Štev. 33. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 P (vhod čez dvorišče nad tiskarno), i z urednikom je mogoče govoriti le od 1 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona štev. 74. T A. V Lijubljani, v četrtek, 11. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzenišj^fcfl* in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za ptTOvico leta "M K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. .A Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, Inserate in rcklamnclje — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garrnondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefonu štev. J88. Vojska v Aziji in Evropa. Javno mnenje soglaša v prepričanju, da so Japonci iskali povoda za vojno. Svoje nestrpnosti niso mogli več brzdati ter pričeli boj zavratno, ne da bi ga bili napovedali, kakor je običaj. Sicer pa je bila vojna med Rusi in Japonci neizogibna, vprašanje je le bilo, ali se začne krvavi ples danes ali jutri. Dokaz temu je nečuveno hitro prodiranje japonskih čet v Koreji in drzni napadi japonskih oklopnic. Japonski narod se čuti poklioanega, da igra prvo vlogo na vzhodu Azije. Ko pa je leta 1895. premagal najmanj desetkrat večjo Kino, pobrale so mu Rusija, Francija in Nemčija takorekoč z roke vse važnejše luke in postojanke na kitajskem obrežju. Že tedaj so pričeli Japonci z angleško pomočjo delati priprave za odločilni boj. Smelo trdimo, da je sedanja rusko - japonska vojska začetek nove zgodovinske dobe v mejnarodnem življenju. Nedavno umrli angleški filozof Herbert Spencer je svoj čas učil Japonce, naj se otresejo vseh tujcev ter samostojno nastopijo na svetovnem odru. Ia ta ideje, ta misel, prešinja vse Japonce, od najvišjega do najnižjega. Japonci imajo velikansk načrt in združiti hočejo vse rumeno pleme, ki šteje do 500 milijonov duš. Kakor pa ima Evropa turškega »bolnika", tako ima Azija dva: Kitajca in Korejanca. Oba ta bolnika moreta zopet shoditi ter dobiti primerno veljavo v mejnarodai družini le pod vodstvom odločnih in slavoželjnih Japoncev, ki štejejo okroglo 45 milijonov duš. Kitajski bolnik tehta najmanj 5 centov ter ima otekle noge in vodeno glavo, da se premikati ne more ; veljavo dobi njegova teža le to daj, ako ga Japonci imajo na svojem »vlaku". Ta grozna podoba mogoče bližnje bodočnosti — ker živimo v dobi brzojava in telefona — nam more pojasniti svetovnopolitidni pomen rusko japonske vojske. Toda ta vojna pa bode brez dvoma neizmerno vplivala tudi na evropske razmere ter morda celo dala povod, da dobi stara Evropa povsem drugačno lice. Da s) Angleži skrivaj hujskali Japonce, to je jasno, kakor solnce. Za pred leti je belgijski general Brialmont, ki je Japoncem napravil načrte za utrdbp, tem tudi svetoval, naj sklenejo zvezo z Angleži. Ia to se je zgodilo 30. jan. 1902. Angleži namreč že nad pol stoletja povsod zasledujejo ruske kazake, ki jim mešajo prejo. Doslej se je še vsaka angleška vlada izogibala boju z Rusi, sedaj pa so Japonce poslali v ogenj. To se utegne prej ali slej Angležem še britko otepati. Celo angleški listi naglašajo, da bi se Japonci ne spravili na ruskega orjaka, ko bi sa ne zanašali na zvezo z Angleži. Na prvi pcgled pa je tudi jasno, da je ta vojna tudi za Francijo velikega pomena. Naj Rusi zmagajo ali podležejo, oslab ljena bode francosko-ruska zveza, ugled Francije pade v koncertu evropskih držav. Ako Rusija zmaga, oslabljena bode njena politična in gospodarska moč za dolgo vrsto let. Pomisliti