepovsod uspeh, kakršnega zlepa ne pomni kaka gledališka igra. Prevedli so jo na štirinajst jezikov, jo igrali v tridesetih državah — pri nas še ne —, vrh tega pa je sprožila še celo vrsto smešnih in čudnih zadev, ki so zanimive, vrhu lega pa še dobra reklama za delo in za pisatelja.
Komedije zaradi te komedije so se začele ze v Parizu, kjer je občinstvo burno ugovarjalo proti temu, da sta na odru in v francoskem filmu igrali glavno vlogo nefraucozinji Romunka Elvira Po-pescu ter Madžarka Irena Zilahy. Obe sta imeli velik uspeh, toda del občinstva se le ni mogel pomiriti zaradi dejstva, da sta v francoskem komadu na pariškem odru in v francoskem filmu igrali glavno vlogo dve tuji igralki.
Pisatelj se je neskončnim prerekanjem hotel umakniti s tem, da je pobegnil v liollywood, da bi se pogajal z ameriškimi filmskimi družbami za filmanje Tovarišča . Pravico za film je kupila Warner Brosova družba. V liollywoodu je Deval sjioziial filmsko igralko Elzo Argalovo. Vzljubila sla se na prvi jiogled in sklenila, da se takoj f>o-ročita. Odpeljala sta se v malo gorsko vas in v tamošnji cerkvici sklenila zvezo. Nameravala sta se takoj vrniti, toda namesto njiju je prišlo v llollywood le poročilo o avtomobilski nesreči, ki ju je doletela pri vrnitvi. Le jk> posebni sreči sta si pri nesreči rešila življenje.
Ko je Deval s filmsko družbo sklenil pogodbo, so začeli iskati za glavno vlogo primerno igralko.
Kleti, ki se same razsvetljujejo
Poglavitna najdišča za skrivnostno, žarečo in razpadajočo snov, radij, ki ga tako krvavo potrebujemo za fiobijanje »kulturne bolezni* te dobe — raka — so za zdaj v belgijskem Kongu.
V pokrajini Katanga, na jugu te dežele, kjer so sredi tropskih pragozdov najnioderneje urejena in največja najdišča bakra na svetu, so 1. 1915 odkrili razsežne plasti rude uran, ki vsebuje radij. A to rudnino so začeli izkopavati šele po svetovni vojni. Ker so začeli na ta način pridobivali rel-gijski radij, je bilo konec monopola za radij, ki ga jc dotlej imela največ Avslro-Ogrska v najdi-
Alhohotna mera
V Ameriki je baje vedno bolj nedomače. Komaj so prestali prohibicijo, se že trudijo, kako bi zagrenili življenje poštenemu človeku, ki se je komaj jiolagoiiia privadil, da se malo opijani, ne da bi s tem prekršil paragraf. Ameriški zdravnik Carger je sestavil nekakšen gumijast mehur, ki mora vanj pijanec dihati. Sapa pride v neko tekočino, ki koj spremeni barvo, čim je sapa dišala po alkoholu. Tu je tudi videti, koliko je pijanec popil, ker se tekočina več ali manj pobarva. Baje policiji jako služi ta aparat zdravnika Cargerja.
London ne mara kongresa brezbožnihov
Sklep moskovskega osrednjega sveta bojujo-čih se brezbožnikov, da bodi aprila 1938 v Londonu mednarodni brezbožniški kongres, je med
ščili na severnem Češkem. — Radij vsebujoče uranove rudnine ob Kongu izvažajo z vlakom iz pokrajine Katanga na obalo Afrike, odtod pa z ladjami v Antvverpen, kjer pridobivajo čisti radij v novih kemičnih tovarnah, kar se pa dogaja z dolgotrajnimi kemičnimi procesi. Obsežne skladiščne kleti, kjer je v tovarnah nakopičena ruda, so nalahno popleskane z žveplenim cinkom. Ker uhajajo žarki iz male količine radija'," ki so v črnih, mastnih kepah uranove rude, se stene kleti zaradi žveplene prevlake vedno svetijo ko luč iu tako razsvetljujejo same sebe.
angleškimi katoličani izzval hudo ogorčenje. V znanem tedniku «The Catholic Times:, piše liver-poolski nadškof, msgr. Dounoy: Naravnost uničujoč znak te dobe je, da more biti tak kongres v tej deželi, ki je bila v prejšnji dobi tako verska.« V nekem dodatnem spisu istega tednika pa izjavlja predsednik Viteštva svete Kolumbe, msgr. Loughrey, da bodo vse storili, da se protikrščan-ska zborovanja ne bodo mogla vršiti ne v Londonu in ne kje drugje v Angliji.
Znana poljska prvakinja v lahki atletiki, Kwasniew-ska, ki se ji je v Lodzu posrečilo, da je oberočno vrgla kopje 62.77 m daleč in je s tem postavila nov tozadevni svetovni rekord. Z desnico je vrgln kopje 41.39 m in z levico 21.38 m daleč
Hiša časopisov
Ni v Ljubljani ne v Parizu ne v Londonu iu tudi ni v njej nobene tiskarne in ne uredništva, pa vendar s pravico nosi to ime. — Že pred 15. leti je spoznal ameriški farmar Elis F. Stenman, da je škoda časopisni papir sežigati. Sklenil je, da bo svojo in še dokupljeno zalogo časopisov uporabil za gradnjo hiše. Sestavil je stene, ki so tako debele, kolikor je 215 časopisov skupaj, zunaj pa jih je prepleskal z ličilom. Spočetka so se smejali njegovi papirnati hiši, a kmalu so Sprevideli, da ima vse dobre lastnosti papirja, ki je slab prevodnik toplote, to se pravi, da je v hiši pozimi toplo, poleti pa hladno.
Elis Stenman je pa tudi pohištvo sestavil iz časopisov, kako, je njegova skrivnost. Kakor zatrjujejo tisti, ki so hišo videli, je čudoviti domek — ne glede na to, da je star že 15 let — prestal tudi dva jwžara in različne vihre. Nič ne vemo, ali je praktični farmar tudi poročen. Bržkone ni. Saj, če bi bil, bi ponosni domek že zdavnaj postal žrtev pospravljanja za praznike, ali pa bi go-spodinja pod ličilom našla kak roman, časopisni listek, in ko bi iskala nadaljevanje, bi prelistala vso palačo od vrha do tal.
Judovski drobiž
Časopisu «11 Regime Fascista v je Judiuja Sara Levy pisala: »Komunizem je kri naše krvi. Kar zdaj doživljamo, je le ura judovskega maščevanja nad krščanskim svetom.«
Bacil: »Pojdi, zapleSiva!«
Bacilka: »Nikar! Ali ne vidiš, da naju opa
zu jejo?:
Leta 1936 so ameriški Judje dali 180.000 Judom v Evropi 28,OOO.tHJO dolarjev za pobijanje protijudovske gonje.
VAŠ CENENI
SUPER
PIILIP5
Gledališče in koncerti
Balet t,Vrag na vasi4'
Ce si v poslednjem času opera po svojem višku, ki ga je dosegla v 19. stoletju, zaenkrat še zaman išče prepričevalne oblike, si je pa v zadnjih desetletjih osvojil v glasbeni gledališki umetnosti poudarjeno mesto balet. In med pomembnimi baletnimi umetninami, ki so se uveljavile po svetovnih odrih, se je postavil vsekakor v prve vrste balet »Vrag na vasi r, ki so ga skupno izdelali plesalca Pia. in Fino Mlakar ter skladatelj Fran Lholka — balet, ki so ga ustvaritelji sedaj, ko so prejeli priznanje v tujini, prinesli in predstavili tudi v domačiji in smo ga te dni doživeli v našem opernem gledališču.
Balet '.'Vrag na vasi« je svojstvena umetnina že po načinu nastanka, kajti nastal je v nasprotju z navado, tako da je bila na podlagi dramatske ideje ustvarjena najprej koreografska slika, ki se ji je nato pridružila glasbena snov iu njena podoba. S tem pa ni izrečena prednost niti na levo, niti na desno, temveč je še celo ganljivo, s kakšno ljubeznijo in medsebojno uvidevnostjo so se morali lotiti dela trije umetniki, da jim je zrasla tako organsko enotna in popolna umetnina.
Delo je vseskozi zajeto v hrvaški ljudski umetnosti in je od tam predelano in presajeno na tla visoke umetnosti. Vsebina je ukrojena po narodni pripovedki o vragu in o ljubezni dveh mladih ljudi. Ta preprosta zgodba je dobila v umetni predelavi toliko primernih novih sestavin in toliko vozlov, da je postalo dejanje dramatsko napeto.
V vsej prirodui, a čisti lepoti se je vnela mlada ljubezen med Mirkom in Jelo in obetala najlepše zazoreti. Toda demonski svet, ki čisto ljubezen sovraži, je sklenil razbiti mlado zvezo. In vrag je odšel na delo. Zastrupil je Mirkovo srce, da se je vnelo za druga deklela, iu ga tako za-mrežil v svoj svet, iz katerega si kljub spoznanju lažnih prevar in bolečini vesti in kesa Mirko ni mogel več pomagati iz gnusnega okolja igre orgiastičnih sil. Ko pa je njegovo trpljenje doseglo skrajnost, so mu dobre sile prišepnile zvijačo, s katero se je rešil peklenskega objema iu našel zavetje pod vznožjem božjega znamenja. Rešenemu in skesanemu je bilo dano srečati svojo Jelo tik pred njeno prisiljeno poroko, si izprositi od nje odpuščanja in odrešiti njo in sebe v novem plamenu prave, očiščene ljubezni.
To dranialsko snov, ki je prepredena še z mnogo stranskimi, dejanje poživljajočimi motivi, sta komponirala Pia in Pino Mlakar v ples s svojevrstnimi značilnostmi. Vsekakor je to pantomi-mično zasnovana igra gibov in mimike, ki je pa svojevrstno oblikovana s tem, da se istočasno trdno opira na značaj čistega plesa, ki inia svojo lastno oblikovno zakonitost kot odsev kozmičnega ulri-panfa. Tako je vsak in tudi najmanjši gib vnaprej določen in uklenjen v trdno postavo, zaradi česar pušča celota vtis, kot da je niz samostojnih čistih plesnih oblik, katerih osnovna čustvena razpoloženja pa so vzeta in urejena po podloženi dra-matski snovi, katero na la način razlagajo.
Vse take plesne oblike so osredotočene v glavnih osebah Jele in Mirka ter vraga in vragove žene. Zlasti v plesnih oblikah prvih dveh so zgoščene prvine prav različnih čustev v njih vzpo-redjih in nasprotjih. In ti plesni liki so dobili tudi pri uprizoritvi svojo posebno vrednoto, v kolikor sla glavni osebi ljubavnega para upodobila Mlakarja sama. Njun ples sloni na idealnem obvladovanju leles in to v vse podrobnosti, tako da so izdelani gibi prav v skrajne odtenke. Kako zelo posvečata umetnika pozornost tudi detajlom, je najlepši dokaz ples samih rok v drugi sliki, ki se
ponaša z izredno plastiko, pa je obenem tudi vsebinsko silno izrazit. Da pa dovršene zunanje oblike niso samo igranje z gibajočim se lepotičjcm, to je dokazala močna duševna ekspresija raznih plesov, bodisi dvojice (pričeten ples ljubezni in zlasti zaključili ples prošnje, odpuščanja in novo ljubezni), bodisi posameznikov (ples prevarane Jele v 3. sliki, ples začaranega Mirka v 4. sliki in pod.). — Prepričevalni so bili tudi plesni liki vraga (g. Harmoš) in vragove žene (gdč. Orlova) kot ostalih solistov (Hudi, Kavur, Afrič, Reich-mann, Pinlar, Susovič, Čagodejeva in drugi) ter celotnega baletnega zbora.
Samosvoja umetnina je glasbeni lik, ki ga je ustvaril skladatelj Fran Lhotka.
Stilno je zraslo delo iz narodnostno naturalističnega nazora, ki pa ne pogreša idealistično usmerjenih utrinkov, ki dajejo celoti bolj dvignjen značaj. Motjvično je zajeta umetnina globoko v hrvaški folklori, odkoder povzema zlasti ritmično poudarjene napeve, kar daje tudi celoti značaj pristnega plesnega lika, ki se boči in oblikuje dosledno in predvsem po ritmičnem utripu. Skladatelj pa je znal vdahniti v umetnino tudi povsem laslne glasbene misli, toda rojene iz kaj sorodnega doživetja, kar vzdržuje celoto v zaključeni enotnosti. Melodična sestavina je potisnjena v ozadjij in ima nekak mozaični značaj, v kolikor je povezana iz kratkih, predvsem ritmično podoživetih melodičnih likov; posamezna mesta pa
vendarle zažive v daljših, čeprav bolj preprosto usločenih melodičnih linijah, harmonična stran umetnino raste organično iz preteklosti v sedanjost in se previdno ozira deloma na značaj motiva, pri čemer so urejuje v drugačna sozvočja tam, kjer gre za izreccn ljudski motiv, ki nosi že sam v sebi določene harmonične poteze, iu zopet v drugačna sozvočja tam, kjer so oblikovani samosvoji motivi, ki prenesejo celo prav kričeče sozvočne tvorbe. Morda bi v tem nastajala tu in tam kaka neskladnost, ki jo pa vseskozi dosledno izvedeni ritmični organizem prebrodi in ustvarja celoti neko enotnost.
Ta glasba pa je v sebi tudi ekspresivna, v kolikor stremi po čim močnejšem vsebinskem izrazu, ki ga povzema dosledno iz čustvenega ozadja dogodka, s katerim je najtesneje povezana, ki ga je globoko zajela iu mu poiskala izraza v tonskih oblikah. Kar bi le hotelo tu in tam kršiti dojemalčovo ubranost, je delna monotonija, ki jo je seveda deležna že ljudska motivična značilnost sama po sebi, — iu pa dolga ouvertura, ki notranje ni toliko napeta, da bi zadržala gledalca, ki je ves v pričakovanju naperjen v oder, v ubranem dojemanju.
Tako je v trikotu močnega naslona vseh umetnikov na dramatični lik in v njih trdnem medsebojnem delu zrasla organično enotna umetnina, klene vrednote.
Glasbeni del je vodil ravnatelj Mirko Polič. Orkester mu je sledil v živem sodelovanju in je — v kolikor nI prav gotovo ne lahka snov doživela kake mimobežne pogreške — ustvaril liku trdno podobo.	V. U.
Sneti
Ž. S K Hermes I : S K Slovan I Z. S K Hermes (iun.) : S K Svoboda (run.)
Jutri se podzvezno prvenstvo zopet nadaljuje. Na igrišču Hermesa bo ostra borbn. Slovan se Ik> skušal izvleči iz nevarne zone, Herniesu je pa še več do ugodnega rezultata, ker se hoče čimbolj približati čelu tabele in si na ta način zagotoviti udeležbo v zanimivem finalnem tekmovanju za jiodzveznega prvaka.
V	predtekmi nastopijo juniorji Herniesa in Svobode tudi v prvenstveni tekmi.
Obeta se nam torej jutri dvoje živahnih borb, kot jih prinaša le nogometno prvenstveno tekmovanje. — Prva tekma se prične ob 14. druga pa ob pol 16.
Bral sivo (Jesenice) : Mars Kranj : Jadran
V	nedeljo 10. t. ni., s pričetkom ob 9 in 10.30, bo igrišče >Jadrana« v Koleziji zopet prizorišče važnih borb za podzvezno prvenstvo. Ljubitelji sporla bodo gotovo zadovoljni, kajti že sami sodelujoči nam jamčijo za prvorazredni šport. Bralstvo se nam prvič predstavi v Ljubljani ter bo na vsak način skušalo popraviti svojo pozicijo, a tudi Mars noče ostali pri repu. Glavno zanimanje bo brezdvomno osredotočeno na drugi par, kjer bo hotel žilavi Kranj ustaviti ambiciozni Jadran na zmagoslavnem pohodu. Ker ima Kranj v glavnem le stare, nekoč »ljubljanske: igralce, a Jadran močno pomlajeno moštvo, lio borba starih in •mladilK odločevala usodo kluba.
Dohodi na igrišče so posuli z gramozom ter novi hodniki. Tekme se vršo v vsakem vremenu!
Grafika: Mladika
Dva najboljša Kluba II. razreda se bosta borila v nedeljo ob 10 na igrišču llermesa za naslov prvaka. Vsak klub razpolaga s kompletnim, tehnično razvitim moštvom, tako da bo tekma sigurno zadovoljila prijatelje nogometa. Vodstvo fc najvažnejše tekme je poverjeno sodniku g. Camcr-niku.
Mariborski šport
Maribor bo v nedeljo, dne 10. t. m., zopet pozorišče važnih tekem za prvenstvo LN P. Program je dvojen: na igrišču Rapida sc ob 14 srečata čakovečki SK iz Čakovca in Rapirl. Tekma bo nedvomno izredno zanimiva, ker bo Rapid na vsak način skušal obdržati svojo vodevo pozicijo na tabeli, čakovčani pu so znani kot dobri in žilavi borci. Sodil bo po sporazumu g. Kopit". Ob 15. >0 se na istem igrišču vrši .derbve-tekma med ISSK Mariborom in ,SK Železničarjem. Maribor, ki je v zadnjem času vidno izboljšal svojo formo, bo skušal lokalnemu rivalu, ki ca je v poslednjih tekmah očitno spremljala smola, odvzeti obe točki. Tekmo bo vodil na željo Železničarjev sodnik iz Zagreba. Mariborsko športno občinstvo bo tokrat sigurno prišlo na svoj račun ter se pričakuje rekorden obisk. Ker so klubi v zadnjem času uvideli ,da privabijo občinstvo na igrišče le s k \ či 1 i tet no in fair igro, bodo tekme nedvomno tudi lepe in v polni meri zadovoljile gledalce.

Večerni
postopek
COTY
NAPRAVI VAŠO LEPOTO ZAVIDLJIVO, KER VAM C0TY PRIPRAVLJA P0K0ŽIC0 ZA JUTRANJI POSTOPEK.
BROŠURO POT DO LEPOTE C0TY" DOBITE GRATIS PRI PRI NAŠIH ZALOGAH:
ZAGREB
Drotferifa Laokon SUSAK
Drojfenj« »iblt« OSIJEK Pari Bell Sl»linj«r Mr. Ph, O. Herlkavl« SPUT
Drotf«rlj« A. 5t«mbuk DUBROVNIK
Dro(*riia F. Bo»4i SARAJEVO P«rl. »Venus«
METODA ZA NEGO LEPOTE COTY
III minut zjntrnj
10 minul zvečer.
V Čakovcu se srečata t<K Mura iz Mursko Sobote in Grud.janski .SK. Tudi la tekma jc važna za oba nasprotniku, vendar Gradjanski tudi v primeru zmage ne more napredovati na tabeli.
Kolesarstvo. Kolesarska podzveza »Ljubljana«. sporoča, du je danes dospel brzojav od I. II. K. B. K. Sokol 1887 Zagreb, da se mednarodne kolesarske dirke v proslavo 50lctnieo
preložijo na nedeljo, dno 17. oktobru, z istim sporedom.
Vse kolesarske klube, člane in nečlane pod-zveze prosimo, da pošiljajo vso korespondenco za kolesarsko uodzvezo »Ljubljana« samo na naslov: Kolesarska podzveza >LjubIjan«<, v roke predsednika J. Groma, Ljubljana, Tržaška cesta št. II, vse dollej, dokler ne javimo naslovu novega tajnika.
Agnes Giinther:	112
Dušica - Rožamarija
»Ogenj pri očetu, voda pri materi,« tako je pisal 6Voji sestri Šarloti ter jo iskreno zaprosil, da bi ga povabila za dalj časa k sebi, dokter se kaj ne najde. Da pa se bo kaj našlo, o tem naš lepi Alfred niti malo ni dvomil. Samo enkrat ee ga je bila polastila bojazen za življenje, ko se ga je pod pločevinasto streho bila lotila malarija. Ko poluje v Brauneck, je še inalo bled. suhljat, zagorel v obraz in ne več tako eleganten kol nekdaj.