moramo namreč, da se japonska armada more danes meriti z ruskimi čtUmi na vzhodu, da je japonsko brodovje celo močnejše od ruskega, iz česar sklepamo, da ae bodo Japonci bili na življenje in smrt. In ako Rusija podleže, potem so za nje posledice ša slabše. To pa bode čutil tuli francoski narod, ki ima v ruskih papirjih naloženega okroglo sedem milijard denarja. In N e m č i j a ? Ta je sicer nevtralna in ca videz kaže prijateljstvo do Rusije. Tiho pa si gotovo želi, kakor to izražajo tudi trezni in zmerni listi, da bi se Rusi s krvavimi glavami vrnili iz Azije. Tako bi prosteje dihali, ker danes jih še vedno duši tur vznemirja franc jsko-ruska zveza. Saj že danes čitamo v nekem berolineliam dopisu: »Oslabljena ie ruska roka, ker v Evropi da-nas ne more udariti; posledica bode, da bodo Francozi mnogo pohlevnejši pre ti nam. Še več ! Doslej so Rusi svirali na prve gosli v evropskem koncertu, v bodoče bode Nemčija. Barolin je zopet — kar je bil pred dvajsetimi leti — središče evropske politike.« Končno pa tudi za Avstrijo ni rusko-japonska vejna lanski sneg. Kar od krito povemo, da kot Avstrijci in Slovani želimo, naj bi slavno zmagalo rusko orožje. Sicer nas Slovence Rusi komaj poznajo, pri ■ prostemu Rusu je Slovenija »terra ineognita« — deveta ali deseta dežela. Ali pomislimo, kako bi Nemcem vsepovsod vzrastel greben, ko bi podlegla slovanska Rusija. Danes imajo vsenemški krogi vsaj nekaj strahu, da brz dajo svoj pohlep po slovarski zemlji. Rusija pa tudi nikdar ne bi privolila, da bi Prusi napajali svoje lisce in šarcB v Dravi in Bavi ter mejnike habsburške države pomaknili proti jugovzhodu. Rusko-japonska vojna pa brez dvorna pokaže v najbiižnjem času svoje posledioe tudi na Balkanu. Marda se že pričanja smrtni boj Turčije. Zadnji čas so namreč Bolgari in Makedonci jasno izražali, da hočejo sami obračunati s Turkom in tudi sami spraviti turžko dadšfiino. Sploh vsi, ki hočejo rešiti makedonsko vprašanje brez Ru sije, mislijo, da je zdaj najugodnejši trenotek. Na to sili tu Ji Anglija, kateri je največ na tem, da Rusi ne zasedejo Bospora in Carigrada. Znani vstaški vodja Boris Sarafov ima veliko denarno pomoč iz Anglije, ki sploh z VBemi tajnimi silami podpira vstaše. Angleži bi najraje videli, ko bi Avstrija zasedla Makedonijo, njim pa prepustila boljša in važnejša pristanišča. Odtod tudi Avstriji prijaznejši glasovi, ki so zaveli nenadoma. V t rej kaže, da hočejo tudi na Balkanu izrabiti zadrego Rusije. Četudi so prva poroiila z daljnega bojiš neugodna za Ru ^ i Nemško nacij onalno čebelarsko društvo v Marnbergu se je razpustilo. Bili so menda pri društvu večinoma troti v slovenskem čebelnjaku. š Laško: Ža dolgo ni nastopilo laško bralno arugtvo. V n e d e 1 j o , 14 t. m., pa priredi zopet enkrat veselico s' petjem in z igro : .Zakleta soba v gostilni pri Zlati goski". S tem se nekako zopet vzbuja društveno življenje. Nastopijo v pevskem zboru kakor na odru podolnoma nove moči. Gotovo bo dru štve zopet napredovalo, ako bomo laški Slovenci z združenimi močmi delovali na to. Saj je nas precej, a odločnosti nam manjka. Veselo znamenje pa je posebno, da se vzbuja mladi naraščaj, ki ga pa je treba navduševati in podpirati. — Občni zbor bralnega društva pa sa vrši d n e 2 1. t. m. ob 3. uri popoludne v društveni sobi. š Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah priredi v nedeljo, 14. februarja t. 1., ob 3. uri popoldne v šoli svoj redni letni občni zbor po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav predat dnika. 