Ob njegovih pismih se ie kneginja zopet razvedrila. Bila je kot nekoč. Alfi bo prišel, bo prinesel s seboj 6veže ozračje, 6kupno ss bosta rogala brauneškenvi družinskemu maliku, jezdila bosla 6kupno iu hodila ua lov. Zbijal bo ?:ile in ona se bo znova naučila smejati se. Moj Bog. saj je še zelo mlada! Položili so jo 6icer že v krsto, toda treba je samo razbiti pokrov in zopet bo oživel.
Knez se je vzrado6til, ko je opazil, da se razpoloženje njegove soproge boljša ter je sprejel 6vojega 6\aka izredno ljubeznivo. Brž mu je po nudil jezdnega konja v izključno u|x>rabo. Tudi se je z njim razgovarjal o nakupu avtomobila, s katerim namerava presenetiti kneginjo.
Mladi gospod je zelo osuj>el radi tolike ljubeznivosti Ni je pričakoval, ko se je vendar Sar-lota toliko pritoževala v svojih pismih! Brž je prepričan, da se da živeti v Braunecku. Neprestana družba Sarlote je zanj sicer malo utrudljiva, toda pri njej je V6ai v varnem zavetju in za hip tudi brez vseh skrbi. Njegova sestra je znova oživela. Zabavajo jo njegove šale, jezdi z njim in Alfred občuduje, kako dobro zna streljati. Sarlota ob njegovi hvali vselej zardi. Za to svojo umetelnost se ima namreč zahvaliti Armt Schvvelmu.
Tliorsteincev ni nič blizu. Malega Henrika 60 bili cepili, kr mu ni bilo prav nič všeč. Znova so se preselili v gozdno hišico, kajti Harro jc bil zopet primoran nekaj časa mirovati, čeprav je hi! radi tega sila nevoljen.
Kneginja sluti, da ii pripada jJOj^olnoma njen brat Ie tako dolgo, dokler ni obiskal onih iz Thorsteina. Nekega večera 6e je hudo vznemirila ter mu naročila, da ne sme obiskati njene sovražnice. Sčasoma bodo itak prišli sem in se jim ne bo možno izogniti. Toda dokler ni primorana sestati 6e dnevno 6 temi Thorsteinci, je vendarle prijetneje.
Alfred se pa itak prehudo ne zanima za Tliorstein Obiski pri sorodnikih! Pri ljudeh, ki živijo po Roussaujevem receptu in ki izpremi-njajo vsak prostor v otroško sobo, že lahko izostane! Toda bilo bi zelo mikavno, opazovali ti dve dami, ki se tako od srca mrzite in uživati, ob njunem prerekanju. To bi bilo tem lepše, ker Alfred sam ni prizadet, kajti lepi, mladi grof Brandenstein prav dobro ve. da bi tak prizor mogel postati zanj dokaj neprijeten, ako bi bil vanj osebno zapleten. Toda kot gledalec na odru!
Nekega večera ga seetra prav dolgo zadržuje. Loteva sc ga zehavica in prižgal si je že deseto cigareto. Končno je izjavil, da mora zdaj oditi, sicer bo imel jutri vročino. Njegova sestra, ki jc tudi že mnogo kadila, ga slednjič vendarle izpusti. Toda pri vratih ga še pokliče, češ da je pozabila nekaj zelo važnega. Moral bi ji to prinesti! Služinčad že počiva. Potrebuje sivo skrinjico. ki stoji na knezovi pisalni mizi v polelni sobi. Nekaj je položila vanjo, kar mora jutri zarana odposlati. Ne bo mu jc težko najti. Električno luč po hodnikih bi moral sam ugasniti.
Že na pol v snu pride Alfred v |>olelno sobo. prižge luč ter zazre krasno sliko nad pisalno mizo.
»Lepa mala deklica.« šepefne zehaje in res. t ti le jc skriniica. Te krasne oči! Kot bi bila živa. tako imenitno je slikana! Zdi 6e mu. kot bi obračala za njim 6Vojo glavico, ko je odhajal iz sobe. Njegova sestra ga je pričakovala pred vrati ter mu brezbrižno odvzela skrinjico. Ves zaspan se je podal Alfred nato v svojo 6obo
»Dražretna. nežna, bela deklica! Morda ie postala prav lepa ta nasprotnica! Nasprotnica!« T.1 beseda ga draži: »Moj Bog, kako bo Sarte'* ljubosumna!'/
Ko se je Alfred v svoji jxDs(elji v rdečem stolpu prijetno iztegnil med rjuhami, se je še domislil lipove princese! .. Naslednje jutro se je jasno spominjal, da je že slišal o tej sloviti sliki. Toda toliko je že previden in izkušen, da ni povpraševal za njo pri 6voji sestri. Pri zajtrku mu je knez radevolje in 6 ponosom pripovedoval o njej in je postal pri tem očividno iioljše volje. Spočetka mu je bilo čelo nagubančeno, ker 6e je moral že navsezgodaj jeziti. Zvil si je namreč ključavnico pri svoji skrinji.
Oospcda svaka je hipoma oblila rdečica njegovo kratkoostiiženo svetlo glavo. Moj Bog! Če bi ga bila zlorabila Sarlota, da je lovil ribe v prepovedanih vodah! V grlu ga začne duši ti. Tesno mu postaja pri srcu vpričo moža, ki je bil z njim toliko ljubezniv Seveda ni vselej vse pri: merno za ženo. kar 6e skriva v soprogovi pisalni mizi. Domneval je snoči, da je moral le nadomestiti slugo.
Po zajtrku je porinil roke v žep ter počasi odšel. Ko ga je obsevalo najlepše majniško soncc, tnu je bilo. kot bi slišal govoriti očeta:
»Ti razmišljaš o svojih činih vselej šele naslednjega dne. Tvoja lahkomiselnost te bo povsod onemogočila!«
Ves potrt se izprehaja po parku. Nato sc poda v hlev ter motri lepe konjske glave, ki sc tako razumno obračajo za njim. Tu sloji »zlati baby«, katerega mu jc knez dal na razpolago. Kako ga diwi, ko se ozira f>o tem konjičku!
S povešeno glavo je potrkal pri svoji sestri. Obraz ji je siv in vidi se ji, da je nocoj le zelo malo spala.
Že razmišlja lepi Alfred če bi morda ne bilo najbolje pobegniti od tod. Toda njegova mošnja je medla, zelo medla. In doma! Brrl...
»Sarlola.« izpregovori Alfred, »veš. ono s skrinjo jc bila velika bedastočal« — Kneginja še huje zabledi.
»Ali knez kaj sluti?«
»Ne on mnenia rla je sam zvil ključavnico. Sarlota, lo ni bilo jirav lepo od tebe! Knez
je bil (oliko ljubezniv z menoj in čudno tesno mi je bilo pri srcu, ko sem sedel z njim za mizo.«
Zdajci je vzrojila kneginja:
»Poslužila sem se le svoje pravice!«
Nepridiprav iz branden6tein&ke rodbine 6ko-mizgne z rameni:
»Mar se bodo iz tega izcimile kakšne nepri-jelnosti?«
»Ah, kaj še! Tu se motiš, moj prijatelj!«
»Ali res ne? No, poteni jc prav!«
S tem se je rešil more, ki ga jc za njegove razmere že itak predolgo tlačila. Vendar pa je sklenil, da hoče biti s svojo sestro skrajno previden. Čeprav ga je lepo pomirila, vendar domneva, da bi ji morali obesiti okoli vratu deščico z napisom:
»Pozor! Se brž mame!«
Toda Alfred 6e ne ukvarja raci dolgo z istimi mislimi Iu jutro je tako krasno! Ko se je vrnil 6 svojo seslro z izprehoda. se je njemu in njegovemu konju še zahotelo po gozdu.
»šarlota. moram še malo jezditi.«
•Alfred, zdravnik je mnenja, da ne smeš pre-liravati.«
»Ah, le malce še!« In že ji je izginil izpred oči.
Nepridiprav je vrgel glavo v zrak. kakor mlad pes. ki ie zavohal kost. Lipova princesa! Dražestna grolica iz Thorsteina! Mar že ni skrajni čas, da se oglasi pri njej?
Toda čudno! Videti mu jc, kot bi ga bila zmodrila včerajšnja dogodivščina. Ne. ne mara razdražiti Sarlote s tem, da obišče njeno nasprotnico. Hoče le jezditi po gozdu in če bi slučajno koga od Tliorsteincev 6rečal, bi to ne bila več njegova krivda. Postaja že zelo vroče in svarilni glas njegove sestre n ibil tako neopravičen! Ko je prijezdil v gozd, more le še korakoma dalje in včasih ga popade huda slabost. Slugo je bil pue t i 1 doma. Loteva se ga omedlevica! Oh, ko bi bil že srečno na tleh! Kar mu nekdo prime konja za uzdo irr mu veli:
»Mož, 6topite s konja, vi vendar omahujete!«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *saka beseda Din 1*—; ienltovnnjakl oglesl Din 2—. NajmanjSt znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglaal se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm Visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiitl znamko.
Pevovodja
p prakso, dober barito-lilat, sposoben voditi Rod-bo, želi kakšrnekoii zaposlitve. Naslov v upravi ^Slovenca,; pod 15.1)76. (a
Lesni manipulant
v. večletno prakso, vešč tudi pisarniških poslov. Išče primerno službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Politična žrtev« it. 16.139.	(a)
1
Vlužbodobe
Posredovalnica Ogrinc
'Aleksandrova cesta 7/II., rabi več kuharic, služkinj, natakaric in začetnic. Za odgovor 2 dinarska znamka.	(b)
Orodni ključavničarji
ki so samostojni v izdelavi stane za množinske predmete iz kovine, se sprejmejo. Reflektlra se samo na prvovrstne moči. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in zahtevo plače upravi »Slov.« j,od Orodjar« 16.203. (b)
UNIO
Premiera !

duhovitega zabavnega filmskega dela
Dragoceni poljub
v giavDin vlogah Liane H&id, Ivan Petrovič, Haos Moser, ineo Lia<ta, He na RUomann. Glasba Robert S.oiz.