2. Poročilo tajnika o delovanju društva v 1. 1903 3. Poročilo blagajnika o denarnem stanju. 4. Poročilo knjižničarja 5 Tajnik mladeniške zveze in tajnica dekliške zveze poročata o delovrn u cbph zvez 6. Pobiranje udnine za 1. 1904 7. Volitev novega odbora. 8 S učajnosti 9 Pet'e in deklama-cje. 10. Šaljivi srečolov s 150 dobitki. — Na ta velezanimi zbor vabi vse ude, kakor tudi priiatelje društva in sosedo odbor. š Porotno sodišče v Celji. Dne 10. t. m. se je moral pred ciljsKimi porotniki zagovarjati c. kr. sodni i fbial Ivan Ješe. Oato*.en je bil hudodelstva zlorabe uradne oblasti, storjenega s tem. Ha je dve uradni pobotnici, g'aseči se na 1000 K, nrenaredil v številkah na 3000 K in tudi 3000 K v risnici s pobotnicami vzdignil. Ker p» sa ni dalo dognati, da je Ješe imal namen koga oškodovati, zlasti ker so s 3 v njegovih uradnih izkazih in knjigah našli vpisani resnično vzdignjeni zneski po 3000 K, so po rotniki nanie stavljeno vprašanj soglasno zanikali. Velikanska množica občinstva, ki je z zanimanjem sledila c«ti obravnavi, je porotniški izrek vzela z očividnim zadovoljstvom na znan|e. š Kratke novice. Na Plitvičkem vrhu pri gornji Radgoni so ubili s krampom Jožefa Vakaja p. d. Vranica. Zločince zasledujejo. — Pri Mali Nedelji v Bučkovcih je umrla po dolgi, mučni bolezni v najlepših letih gospa Marija Kocbek. Bila je velikodušna in blaga gospa, katero so vsi spoštovali. Sveti ji večna luč! — Komorni glasbeni večer se priredi v Ormožu v narodni šoli dne 24. t. ob 6. zvečer. Vstopnina 1 K. Dohodek je namenjen za šolske potrebe. — V Presiki pri Ljutomeru sta umrla pridna deklica Alojzija Kavčič in vrl mladenič Rudolf Kugelman. Istotam se je ponesrečil Janez Dijak, ker se je na njega prevrgnil voz ter mu zmečkal nogo. Prepeljali so ga v radgonsko bolnišnico. — V Ptuju se je ponesrečil Franc Veršič iz Jiršovc. Padel je z lestve na hlevu ter se tako močno poškodoval da je kmalu umrl. — Te dni se bo poročil vrl narodni mladenič Anton Rebežnik iz Dobrne z narodno deklico Mi-ciko Veber. š Ne kupujte knjig od agentov. Pred kratkim sta hodila po Slovenskih goricah dva agenta, eden iz Ljubljane, drugi pa iz Maribora. Prodajala in usiljevala sta ljudem protestanske knjižice in pruske romane. Zato pozor! Svarite ljudi, da ne bodo kupovali od agentov slabih knjig. Slovenci, ne kupujte od takih ljudi nobenih knjig. Zato priporočajmo ljudem družbo sv. Mohorja, ki podari Slovencem vsako leto toliko lepih in koristnih knjig. Žalibog, da je Mohorjeva družba nazadovala skoraj za 4000 udov. Skrbimo, da bomo letos to število nadomestili in še prekosili. Vsaka žnp-nija naj skrbi, da staro število udov ohrani in da še novih pridobi. Vsaki naj pridobi svojega soseda in prijatelja, ako še ni Mo-horjan. Te vrstice naj bi tudi drugi slovenski časopisi ponatisnili in naj bi še kaj primernega pridjali. š Umirovljen jo kancelijski cficijal Matija Kocuvan v Ljutomeru. i 801etnico svojega rojstva je praznoval nadučitelj g. Matija Jeraj v Podčetrtku. » Primorske novice. p Odlikovan. Janez Dužnik, izdelovalec vozov v Gorici (ulice Stare Pošte), je dobil na mednarodni razstavi v Atenah veliko darilo. p Drobne novice Igravce prepovedanih iger je zalotila goriška policija v neki kavarni. — Dva brata, Janez in Avguštin Rožič iz Iločnika, sta se Btepla. Avguštin je Janeza z nožem nevarno ranil. p Čigave so lagune ? Dolgo se že vleče pravda med graaeško občino in med finančno prokuraturo, čigave so lagune, ki se razlegajo južno od Ogleja. Gradežani trdijo, da so od nekdaj last njihove občine, država pa pravi, da so javna last. Zdaj so se začeli pogajati, da bi priili do kompromisa, a ne kaže, da pride kmalu do sporazuma. P Obrtna razstava bo v Gorici od 14. februarja do 20. marca. Priredi jo »Zavod za pospeievanje obrti". Odprta bo vsak dan od 10. ure dopoldne do 4. uro popoldne brezplačno. p Postajenačelnik v Zdravščini, Mihael Ugorkovic, je aretiran. Državno pravd-nijtvo ga preganja zaradi nenravnegs deja-ma. Pred kratkim je zapustil službo v Z Irav-ščini in šel v Trst, kjer ima sorodnike. Tam so ga prijeli in odpeljali v goriški preiskovalni zapor. p Pri zgradbi predora se vedno primeri kaka nesreča. Na goriški strani je material krhek. Večkrat se odlomi kaka skala ali se vsuje zemlja. V soboto je odkrhnjena skala zopet nevarno na nogi ranila nekega delavca. Dnevne novice. V L i u b t j a ti i, 11. februarju. Osebne vesti Prestavljen je c. kr. davčni adjunkt g. Albert Roos iz Kostanjevice v Radovljico in davčni praktikant g Rihard Koller iz Kranjske Gore v bkofjo Loko. — Umirovljen je g. A n t o n G r o h m a n n , c. kr. davčni kontrolor v Ložu. — Provizoričnim učiteljem na gimnaziji v Kočevju je imenovan suplent g. Avg. K e f 1 e r. Poročil se je 2. t. m. na Suhoriji na Notranjskem g. A. Pogan z Marijo Slovanja z Okrožnega brda. Bilo srečno' Političen* shod v Zapogah. Ker ste rekli, da bi bilo dobro zopet s shodi začeti, da ne bodo liberalci mislili, da bomo jeli s klobučkom v roki pri njih na vrata trkati, smo pa pri nas koj to nedeljo začeli in napravili prvi shod. Resolucij nismo nikakih sklenili, ker 2apoge ravno ne bodo sveta iz tečajev vzdignile, ampak rekli smo, da liberalcev ne bomo nikoli volili in pa da bomo še večkrat skupaj prišli, da se malo politično izšolamo. — Takole politično šolo ali političen kurz bi lahko otvorili v vsaki župniji. Novi časi — nove šole. Saj ni treba predolgih predavanj. Ljudje kmalu razumejo. Najbolje pričeti s politično abecedo, s primitivnimi pojmi, in razvijati stvar logično do zadnjih razmer v deželi. Zato ni treba klicati učiteljev-govor-nikov iz Lubljane, ki na vse plati ne morejo ustreči; lahko opravijo domači izobraženci. Če bi to povsod storili — kar se da narediti brez troikov in težav — potem bo res »kmalu zadnji pastir v najvišji planinski koči znal na izust dokaze", kakor ste v sobotnem članku tako dobro povedali. Za Vegov spomenik so darovali: Presvetla kneza Alfred in Hago Windisch-graetz po 50 K, knez Ernst 20 in princ Robert 10 kron; baron Appel, general konjenice na Dunaju, 50 kron, dragonski polk car Nikolaj I. št. 5 v Dan. Novem mestu 50 Kj Vinogradnikom, katerim bo deželni odbor vračal prošnje za podpore, češ, da jih vsled obstiukcije ne more dati, dajemo na znanje, da dr. Tavčar vkljub obstrukciji vleče lepo plačo kot deželni odbornik. Naj se torej obrnejo osebno nanj! Z obstrukcijo grozi „Soča« goriški o. kr. kmetijski družbi. Pravi, da če ne zavladajo v tem društvu poštene razmere, — tedaj je bil zadnji občni zbor, katerega smo Slovenci dopustili. Dobro! „Soča« ima prav. A potem je dopuščena tudi obstrukoija v kranjskem deželnem zboru. Enaka pravica za vse! Is Velikih LašČ, dne 10. februarja: Pri današnjem konstituiranju okrajnega cestnega odbora je bil izvoljen načelnikom g. Jožef Gruden, župan na V o 1 a k i, in njegovim namestnikom g. Miha J a k š e iz Roba. V obeh slučajih je odločil ireb. — Biserna poroka. Dne 9. svečana je praznoval v občini Prevoje, h. štev. 39, polit, okraj Kamnik, posestnik Valentin Kurent s svojo ženo Rotijo, rojeno Kotnik, redek slučaj biserne poroke, kot spominski dan prve poroke, obhajane dne 12. svečana 1. 