RHMJ0H
Hči Samuraja
Prvi veliki nemSko-laponakl tlim vreiili znanega tvorca aipinlsučnm filmov dr. AKNOLDa tRAnCKA.
SET3UK0 H ARA	18AMU K08UG1
TEl.
21-24
Premiera ! velikega pevskega filma
Pesem obtožuie
Lou.s Graveur Gina Falkenberg

HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — I z p o s 1 u j e vse Banftne denarne, kreditne tn blagovne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. as bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova nlica 14/1. Telefon 86-10.
EESffl
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, ompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Dva čevljar, pomočnika
in vajenca sprejme takoj .loško Keber, Tržaška 1, Maribor.	(b)
DIJAKI
Visokošolec
išče stanovanje; event. proti instrukciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skromen« 16.199. (D)
Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedel.
Cirkus se je počasi napolnil z gledalci, ki so z napeto radovednostjo čakali začetka predstave. Najbolj nestrpni med njimi pa so bili naši trije junaki. Cirkuški ravnatelj jih je posadil na dokaj častno mesto v drugi vrsti.
Zvonec je zabrnel, godba — stara lajna — je zaigrala, predstava se je začela.
Prvi je nastopil cirkuški ravnatelj z velikim slonom, ki jc na povelje dvigal noge kakor za stavo. Klovn v pisani obleki ga je šaljivo oponašal — na veliko veselje in navdušenje gledalcev.
»Imenitno!« je vzkliknil Jožek in oči 60 mu kar žarele.
CSBfiB
Hladilno napravo
10 m" prostornine na električni pogon kupim. -Marinčič, št. Vid pri (k)
Stični.
II

Nepreniofljivi
športni čevlji
ZALOKAR jjubljana, Mestni trg 1!>
Sprejema popravila
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska bankn v Ljubljani Krekov trg 10. tel. 37-53
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova nlica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank in hranilnic, kupuje vrednostne papirje, va lute In zlatnike po naj višji dnevni eenl.
PREDSTOJNIŠTVO CERKVE V ŠT. 1LJU V SLOVENSKIH (iORICAH naznanja tužno vest, da je dolgoletni cerkveni ključar, ubožničar in imejilelj papeškega odlikovanja Pro Ecclesia et pontilice«, gospod
IVAN BAUMAN
veleposestnik v Štrihovcu
izdihnil svojo dušo v petek, dne 8. oktobra 1937.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 10. oktobra ob 14. uri. Blag mu spomin!
št. 11 j v Slovenskih goricah, dne 8. oktobra 1937.
EVALD VRAČKO, župnik.
ODDAJO:
Veliko prazno sobo
parket! ranot s posebnim /hodom, oddam s 1. novembrom. Sv. Petra c. 14.
STRDOI
Parni kotel
znamke C. Sehranz, Po-žun, 28o kurilne površine, pritisk 6 atmosfer, naprodaj. Kotel je v najboljšem stanju In se ga lahko ogleda v obratu pri Božič Antonu, Kranj, Prim-skovo.	' (l)
ES3SB5H
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri A. Seme-nič in drug Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. (1)
f
i
| Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda |
NIVEA"! I
mnnii

Z »NIVEO« je v resnici nera-združljivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eu-cerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »kreme«, ampak vedno le »NIVEA«!
Prilika ugodnega nakupa Odeje (kovtre)
trenehkotov, hubertusov, oblek itd. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
Jabolka
raznih vrst prodaja na vagone, avtomobile in zaboje Peter šetina, Sevnica ob Savi.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drve
I. Pogačnik;
BohorlCer« S Telefon 20-3!
ročno delo. polnjene s fino vato, klotaste 125 din, brokat ISO din, svileno 270 din — ima največjo izbiro nova trgovina Go-ričar, Sv. Petra costa 30.
Največja zaloga snežnih čevljev in galoš pri t v r d k i
Aleksander
Oblat
veletrgovina s čevlji Sv. Pe'tra cesta 18
Telefon 24-35 T r g o v ci popust!
Prodamo
kompletno novo mašinerijo kakor tudi sušilnico in embalažo za izdelavo toalet-nega m la in kozmetike. Resni kupci naj se obrnejo na Propagando d. d., Zagreb, Jeiačičev trg 5 pod »R. 4257«.
Kožuhovino
se najugodneje kupi In strokovno izdela pri Do-leneo Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62.	<1)
FIGE
letošnje dalmatinske, za žganjekuho, zopet na zalogi. Dalje tudi
kislo zelje, repa
in
glavice za sarmo
v sodih po 25,50 in 1( 01<r. ■ Najnižja dnevna cena.
I. Oražem
Moste, Ljubljana
Gostilna pri »FajmoŠtru«
Sv. Petra nasip 5 — toči sladek mošt, izborno Portugalko in silvanec ter stara dobra vina. — Cez ulico 2 din ceneje. Vsako soboto in nedeljo domače krvavice in pečenice. (r)
H	Revolucija v gospodinjstvu
O	čisti in polira vse, vse ....
B	prava radost gospodinje in
B	postrežnice Novo pakovanje
Y	zelene škatlje. Zahtevajte p0TS0d.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠT. 1UU V SLOV. GORICAH sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni pod-načelnik, gospod
IVAN BAUMAN
veleposestnik
v petek, dne 8. oktobra mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb rajnega bo v nedeljo, dne 10. oktobra ob 14. uri. št. T1 j v Slovenskih goricah, dne 8. oktobra 1937.
NACELSTVO IN NADZORSTVO.
Občina Petrovče, okraj Celje, razpisuje pragmatično mesto
obe. tajnika-pripravnika
Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami jx> čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca ]>o objavi tega razpisa v »Služb, listu« pri tukajšnji občini.
ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
Ivana Lipovška
uradnika <1 rž. žel. v pokoju
izrekamo vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem onim, ki so mu po-plonili cvetje, vence in šopke, našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Venčeslavu Arku za njegovo požrtvovalnost pri lajšanju bolečin pokojnika, dalje upravnemu odboru ljubljanskega in mariborskega podpornega društva, pevcem in godbenikom železničarskega glasbenega društva sSloga:.
Žalujoči ostali.
■•-•V.'
J: <■• */■■}"V.. -
m<mmm>
+
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast, svak, stari oče in
stric, gospod
Ivan Bauman
veleposestnik, cerkveni ključar, odlikovan s papeškim redom »Pro Ecclesia et pontifice«
v petek, dne 8. oktobra po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 76, letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 10. oktobra ob 14 iz hiše žalosti v Št. 11 j u št. 55 na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, dne 10. oktobra ob 10 v župni cerkvi v Št. Ilju. Št. Ilj v Slovenskih goricah, Fernitz, Trieste, dne 8. oktobra 1937.
Josipina Bauman, soproga; Josip Bauman, inž. Edmund Bauman, sinova; Mirni Purkarthofer, Elsa Wengersin, hčerki; Tiziano Wengersin, zet; Jelica Bauman. sinaha; Maks, Dora in Luziana, vnuk in vnukinji
in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčili
Ob tretji obletnici smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Danes se po treh letih zopet obnavlja dan, ko je bil v MarseiHu na zločinski način umorjen veliki Zedinitelj Jugoslavije, kralj Aleksander I. Še nam je v spominu vsa groza in tegoba, ko smo pred tremi leti čuli za strahotni zločin in kako smo trepetali prve trenutke za obstoj nase države in za svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Toda življenjsko delo kralja Aleksandra I. je bilo tako trdno in tako uspelo, da ga zločinčeva krogla ni mogla uničiti in ne preprečiti nadaljevanja tega dela.
Kralj Aleksander je padel, kakor pade vojak na fronti, ko izpostavi svoja prsa ognju sovražnikom domovine. Bila je morda to največja žrtev, ki jo je Jugoslavija dala za svoj obstoj in za svobodo svojih narodov. Kralj Aleksander nam je zapustil neminljivo in neuničljivo oporoko, da more biti samo dober Slovenec, dober Hrvat in dober Srb dober Jugoslovan.
Vsi sovražniki, ki so nameravali s kroglo v prsa velikega kralja ubiti svobodo Jugoslovanov, so se bridko zmotili. Po kolesnicah, ki jih je utrl že kralj Aleksander, vozi dandanes samozavestno tudi nadalje voz Jugoslavije. Mi, ki izpolnjujemo in smo dolžni izpolnjevati zadnjo oporoko kralja Aleksandra, jo čuvamo v tistem smislu, kakor je to zahteval veliki pokojnik, to je v duhu enakopravnosti in enakovrednosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, v znamenju enakopravnosti vseh ver in v znamenju enakopravnosti pred zakoni. Voljo kralja Aleksandra spoštujemo in jo bomo spoštovali tudi v bodoče v trudu in prizadevanju, da Jugoslavija postane čim bolj močna in složna država treh bratov!
Praznik slovenske pesmi
v Škofičah na Koroškem
Škofiče, 5. oktobra,
2e je kazalo, da bo ves trud požrtvovalnih ulovenskih pevcev in tamburašev Gornjega Roža Kaman, ker so sproti nastajale vedno nove ovire, ki so preprečevale nastop slovenskih pevcev. Najprej prepoved s strani oblasti. Ko je bila prireditev končno za 19. sept. dovoljena, jo je onemogočilo 6labo vreme: ves dan je lilo kot iz škafa •— in pevci bi morali nastopiti z dežniki. To pač ni bilo mogoče. Nastale so nove ovire, končno pa nam je vendarle posvetilo sonce: to nedeljo so imele Škofiče svoj praznik slovenske pesmi.
Izredno prijazno in lepo vreme je tudi bolj oddaljenim ljubiteljem slovenske pesmi omogočilo udeležbo. Posebni avtobusi so pripeljali goste iz Št. Jakoba v Rožu, iz Loč in celo iz Zahomca od Zilje. Podjunčani so bili bolj skromni, a zato nič manj požrtvovalni: več njihovih zastopnikov se je pripeljalo kar na kolesih.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze je uvodno v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče in omenil, da so ovire, zvezane s to prireditvijo, pravi simbol slovenske borbe za enakopravnost. Kakor so bile tokrat z vztrajnim delom in vzorno disciplino premagane vse zapreke, tako mora biti tudi borba koroških Slovencev uspešna. V končni uspeh je treba verovati in za njegovo uresničenje vztrajno delati.