1844, v iupni cerkvi na Brdu. Nekaj podatkov o tem ie priobčimo. — Vinski semenj v Krškem bo 23. marca t. 1. Priloga 33. štev. »Slovenca" dn6 11. februarja 1904. — Mestna realka v Idriji je dobila pravico javne sti — Is Bohinja. Ko je cvetel v Bohinju še železni obrt, je bilo tudi življenje zelo živahno. Ko ja prenehal obrt, je prenehalo tudi veselje. Novo življenje se je pričelo z zgradbo železnice. Ustanovilo se je letos izobraževalno društvo, ki je t m priredilo prvo veselico, ktere na Bohinju že dolgo vrsto let ni bilo. Društveni predsednik č. g. župnik Piber je pojasnil ljudem pomen društva, opisal blagodejno delovanje sv. očeta in presv. cesarja, nakar je zapel društveni zbor cesarsko pesem in »Lepa naša domovina«. Sledilo je nato še več pesmi; vsi pevci, zlasti gg. Rabič in Markeš, so iznenadili občinstvo s krasnim petjem. Nato je sledila igra »Kmet-Herod« ki je dala ljudem veliko zabave. Veselica se je ponavljala v ponedeljek; udeležili so se je tudi gg. inženirji in uradniki v velikem številu. Igra sa je sijajno obnesla. Bohinjci so s tem pokazali no • le veselje do lepega, ampak tudi svojo nadarjenost. — Vreme imamo v Bohinju zelo čmerno. Starega snega imamo še skoro pol metra, pričel je pa zopet zametavati na novo. V planinah ga je bilo to leto nad tri metre. Veliko lahkonogih srn je bilo podsutih pod sneženimi plazovi. — Železnica. Delo pri gradnji železnice napreduje. V predoru fie vedno nagaja voda, vendar se izdela vsak dan okrog 6 m. — Zopet je zapustila Marija Smukavac svojega moža. Delavec, ki je ušel i njo, bo moral delati 4 meseca pokore v ječi, njo so pa iztirali k možu nazaj. Ostala je nekaj dni doma pa jo je zopet kmalu popihala. — Knjige Matice Hrvatske za leto 1903 so došle včeraj ljubljanskemu poverje-ništvu in se razpošiljajo članom. Naročila H&nje se še sprejemajo. — Poročila se je 8. februarja gdč. Frančiška Čukova s Črnega vrha z g. Janezom Pagon, posestnikom v Godoviču. Bila je več let izvrstna cerkvena pevka, zato ji je pevski zbor za slovo zapel podoknico. — Nova zima S Kuma se nam piše: Zadnje štiri dni je srečno skopnel ves stari sneg, ki je že precej škode naredil žitom po polji, ker so pričela že gniti. Zadnja dva dni je deževalo; v torek je pa med bliskanjem in gromenjem pričelo na novič snežiti, da smo že zopet v zimi. — Umrl je v goriški bolnišnici usmiljenih bratov g. Ivan Kranjec, c. kr. gimnazijski supJent na Dunaju. Pokojni Kranjec se je rodil na Vršnem nad Kobaridom. — Umrl je g. Josip Komel, mizarski mojster v Solkanu v 50. letu starosti. — Prehitra vest. Priobčili smo vest, da je g. deželnosodni svetnik Milovčid imenovan višjim sodnim svetnikom. Ta vest se sedaj ne potrjuje. Mi smo jo posneli po goriških listih. Vojska mej Rusijo in Japonsko. Vsa naša notranja politika je po dogod kih v vzhodni Aziji potisnjena v ozadje. Vse teži velika skrb, ali se posreči ohraniti evropski mir in aii se iz vojske mej Rusijo in Japonsko ne izprede še kaj strašnejšega. . . Prva poročila z bojišča se precej žalostno glase za Ruse. Japonci so Rusom doslej težko poškodovali sedem bojnih ladij, ki so sedaj zaboj nesposobne, dve 1 a-diji so jim pavzeli. Vrednost teh ladij je 27 milijonov rubljev. Doslej še nepotrjena poročila pa trdijo, da so poleg tega Japonci vzeli Rusom še dve ladji, kateri so Rusi popravljali v Nagasakiju in nekaj trgovskih ladij, dočim so Japonci tudi svoje trgovske ladje pravočasno spravili na varno, še predno so prekinili Japonci diplo-matične zveze z Rusijo. Rusom se je baje posrečilo zajeti in zapleniti v bližini Hongkonga japonski poštni parnik »Inamaburn". O izgubah Japoncev se torej sedaj še ne poroča veliko, dasi nekatera poročila trdijo, da so Japonci vendarle v boju izgubili eno bojno ladjo, k i s e j e potopila. Japonci se imajo za te uspehe v prvi vrsti zahvaliti svoji zavratnosti. Kolika je japonska zavratnost, priča poročilo iz Petrograda, ki trdi, da so noto Rusije na ruskega poslanika Rosena v Tokiu Japonci zajeli in je Rosenu sploh niso sporočili. Rusija nima opraviti s poštenim sovražnikom, ako je sploh mogoče govoriti o poštenosti — v vojski. Japonci so dobro vedeli, da Rusija ša ni pripravila VBega svojega brodovja za vojno, zato so sklenili s hitrimi, nepričakovanimi napadi zagotoviti si zmago na morju. h napadom na Port Artur so Japonci prikrili izkroavanje svojega vojaštva na Koreji in tako preprečili, da ni rusko brodovje motilo tega izkrcavanja. Tudi avstrijsko bro dovje pri Lrsi si je pod poveljstvom Tegett-hofta 90 juniju leta 1806, la z nepričakova nim hitrim napadom na dosti močnejšo laško brodovje zagotovilo zmago. Položaj ruske mornarico je jako kritičen. Luki Port Artur in Vladivostok sta, kakor kaže pogled na zemljevid, daleč oddaljeni druga od druge, in ako ni rusko bro-dovje zbrano in združeno na eriem kraju, je mogoče japonskemu brodovju poiskati posamezne oddelke ruskega brodovja in jih ločene napadati. Tem težavnejši je položaj ruske mornarice, ker je luka Vladivostok zamrznjena in torej ruske vojne ladije ne morejo iz te luke v morje. Rusi pa imajo velike rezalca ledu, ki so pričeli delati ladi-jam pot Bkozi led. . . . Poškodovane ladje Rusi ne morejo poslati popravljat iz Port Artura, kjer pa baje ondotne delavnice še niso tako izpopolnjene, da bi popolnoma zadoščale za tako velika dela. To trdijo namreč angleški viri, gotovo so se pa Rusi v velikanskem arzenalu v Port Arthurju preskrbeli tudi za tak slučaj- Rusija sedaj zahteva od Angleške, da dovoli prehod ruskega črnomorskega brodovja skozi Dardanele, a Aogleška o tem noče nič slišati ter podpira Japonce. Is Londona poročajo, da je angleško sredozemsko brodovje dobilo na log, zapustiti Gibraltar in o d p 1ut i pro t i D ar d ane1 a m , da zapre pot Rusom. Sicer pa bi s e -daj ne pomagalo dosti, ako od plove iz Sredozemskega morja rusko brodovje, ker v tem času bo Japonska že davno zadnjega svojega moža postavila na Korejo. Kakor javljajo dunajski listi, računajo v ondotnih političnih krogih že s tem, d a bo Japonska na morju prido bila zmago. Vsegavedni pa na Dunaju še nikdar niso bili in prav mogoča je, da tudi na morju kljub navideznim zaprekam in neugodnim razmeram ruska mornarica po prvih porazih še nadkrili Japonsko. Tudi ko je prodiral Napoleon na Rusko, so bile ru ske čete ? prvih bitkah poražane, potem pa je Napoleon iz Rusije komaj odnesel golo svoje življenje Zgodovinsko dej stvo je, da Rusija še nikdar ni bila poražene. Boji na morju so pa šele začetek prave vojske. Naj se izvrše ti boji kakorkoli, odločilni ne bodo, odločilo ae bode na Koreji. Tudi ko bi bili Rusi poraženi na morju lahko postanejo gespo darji Koreje. V tem boju imajo Japonci to prednost, da so blizu Koreje, Rusi|i bo pa napravljala kolikor toliko težave