Takoj nato je mogočno zadonela pesem »Slovenec sem« — 70 pevcev pod vodstvom skupnega zborovodje Toneta Nagele je z doživljenim občutjem izpovedalo svojo narodno pripadnost. Skupni zbor je zapel še pesem hrepenenja — »Na planine, na planine« — nakar so nastopili posamezni pevski zbori iz Bilčovsa, Hodiš in Loge vasi v plemeniti medsebojni tekmi.
Sledil je nastop tamburašev — 50 požrtvovalnih fantov, ki so pokazali, da je z vztrajno vajo mogoče razgibati tudi od kmečkega dela utrujene in okorele prste.
Po tem prijetnem uvodu je spregovoril predsednik Prosvetne zveze dr. Tischler, da bi se lepoti pridružila tudi resnoba, ki jo nujno terja naš čas. S svojimi jasnimi izvajanji je očrtal pomen dneva, poudaril dobro voljo koroških Slovencev za likvidacijo narodnih nasprotij v deželi in podčrtal njihovo odločnost, da v borbi za svoje pravice ne bodo klonili. »Mi, koroški Slovenci, smo realnost, dejstvo, s katerim bodo morali računati danes in v bodoče naši nemški 6odeželani. Povedati pa hočemo, da se tudi hujšemu pritisku ne bomo vdali, . . Dežela bo nedeljena in enotna tedaj, kadar bo v njej zavladalo spoznanje, da gre vsakemu 6voje
Iz Julijske Benečije
Goče nad Vipavo. Nenadna vest o smrti tukajšnjega rojaka in bivšega dušnega pastirja č. g. Jožefa Ferjančiča, ki je umrl v Ameriki 24. sept., je vso župnijo globoko pretresla. Pokojnik je v župniji visoko dvignil versko življenje. Žal, da mu je sovražna sila pretrgala dve in pol letno plodo-nosno delovanje v župniji. V ponedeljek so se zbrali hvaležni verniki k slovesni zadušnici in mnogi so zanj darovali 6v. obhajilo. Pevci so mu zapeli poleg lepe »Nad zvezdami« še dve nagrobnici njegovega brata g. kanonika Frana Ferjančiča »Naj v pokoju« in najlepšo našo nagrobnico »Z Bogom, brat predragi«, kateri je pokojnik zložil lepo besedilo. Ve-lezaslužni pokojnik je bil član stare, velespoštovane rodbine, kateri izražamo globoko sožalje, zlasti še njegovemu bratu g. kanoniku.
Zanimivo je, da sta bila oba brata posvečena za mašnika leta 1890 in sicer g. Fran 19. julija v Ljubljani, in pokojnik 20. julija v Gradcu, ter sta imela v enem tednu nove maše g. Fran na Gočah in pokojnik kot lazarist v Gradcu.
Kaditi.....in vendar
imeti bleščeče bele zobe!
Zoprna zobna prevlaka.ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutraj kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistilnostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škod-ljivovzobno prevlako.
Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chlorodontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom.
O mladem Kreku pripoveduje g. Mejač:
Spomini na „učiteljevega Janeza"
v Komendi
tudi v narodnostnemu oziru... Edino, kar zahtevamo in pričakujemo od krščansko usmerjenih Nemcev je to, da odločno zavrnejo vse raznarodo-valno delo. Ko bo ljubezen do svojega naroda čednost tudi za vsakega Slovenca, kakor je čednost za vsakega Nemca, potem si bomo lahko bratje v deželi ... Naši besedi in naši pesmi velja današnji praznik... Če nam je Bog za naše misli podaril posebno obleko — slovensko besedo — in če je slovenska pesem odsev našega notranjega doživetja, tedaj smo brez tega obojega duhovni in duševni reveži... Naj naglasimo tudi to, kar nas druži z našimi nezavednimi brati. Oni govorijo z nami isto besedo in pojejo isto pesem. Ne po njihovi lastni volji, temveč pod pritiskom raznarodo-valne šolske vzgoje in gospodarskih prilik je nastal med nami in njimi dozdeven prepad in naša naloga je, da ta prepad poskušamo premostiti.
Nato je govornik v nemškem nagovoru pozdravil navzoče nemške goste, na kratko razložil težnje koroških Slovencev in pozval vse, ki 6o dobre volje na delo za pravično enotnost v deželi.
Po končanem nagovoru je skupni tamburaški zbor nadaljeval s sporedom, nakar sta nastopila bilčovski in logaveški zbor s priljubljeno »Pojdam u Škufče«. Tudi Škofičani so se dobro postavili s pesmijo »Izgubljeni cvet«.
Skupni pevski zbor je nato zapel eno umetno in še dve narodni, navdušenje pa je doseglo vrhunec ob koroški himni »Nmav čez jizaro«, ki jo je po priredbi zborovodje T. Nageleta prvič zapel skupni zbor ob spremljevanju tamburaškega zbora. — K neprisiljeni domačnosti je mnogo pripomogel predsednik slovenskega društva v Škofičah, p. d. Janše, ki je kot napovedovalec pokazal veliko zdravega in prisrčnega humoria. — Tudi brhka dekleta v pestrih narodnih nošah, ki so obdarila fan-te-pevce in tamburaše z nageljčki, so doprinesla svoje, da je prireditev pridobila na živahnosti in tako lepo uspela.
Pevski praznik v Škofičah je bil sad vztrajnega, discipliniranega dela. Ta manifestacija slovenske pesmi je živa priča življenjske moči slovenskega življa na Koroškem, ki vedno znova dokazuje upravičenost svoje borbe za enakopravnost in pravico.	AKo.
— Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušeni mi stekli, katere 6i nabavite pri 6tro kovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana.
Življenjska pot je dr. Janeza Ev. Kreka že v zgodnji mladosti peljala po skoro vsej Sloveniji, kakor da ga hoče že v zgodnji mladosti seznaniti z življenjem naroda, kateremu je v zrelih letih posvetil vse svoje sile. Sv. Gregor nad Sodražico mu je pokazal pravi obraz naših Dolenjcev in ga vedno vezal nase, Komenda mu je dala lep košček otroških let in v sicer kratki dobi odkrila gorenjsko življenje, Selca s svojim Prtovčem so ga sprejela kot za svojega, on pa je prav tu dorasel v to, kar nam je bil — slovenski Krek.
Leta 1809 je življenje teklo še vse drugače kakor danes. V Komendi so imeli takrat 6amo dve šoli: »ta malo« in »ta veliko«, in enega učitelja. V »ta veliko« so hodili dopoldne, v »ta malo« pa popoldne, obakrat pa je seveda poučeval isti učitelj. To leto je bil za »učenika« v Komendo imenovan Valentin Krek, oče našega Kreka, ki se je sem preselil z vso 6vojo družino. Najprej so stanovali spodaj v farovžu in ker je bil učenik tudi obenem organist, je smel uživati cerkveni vrt. Leta 1873 pa je prišel zakon, ki je cerkvi vzel ves vpliv tia šolo, učenikom pa seveda tudi vse dohodke. ki so jih od cerkve imeli. Tako je tudi učenik Krek izgubil cerkveni vrt, vendar pa ta sjx>r v Komendi najbrž ni bil |>osebno hud, ker tudi po tem zakonu cerkev ni iskala novega organista in ker je bil novi učenik zelo priljubljen. Župnik Tavčar, doma nekje iz loških hribov, kakor ljudje pomnijo, je večkrat dejal o njeni, da je »izvrsten«. Učiteljevo stanovanje ni bilo bogve kaj, za Krekovo družino pa še posebno premajhno, zato je učenik Krek vedno gojil željo, da bi se preselil v bolj podobno stanovanje. Ko je posestnik Mejač začel graditi novo šolo, je ta z veseljem j>ospeševal grad njo, ker je pričakoval, da bo v novi šoli dobil prostornejše stanovanje. Res ga je dobil, 6amo užival ga ni dolgo, po nekaj letih je umrl in sveže stanovanje ni bilo zadnji vzrok njegove smrti. Kramar Urša ie župnišču v svoji o|x>roki volila eno bajto, v kateri sta smeli prebivati dve priletni samici, in dve njivi, eno za kaplana, eno pa za učitelja. Učenik Cerin, oče novomeškega prosta Cerina in kapelnika dr. Cerina. ki je pisal to oporoko, je zapisal: »šolskemu učeniku«. Po tem volilu so k novi šoli postavili tudi majhno gospodarsko poslopje. To njivo je užival tudi Krekov oče, ki je redil eno kravico in imel tudi prašiče, da je bil dom po preselitvi v novo šolo še kar preskrbljen.
Ko je Janez Krek jw teh jx>teh prišel v Komendo, se je kajpada hitro pomešal meti druge kontenske otroke in z njimi delil bridke in vesele ure kmečkih otrok. Poleg šole je morala biti kra-vica njegova najresnejša skrb. Dvakrat na dan jo je pa6el, zjutraj po dve uri, popoldne po dve, spomladi in jeseni v mrzlih rosah, ki bodejo bose noge, poleti v muhah in brencljih, ki živini miru ne dajo. Tako se kmečki otroci uče delati in trpeti in ta delež tudi dr. Kreku ni bil prihranjen. Kot bister deček je bil vedno med prvimi v otroški družbi. Igrat in zabavat se je hodil največ k Percti in k Mejaču. Pri Mejaču so imeli harmoniko, ki sta jo z Andrejem Mejačem, danes trdnim 72 letnim možem, raztegovala, dokler jima jo tiiso skrili in zaklenili. V Pešato in okoliške potoke sta hodila ribe lovit, čeprav je vse tiste vode takrat imela graščina v zakupu in čeprav »otrok itak ne ujame bogve kaj«, kakor pravijo Mejačev oče; veselje jc bilo pa le. nadzorstva pa skoro nobenega. V šoli je bil dr. Krek vedno med »premoharji« ali »prem farji«, to je med tistimi, ki so dobili premije. V prvem tazredu je bil prvi »Musterschiiler«. v drugem pa samo drugi, kakor piše »Zlata knjiga« ko-menske šole, najbrž zato. ker oče ni maral, da bi bil njegov sin vedno prvi, da ne bi kdo »kaj rekel«, čeprav ni nihče tajil, da je »učiteljev Janez« med najbrihtnejšimi, kar jih hodi v šolo. Učili so se !>isanja, branja, računanja in verouk. Glavno orodje takiatnih učencev je bila tablica in klinček, vsa druga navlaka, s katero je danes ljudskošolski otrok vsak dan obložen, je prišla šele pozneje. Tudi o nemščini takrat v Komendi še ni bilo ne duha ne 6luha. Prvi, ki je učil za »nemški groš«, je bil učitelj Messner, ki je za Krekom prišel na komen-sko šolo. Ta, ki je bil sicer vsakdanji gest že takrat ugledne in znane Mejačeve gostilne, si je prvi po-želel te nagrade, ki jo je dobival učitelj, ki je nadarjene kmečke otroke nemščine učil in vede ali nevede pomagal Nemcu odtujevati naš rod. Krek sani pa za te groše še ni učil, pa se tudi Komen-čani z Messnerjem niso nič tako j>ohvalili kakor so se s Krekom.
Ko je bila nova šola dograjena, je graditelj Krekovemu očetu odsvetoval, naj pod jesen ne hodi v novo stavbo. Pa se mu je že toliko mudilo, da ni nasveta poslušal. Preselil se je. Ko pa so jk) preselitvi zaprli okna novega stanovanja, ki se še ni osušilo, so zavreli vsi stropi, stanovanje je postalo nerabno; nastal je spor, kdo je tega kriv, ki se je pa rešil na ta način, da je posestnik Mejač, ki je nosil glavno breme za novo šolo, dal narediti nove strope. S tem je bila zadeva brez zapletljajev urejena, Krek s svojo družino pa je bil zopet v novein stanovanju, ki ni prišlo do tistega časa, ki ga mora imeti, da se osuši. Kmalu je dobil na licu neko bulo. Ker je bila čimdalje večja, je le šel v Kamnik k zdravniku dr. Ganster-ju. Ta se je pa ni upal sam lotiti in mu je dejal, da naj pride ne, da bo on nied tem še pok I ica 1 vojaškega zdravnika iz Mekinj, kjer je bil takrat v sedanjem samostanu bataljon vojakov. Od zdravnika je še! Krek nekoliko v gostilno, da bi jx>čakal po|iol-dneva. Tu je naletel na nekega čevljarja Steleta. ki je bil nekdaj pri vojakih za nekakega pomagača pri živinozdravniku. Ta ga je pregovoril, naj ne hodi več k zdravniku, da mu bo že on dal zdravila, s katerimi si lx> namazal napeto lice. Krek res j>o|)oldne ni šel več k zdravniku, atnpak jc vzel zdravila, ki mu jih je dal čevljar Štele, in si z njimi mazal nadležno bulo. Ta pa se je vedno bolj napihovala, nazadnje se je vse prisadilo, vnelo in bogve kaj še vse, položilo ga je v jx>steljo in v nekaj dneh je bilo po njem. Umrl je leta 1873. Dr. Ganster je za to zvedel, dal je sodno njegovo truj>lo odkopati in pregledati, čevljar Štele, ki so mu po domače rekli »Napoleon«, je bil nekaj mesecev zaprt, pozneje pa se je zadeva pozabila. Mejačev oče, ki vse to tako natanko vedo, so bili takrat stari sedem ali osem let.
Krekova družina se je po smrti očeta in hrani telja [ireselila v Selca. Dr. Janez Krek pa se je še kot študent večkrat vračal v Komendo; ko je bil že na Dunaju je nekoč prišel z materjo in sestro, ker so vse vezali na ta kraj najlepši spomini. Komenčane je vabil seveda tudi na novo mašo, ki jo je imel na Brezjah, po novi maši pa je zo|iet s svojo družbo prišel k Mejaču, da s svojim nekdanjim 60iičencem Andrejem Mejačem obnovi spomine na dni. ko sta še ribe lovila po Pšati. Tudi še pozneje, ko je bil že ves v javnem življenju, ga je večkrat zaneslo v Komendo. V učiteljstvo je že začel lezfi tisti zoperni duh zopervanja, na katerem še danes trpimo in tako se je zgodilo da mu je poznejši komenski učitelj Grmek z nekaj razsajači skušal razbiti shod. pa se mu ni posre čilo, ker je bi! dr. Krek pri ljudstvu že v tako veliki veljavi, da mu noben nasj>rotnik ni bil kos. Z dr. Korošcem in dr. Mohnjecem je imel v Komendi tudi dvodnevni tečaj za fante, na katerem je z njemu lastno ognjevitostjo razlaga! mlademu rodu svoje nazore.
Dr. Krek ni dolgo živel v Komendi. Iz tega. kako rad je zahajal tja, pa moremo sklepati, da mu je bila zelo pri srcu. Saj je pa tudi rastel lam v dobi, ko mu je bilo še vse novo. ko jc začel odpirati oči in se razgledovati po svetu. Tu jc ob svojem očetu in Komenčanih od blizu videl kmečko življenje in si nabral prve skušnje, da si je j>ozneje na vseh straneh znal pomagati. Njegov oče je bil učenik ene šole. on pa je j>ostal učenik celega naroda! Očetu so 31. avgusta 1919 postavili nagrobni spomenik v proslavo sinovega spomina pa so isti dan odkrili spominsko ploščo na šoli.
Požar v boštanjski
graščini
Pod Boštanjem, 7. oktobra.
V torek 5. t. m. okrog 9 zvečer je v boštanj-skem gradil pod Grosupljem, last barona Lazzari-nija, pričela goreti velika šupa, v kateri je bilo okrog 5 vagonov sena in otave. Ogenj je izbruhnil na več krajih hkrati, kar jc očiten dokaz, da jc bilo zažgano.
Okoliške požarne brambe so bile takoj na mestu, a rešiti se ni dalo nič, pač pa so obvarovale, da se ogenj ni razširil na sosednja gospodarska poslopja. V nevarnosti je bila tudi podružna cerkev sv. Martina tik zraven. Škoda je velika, ker je lastniku zgorela malone vsa klaja za živino.
Prizor s spominske akademije ob 20-letnici dr. Krekove smrt: v Unionu v četrtek zvečer
Drobne novice
Koledar
Sobota, 9. oktobra: Posvečevanje cerkva. Dio-nizij, škof,
Osebne vesti
— Duhovniške cesti iz lavantinske škofije.
Župnijski izpit so položili naslednji gospodje: Jurij Guzej, koplan v Žalcu, Franc Horvat, provizor v Vel. Dolencih, Ignac Paluc, kaplan na Bizeljskem, Josip Petrovič, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, Alojz Sunčič, kaplan v Skalah pri Velenju, Josip Varga, provizor pri Sv. Juriju v Prekmurju in Alojz Žalar, dušni pastir v Hrastniku.
Blago
za damske plašče, širina 140 cm
od 40 - do 180.- dinarjev
MANUFAKTURA, KOM. D., LJUBLJANA Mestni trg 17 _
—	Vse predstave, ki niso resnega značaja, naj se danes opustijo.
—	Sožalni podpisi za predsednikom Masary-kom. Včeraj ob 12 je deputacija Jugoslovansko-češkoslovaške lige pod vodstvom predsednika g. dr. E. Stareta izročila tukajšnjemu češkoslovaškemu konzulu g. ing. St. Minovskemu lepo vezano spomenico s podpisi vseh kulturnih društev, ki so se ob priliki komemoracije za pokojnim predsednikom Masarykom podpisali na podpisne pole. Spomenica je naslovljena na vlado češkoslovaške republike v roke g. min. predsednika dr. Hodže. S pomembnimi besedami je predsednik dr. Stare izročil podpise g konzulu, ki se je s toplimi besedami v lepi slovenščini zahvalil, poudarjajoč prepričanje, s kako iskrenostjo in globoko žalostjo se je slovenski narod in Ljubljana oddolžila spominu velikega prvega predsednika Osvoboditelja. Obljubil je, da bo spomenico osebno izročil te dni, ko odpotuje v Prago, ministrskemu predsedniku. Nato jc deputaciji in prisotnim priredil prijateljsko pogostitev.
V nedeljo na Krekov prosvetni tabor v št.Janž!
. — Razpisana javna dela. V izvrševanju velikega gradbenega programa je banska uprava razpisala prvo licitacijo oddaje raznih javnih gradbenih del. Licitacije bodo od 27. do 29. oktobra. Gradil se bo železnobetonski most čez Temenico pri Ivanji vasi za bunovinsko ceslo H. reda Pluska—Dobrniče—Mirna peč. Gradbena dela so proračunana na 341.099 din. — Drugi most se no gradil čez Rinžo pri Dolgi vasi zn državno cesto. Dela so preračunana uu 2+4.576 din. — Modernizirala in temeljito sc bo preuredila državna cesta Naklo pri Kranju—Brezje v dolžini 11."525 km. Spramcksiranjc to državne cestc II. reda je proračunnno na 2,203.625 din.
—	Semenj v Krškem. Mestni gospodarski odbor v Krškem naznanja, da bo letošnji Luke-žcv semenj v Krškem, ker pade dan sv. Lukcža v ponedeljek, dne 18. oktobra t. 1., šele v ponedeljek po sv. Lukežu, t. j. dne 25. oktobra t. L, iar nuj blagovolijo sejmarji upoštevati.
—	Zahvala. Uprnviteljstvo ljudske šole v štalcerjih sc iskreno zahvaljuje za podporo 500 dinarjev, za nabavo knjig revnim slovenskim otrokom na Kočevskem, ki nam jo .jc nakazalo društvo »Slovenska Straža na Kočevskem« v Kočevju. Upravitelj.
tKavno $ene potrebujejo...