velika da lja a posebno gleda preskrbovanja ogromne armada z živežem. Tudi v tem oziru Rusi krčevito delajo in sam ruski železniški minister je odpot ival na lice mesta, da vodi nadzorstvo. Vlaki na sibirski železnici vozijo skoro nepretrgoma ruske vojake na mandžurako koreansko mejo. li japonskega vira se čuje, ds Japonoi tudi rad trga opetovano naska-kujejo Port Artur, da si usvoje to rusko trdnjavo in tako dot č prosto pot za napad na sibirsko železnico. To so jim skoro gotovo ne posreči, ker je Port Artur nepremagljiv. Koliko imajo Rusi sedaj že vojakov ob mandiursko-koreanski meji, se ne more na tančno povedati. Berolinski viri pravijo, da nad 600.000 mož in da jih nad 200 000 mož še odpošljejo, drugi viri pravijo, da ima Ru sija ondi 300.000 mož. Današnje poročilo se glasi: Vsega skupaj je na meji Mandžurije 36 ruskih polkov. Štirje polki so na poti tja. Generalni štab v Petrogradu dela noč in dan. Več gardnih častnikov se je prostovoljno odpeljalo v izhodno Azijo. Vojni minister je odpotoval danes tja. Vsi vojaščini podvrženi Rusi v ino zemstvu so poklicani pod orožje. Tudi če bi imeli Rusi sedaj ondi še samo 300.000 mož, bi bil za Japonce boj na suhem z Rusi jako težaven, ako bi se že sedaj udarili, kajti japonska vojna na suhem pravzaprav ne šteje mnogo nad 300.000 mož. Pomisliti pa je treba, da če so tudi tisoči Japoncev že na Koreji, bo trajalo vendar ša nekaj časa, da se izkrca vsa japonska ar mada na Koreji — tudi ni izključeno, da bo rusko brodovje v bodoče z večjo sri-čo branilo iskrcevanje — in da bo preteklo precej: časa, da pridejo jnponske čete po gorati Koreji z juga na s^ver Odločilni boji bodo ob Koreji ali na Koreji, in Rusi bodo Jap-cam temeljito ubili iz glave misel, da bi prodrli do Harbina. Rusi menda nič kaj ne marajo čakati, da bi Japonci sp'oh prišli v bližino reke Jalu, bajti danes zjutraj nam je došlo iz Londona naslednje poročilo: »Ii Tokia je prišlo v London poročilo, da ko raka proti boeuluod severa Koreje velik del ruske armade, ki je prekoračil reko Jalu. Bitke je pričakovati v prihodnjih dneh « — Japonci ne bodo doživeli, da bi krepke Ruse pognali v reko Jalu, pač pa se skoro gotovo zgodi, da Rusi poženo Japonce v Rumeno morje. Zmaga Rusov bi bila strašna katastrofa za japonsko armado, ki bi se po porazih ne mogla dovolj hitro umakniti preko morja nazaj na Japonsko. Boji pred Port Arturjem. O tem so došla naslednja poročila iz različnih krajev: London. Japonsko ladijevje se je v torek popoldne zopet vrnilo pred Port Artur in začelo bombardement. Rusko ladijevje se je po kratkem boju umaknilo. Ena japonska križarica se je potopila. Ruske izgube so neznatne. V Port Arturu vlada panika. Žene in otroci beže. London. Po uspešnem napadu tor-pedovk zunaj port-arturske luke je japonsko ladijevje začelo streljati, da zaščiti svoje torpedovke na povratku. Japonci so streljali iz velike daljave na obkope in ruske vojne ladje. Rusi so odgovarjali s kanoni z velikim uspehom. Rusko ladijevje je takoj odšlo iz luke in začelo močno streljati. Poškodovane so ruske oklopne ladije „Cesarevič", »Retvi-zan" in križarica „Palada", nekoliko je trpela tudi oklopna ladja „Poltava", križarica »Diana«, „Novik" in „Askold". Ko se je zaznaval dan, je japonsko ladijevje utihnilo in odplulo proti jugu. Petrograd. Pri napadu v noči od 8. na 9. je bil „Cesarevič" poškodovan na prednjem delu; krmilnik je razrušen, a parnik se je mogel vrniti v luko. „Retvizan" je poškodovan ob strani, a se je