Biti morate matere (če ne otrokom pa vsaj možu) in gospodinje, svetovalke, vzgojiteljice, celo kuharice, na-stavljenke .... vse, vse se obesi na Vas! In ne samo površno, vsak vzame košček moči s seboj! Odkod vzeti? Vzemi le kri in moč iz
BIOMALZ
Poizkusnn d o 7. n D i n 12' jO v lekarnah.
—	Večerni trgovski tečaj na Christofovcm učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15,
prične 7. oktobra (knjigovodstvo, računstvo, pisarniška dela, korespondenca, nemščina, stenografija, strojepisje). Vpisovanje še ves leden dopoldne, popoldne. zvečer do 8 ure. Brezplačni prospekti.
—	Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra.
—	šumska uprava v Boh. Bistrici proda na ustmeni licitaciji dne 11. oktobra cca 2200 prm lubja.
v > v j-j
.••..!«/».«■ m—M 4

bra: Zbor jugosl. veter, udruženja — 50% popust. — Zagreb: 12. do 15. oktobra: Vsem članom Ro-tary-klubov je odobren 50% popust za 6estanek Ro-tary-klubov, ki bo 10. t. m. v Zagrebu; 31. oktobra: Skupščina Adv. komore. Odobren 50% popust članom Advokatske komore v Zagrebu. — Dubro-vačka paroplovna družba je odobrila na svojih progah vsem inozemskim turistom 50% popusta za časa zimske sezone, to je od 1. novembra do 31. marca 1938. Ta vozni listek velja dva meseca! — Planince opozarjamo, da glasom navodil Min. fin. ni več treba kolkovati objave za polovično voznino s 5 din. Te objave dobite V6ak čas pri »Putniku«.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, )e
pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Opl. reg 8. br. 30174/33.
— Šolsko leto se je začelo. Radost prvih dni
šole, veselje z novimi knjigami, vse to se hitro razblini, kadar je treba prijeti za knjigo. Ni vedno razigranost ali otroška nestanovitnost kriva, da otroci ne gredo radi v šolo ter da hitro izgube voljo za učenje. Nedostatek volje je večkrat posledica fizične utrujenosti in onemoglosti. Otrok raste in se razvija, igra, 6kačc in drsa. Učenje je napor za možgane in živce ter je tako odvisno od fizične moči. Zato večkrat vidimo, da 6e slabotni otroci 6labo uče. Otroški organizem je treba krepiti, da lahko premaga telesne in duševne napore. Ali zahteva se od otrok več nego zmorejo, tako telesno propadajo in živčno slabe ter postajajo nesposobni za izvršitev dane naloge. Izvir otroške moči kakor odraslega človeka jc samo hrana. Potrebno je, da se posebno pri otrocih pazi na to, da njih hrana ne bo samo zadostna po množini, temveč tudi zelo bogata redilnih sestavin. Mnogim otrokom nenavadno koristi, ako se jim redna hrana spopolni 6 skodelico Ovomaltine. Ovomal-tine z malo količino da telesu one stvari, ki so najpotrebnejše za razvoj mišic in kosti ter obnovitev krvi.
Angleški ministrski predsednik v skrbeh za mednarodni položaj
Poziv Mussotiniju:
Umik Italijanov iz Španije je pogoj za priznanje generala Franca in Abesinijg
London, 8, oktobra, TG. Na kongresu konservativne stranke v Scarboroughu je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain velik govor, v katerem se je izčrpno bavil z velikimi političnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu.
Uvodno je naslovil na Mussolinija zelo )asno svarilo, češ da je trajno prijateljstvo med Anglijo in Italijo odvisno od odločitve, ki jo bo italijanska vlada sklenila v vprašanju umika svojih čet, ki se borijo na španskih tleh. Od Mussolinija je prav ta večer sprejel poročilo, da Italija pošilja vedno nove čete v Libijo in na egiptovsko mejo, to pa, kot pravi poročilo iz Rima, zaradi mednarodne napetosti. Anglija in Francija še vedno mimo čakata v upanju, da bo italijanski ministrski predsednik njuno povabilo na konferenco treh držav sprejel in da bo ta konferenca naposled dosegla, da bodo Italijani odšli iz Španije. Kakor hitro bo to vprašanje rešeno, potem in šele potem bo Anglija v položaju, da se razgovarja tudi o drugih vprašanjih, ki so tvorila vsebino nedavne izmenjave pisem med njim in Mussolinijem. Ta pisma so bila ljubezniva in upapolna, V svojem pismu je Chamberlain Italiji obljubil, da bo Anglija priznala generala Franca in zasedbo A b e s i n i j e. Kot predpogoj pa je on zahteval, da italijanske čete odidejo iz Španije. On še vedno
upa, da ta pisma ne bodo ostala prazni list'ni, ampak da bodo tvorila osnovo za razvoj prisrčnega prijateljstva, Dokaz za to pa bo odgovor, ki ga bo Italija dala na francosko-angleški predlog o konferenci treh držav.
V svojem nadaljnjem govoru je Chamberlain v imenu angleške vlade tudi ocenil Rooseveltov govor, ki ga je imenoval močan in jasen klic po miru, ki prihaja od onstran Atlantskega morja. Ta klic je Angliji dobrodošel in prihaja ob pravem trenutku. Dozdaj namreč je bil 6vet mišljenja, da se bodo Zedinjene države Severne Amerike, ki so najmočnejše države na svetu, zadovoljile z vlogo tihega opazovalca. Roosevelt pa je prinesel dokaz, da se Amerika noče izločiti iz skupne usode kulturnih narodov sveta in da hoče z vsemi svojimi močmi pomagati, da se nezakonitost, ki se je kot nalezljiva bolezen razpasla po svetu, ustavi. Angleška vlada z vso dušo čestita ameriškemu predsedniku, da je tako glasno izpovedal, da jc red na svetu mogoč le, ako bo dana beseda spoštovana.
Chamberlain upa, da bodo vsi motilci miru, bodisi v tem delu 6veta ali onem, ta glas iz Amerike, ki se mu pridružuje ves angleški imperij, pravilno slišali in tudi pravilno razumeli.
cija aretirala in ga izročila sodišču, sedaj pa se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen ter je bil že izpuščen. Požar avtomobila sta namreč .zakrivila dva ključavničarska pomočnika, ki sta v nedeljo nameravala v Kranj na gasilsko tombolo, da bi tam zadela avto ali motorno kolo. Eden izmed obeh ključavničarjev je že imel 6taro motorno kolo, ni pa imel bencina in ne denarja zanj, Zato sta oba
Nova pota slavnega pevca in divnih pesmi Louis 6raveure-ja v velefilmu
Pesem obtožuje
Premiera danes v Elitnem kinu Matici
Gina Falkenberg Hanna Wag
—	Jugoslovanska knjigarna r. /. z o. v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Binct, Der Freund der arinen Seelen, oder die kathoiisckc Lelire voin jenseitigen Reinigungsortc. 352 str., vez. 22 din: Engel, Heilandstrost. Liclit und Trostvvorte an cliristlichen Grubcrn. I. Band 217 str., vez 42 din, II. Band 196 str. vez. 51 din, III. Band V29 str. vez. 44 din; Keppler Die Armenseelenpredigt. 206 sir., nove/.. 36 din; Klimsch, Leben die Toten? Sind Vcrstorbene zuriickgekommen? 357 str. nevez. 45 din; Nico-lussi, lin Fegfeuer. Frvvagungen u. Nutzumvcn-dungen. 166 str. vez. 18 din; Nicolussi, Die armen Scelen. 191 str. vez. 36 din: Schncidcr, Das an-dere Leben. Ernst und Trost der cliristlichen \Velt und Lcbensanschaiiung. 540 str. vez. 48 din; Tongelen, Herr, dein Wille gesehehe! Wortc an Icidcnde Christen. 290 str. vez. 23 din; Vidmar, Grab- und Trauerreden. 16S str. novez. 10 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicc«.
Ljubljana
v.-i j ■ vi™*«™^™;
—	Obdržati je lažje kakor nadomestiti. To
velja izrecno za rast naših las. Ali hočemo čakati, da se nam steza zredči, ali, da nam postane koža na glavi gola, zelo nam bo težko začeto škodo popravili. Zagrabimo medtem pravočasno ter dajmo koži glave pravo hrano, tako bo imela ona vedno možnost ustvarjati zdrave lase. Izrecno danes ne bi smeli zamuditi prilike, da rešimo svoje lase in da rast las zasiguramo i uporabo naravne hrane za lase pod imenom Silvikrin, ker je to postopanje tako enostavno.
_ Ne hvali dneva pred večerom! Ako smo še
danes srečni lastniki lepih, zdravih zob, v najkrajšem času lahko gniloba začne svoje razdiralno delo. Zato je treba to pravočasno preprečiti z dnevno nego zob in ust z Odol pasto, Odol voda za usta prodre v najskrivnejše kotičke ustne dupline, de-sinficira ter daje čist duh. Odol pasta za zobe preprečuje tvoritev zobnega kamna ter napravi zobe snažno bele.' '
—	Vozne olajšave v mesecu oktobru 1937. Belgrad: 10. oktobra: Redna glavna skupščina šu-marskih zvaničnikov. Odobrena polovična vozni-na; 16. do 17. oktobra: Skupščina in zbor treznosti — 50 % popust; 11. do 16. oktobra: Praktičen kurz zdravnikov. Državnim, banovinskim in samoupravnim zdravnikom je odobren 75% popust, privatnim zdravnikom pa 50% popust. — čačak: 16. do 18. oktobra: Proslava 100-letnice gimnazije. Udeleženci proslave uživajo 50% popust. — Maribor: 11. do 16. oktobra: Sadjarska razstava in sejem — 50% popust. — Mladenovac: 5. do 13. oktobra; Mednarodna razst-'tv:> in sejem plemenske živine _ 50% popust. — Novi Sad: 16. do 18. okto-
I Somcščanil Za tretjo obletnico smrti blago-pokojnega viteškega kralia Aleksandra I. Zedini-telja bodr državni in samoupravni uradi na 6vojih zgradbah razobesili državne zastave na pol droga. Vabim ljubljanske prebivalstvo, da počasti spomin blagopokojnega kralja in izobesi na svojih hišah žalne zastave. Trgovce in obrtnike pozivam, naj imajo svoje lokale med 10 in 12 zaprte. Predsednik mestne občine: Dr. Adlešič Juro, 1. r,
I Trgovine bodo danes od 10 do 12 zaprte. — Združenje trgovcev.
I Maša za turiste in izletnike bo jutri in odslej naprej v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
I Jegličevci! V torek, 19. oktobra ob 20 bo v dvorani Rokodelskega doma letni občni zbor društva »Jeglič«, nato pa ustanovni občni zbor zadruge »jeglič«. Vse člane prosimo, da sc občnih zborov gotovo udeležijo.
1 Vojni dobrovoljci v Ljubljani sc vabijo na žalni sestanek ob tretji obletnici mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra Zcdinitclja v društveni sobi, dne 9. t. m. ob 20.
1 šah. klub Triglav obvešča vse člane in prijatelje kraljevske igre, tla sc prične v ponedeljek, dne 11. t. m. splošni turnir za letošnje klu-bovo prvenstvo. Po lepem uspehu reprezentauč-ne vrste pri tekmah v Trbovljah je pričakovati zelo živahne šahovske sezone. Novi društveni prostori v gostilni Lovšin v Gradišču nudijo vsem članom prijeten šahovski dom. Žrebanje in pričetek turnirja ob 20; igralni večeri so vsak jKinedcljck in petek.
1 Vodstvo v Narodni galeriji. V nedeljo dne 10. oktobra ob 11 bo predaval o gotskem slikarstvu in o gotski plastiki msgr. Viktor Steska. Vstop
Pros''	o i .
1 Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški uprizori jutri, v nedeljo, ob 8 zvečer v samostanski dvorani igro »Stilmondski župan«.
1 Skrajni čas je, da si radi velikega zanimanja nabavite vstopnice že v predprodaji za igro »Župnik iz cvetočega vinograda«, katero uprizori šem-petrska prosveta v nedeljo ob 8 v frančiškanski dvorani kot uvod v proslavo društvene 30-lctnice.
1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto obvešča starše mladenk, da bo nedeljski sestanek v društveni sobi v Gospodarski zvezi, začetek ob 10. Mladci pa imajo do nadaljnjega sestanke v naši kletni sobi v souterenu Vzajemne zavarovalnice, vhod iz Miklošičeve ceste. Vabimo vse katoliško in narodno misleče starše, da vpišejo svoje male v naše društvo, kjer jih bomo v pravem slovenskem in katoliškem duhu vzgajali in pripravljali za pot v življenje. Bog živil
1 Pojasnjen požar avtomobila. V noči od sobote na nedeljo je pogorel avto v garaži trgovca Romana Goloba na Mivki. Tega požiga jc bil sprva osumljen neki sostanovalec v hiši, ki ie bil sprt z lastnikom hiše. Tega sostanovalca jc poli-
ključavničarja sklenila, da vlomita v kakšno garažo ter tam nakradeta bencina. Najprej sta vlomila v garažo Kmetijske družbe na Novem trgu. Od tam so ju spodili, nakar sta šla na Mivko v Go-lobovo garažo. Z vrčem in z gorečo svečo sta se vtihotapila v'garažo ter prelivala bencin iz Go-lobovega avtomobila v svoje motorno kolo. Prišla sta s svečo preblizu bencina, ki se je seveda vnel. Oba tatova sta pobegnila. Na begu pa sta s seboj odnesla še vrč z gorečim bencinom, medtem ko je v garaži plamen uničeval lepi Golobov avtomobil. Čudno prikazen dveh bežečih tatov z gorečim bencinom so opazili ljudje. Oba tatova sta se še bolj prestrašila, tako da je eden na begu izgubil celo čevelj. Vse te sledi so zadoščale, da je policija prijela enega tatu oziroma požigalca, drugega pa še išče. Požig Golobovega avtomobila pa je sedaj pojasnjen.
1 Ne zadostuje sočustvovanje z brati za mejami; potrebna jc razen moralne tudi materialna podpora. Zato naj nudi slehernik 0. in 10. oktobra svoj denarni prispevek. Bran-i-bor, Ljubljana.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 8 dva velefilma »Izdajalci« (Lida Barova, Willi Birger) in »Bengali«.
1 Zvočni kino Vič je pričel zopet obratovati. Predstave so vsako soboto ob pol 9. in ob nedeljah ob 4., 6. in 8. zvečer. Predvajani bodo najboljši filmi, ki so drugje dosegli največji uspeh. Cene našega kina so najnižje, tako da je obisk kina vsakemu omogočen. Zato ob nedeljah vsi v kino Vič, Dne 9. in 10. oktobra predvaja film Mali lord,
1 V kapeli na Rocnju pod Šmarno goro bo jutri v nedeljo popoldanska pobožnost za člane križanske moške kongregacije, njih rodbine in prijatelje. Pričetek ob treh: govor in pete litanije z blagoslovom. V slučaju slabega vremena ta pol-dnevni izlet odpade.
1 Trgovce in njih nameščence opozarjamo na večerni trgovski tečaj pri Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zahtevajte brezplačne prospekte!
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7,
Gledališče
Drama. Začetek ob 20.:
9.	oktobra, sobota: »Julij Cezar«. Red B.
10.	oktobra, nedel ja: ob 15 »Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Ob 20 »Bcraškn opera«. Izven.
Opera. Začetek ob 20.:
9.oktobra, sobota: »Evungcljnik«. Red A. Gostovanje tenorista gosp. Josipa Gosliča.
10. oktobra, nedelja: Ob 15 >La Boheme«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20 »Amaconkc«. Prcmierski abonma.
H koncertu Ciril-Metodovega zbora
Boris Koinarevski, I. dirigent Ciril-Mcto-dovega zbora, se je rodil 1893 leta v južni Rusiji v ugledni duliovuiški družini. Glasbo in petja se je začel učiti uajprej pri Nikolskera. Ko jo postal gojenec simlcropolskega duhovnega semenišča, jc ves čas vodil petje. Sporedno se je pa učil ves čas glasbe na imper. glasbeni šoli pri
-H
prof. Teušu, solopctjc pa pri mojstru Ribako-vem. V Kijevu jo končal mojstrsko šolo pri mojstru Ovjetnovem na konservatoriju. Pozneje je bil dirigent v Kijevu, po prevratu pu je dovršil še glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je bil odličen učenec rektorja Lliotke, prof. Duga-na in Kaiserju. Od leta 1930, t. j. od početka Ciril-Metodovega zbora je pa njegov artistični vodja in prvi dirigent. — Z zborom, ki ga je v petih letih dvignil na čudovito umetniško višino, je dosegel v tujini v maju prvovrstne uspehe. V ponedeljek bo nastopil z zborom 111 izvrstnim programom v Unionu. Vstopnice pri blagajni kina Uniona.
Volivni sporazum v Franciji
Pariz, 8. oktobra, b, V vseh političnih krogih je napravil Herriotov govot, v katerem 6e je zavzel za francoski izvoz, globok vtis, Herriot je v svojem govoru posebno poudarjal uporabo vseh socialnih zakonov. Tudi v drugih francoskih mestih jc prišlo do sličnih manifestacij radikalne stranke. Najostrejši govor je imel bivši socialist Leon Mayer proti komunistom in socialistom. V Lillu je prišlo do volivnega sporazuma med radikali in centru-mašii ki so se združili proti komunistom in socialistom.
Vrnil se je iz inozemstva
V Belgrad 6e je vrnil Atanazij Dinič, ki je po atentatu na predsednika vlade dr. Stojadinoviča v narodni skupščini pobegnil v inozemstvo. S kraljevim ukazom je bil postopek proti njemu ustavljen, da 6e jc mogel svobodno vrniti v Jugoslavijo. Kakor je znano, so tisti atentat v narodni skupščini priredili jefiičevci.
Belgrad, 8. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu avstrijskega poslanika Wimmerja in francoskega poslanika grofa Dampierra.
Narasle vode polagoma upadajo
Ljubljana, 8. oktobra.
Zadnjih 24 ur je trajal pohleven dež, ki ni mnogo vplival na naraščanje Ljubljanice in njenih pritokov. Ljubljanica je začela od sinoči polagoma upadati, do davi je upadla za 5 cm, pozneje pa je bilo upadanje hitrejše ter je vodomer pri Fužinah opoldne zaznamoval, da se je vodostaj Ljubljanice znižal za 50 cm. V pogledu letnih padavin bo najbrž leto 1937 poleg katastrofalnega leta 1933 odneslo primeren rekord v zadnjih 10 letih. Zanimiva 60 kratka poročila hidrotehničnega oddelka banske uprave, ki dnevno prejema brzojavna poročila o stanju Save.
Iz Tacna je bilo javljeno, da je Sava davi močno narasla. Ob 15 popoldne je vodomer pri Česnovi elektrarni zaznamoval 2.10 m nad normalo. Tendenca pa je, da je Sava začela upadati. Vzrok naraščanju je v tem, da je Sora v Poljanščico pri-valila v Savo velikanske množine voda, ki so prihajale z vseh hribov in gora. Drugače poročila nekaterih vodoincrskih postaj!
Litija. V četrtek ob 8 dopoldne 2.70 m nad ncrmalo, ob 21 že 2.17. Sava še nadalje upada in je davi bilo stanje 2.08 m nad normalo.
Radeče. Ob 2 zjutraj 4.10 m nad normalo, ob 7 zjutraj 3,70 m.
Krško. V četrtek ob 7 stanje 1.93 m, ob 10 dopoldne 1.73 m in ob 14 še 1.55 m nad normalo. Sava nadalje upada.
Brežice. Vodomerska postaja pri Čatežu javlja vodno stanje Save in Krke: včeraj ob 7 doseženo 4.38 m nad normalo,
Danes popoldne je začasno prenehalo deževati. Barometer se je dvigni! Lahka znamenja napove-.............bc"
-- ei— ------1 —---[" — —	wouov>uiua <11
druga dela v jezeru. Planinska kotlina, kakor navadno po deževju, je spremenjena v veliko jezero. Vode sc počasi odtekajo v požiralnike.