mogel istotako vrniti v luko. Na „Paladi" se je kotel razpočil, a se je lahko vrnila v luko. V kratkem bo zopet zmožna za boj. Japonsko ladijevje je poskusilo 9. t. m. zjutraj bombardirati Port Artur. Rusko ladijevje je ostalo za brambo obkopov in začelo artilerijski boj. Topovi na „CesarevičuM in „Ret-vizanu" so mogli poseči v boj. Materijelna škoda in poškodbe ladij niso prevelike. London. O boju pred Port Arturjem se poroča: Deset japonskih prevoznih ladij je v spremstvu šestih vojnih ladij, štirih križaric in dvanajst torpedovk zapustilo Nagasaki popoldne 8. februarja in hotelo priti v Čemulpo. Ponoči so zapazile navzočnost ruskih vojnih ladij, nakar so spremenile smer proti vzhodu in japonski poveljnik, admiral Kišiko, je ukazal napasti rusko ladijevje. Uspeh tega spopada je pokazal, da so bile sicer vse tri ruske vojne ladje poškodovane, a ne znatno. Ruske vojne ladje so napad odbile, nakar so se japonske torpedovke vrnile k skupnemu ladijevju, ki je zjutraj 9. februarja prišlo pred uemulpo in izkrcalo svoje čete. Poškodovane ruske vojne ladje so v port-arturski luki in bodo rabile 14 dni za popravo. Pariz. O boju pred Poit Arturjem poroča nek očividec: V noči od ponedeljka na torek sem bil na krovu parnika indo-kineške družbe, ki je ležal med vbodom v luko in ruskim ladijevjem. Le ena ruskih vojnih ladij je metala električno luč po morju precej površno. Trije torpedo-čolni so tvorili prednjo stražo, vsi drugi so ležali mirno v luki. Neki ruski častnic je pravil, da pričakujejo japonskih ladij šeie v teku treh do štirih dni ... . Svetilnik je bil na-žgan in proti 8. uri so ruski mornarji s petjem kot po navadi zvečer svojo večerno molitev opravljali. Vreme je bilo izvrstno. Vladala je popolna tišina; ravno sem hotei v posteljo, ko sem ob pol 12. uri začul tri votle eksplozije hitro zapored; očividno so se vršile pod morjem, ker smo na naši ladji začutili močne sunke. Ruske ladje bo začele bruhati ogenj, električne luči so razsvetljevale morje, a brez načita. Proti 1. uri so se tri ruske vojne ladje peljale mimo nas v luko. Bila je ladija »Pereovjet«, precej poškodovana od torped na prednjem koncu in »Cesarevič«, pešiodovan na zad njem delu Potopljena ruska križarica leži pred vhodom v luko. Prevrtali so jo torpedi. Ob 2. uri 40 minut so prišli častniki ruske mornarice precej razburjeni z noroči lom, da je admiral Aleksejev zapovedal, naj ne odplujemo. S tem so hetoli gotovo za-braniti, da bi ne povedali Japoncem o ruskih poškodbah. Do tedaj smo menili, da se gre za samo demonstracijo, ali v tem hipu smo začeli slutiti ves pomen tega dogodka, in ko smo videli žalestno sUnje obeh napadenih ruskih ladij. Proti jutru se boj ni več vršil, sovražnika ni bilo videti. Ob vzha janju selnca smo opazili bližanje treh japonskih oklopnic križaric; plule so počasi. Ob 8. uri so začeli Rusi zasledovsti Ja ponce, a 80 kmalu vrnili, in se ni zdelo, da bi Be mej tem vršil kak boj Rusi imajo pred portartursko luko pet oklopnih ladij, pet križaric, eno križarico prostovoljcev in 17 torpedovk. Ob 11. uri dopoldne ee je prikazalo na obzorju 16 japonskih vojnih ladij. Plule so izredno hitro. Ob pol 12. uri se je na neki japonski ladji zabliskal prvi top. Ruska križarica »Novik« so je bila ču dovito. Prišla je prav v bližino japonskih ladij, dokler je ni ogenj iz japonskih ladij prisilil se umakniti. Japonci bo streljali dobro, bombe sa eksplodirale z rumenim, druga z gostim, črnim dimom. Ruske granate so padale večjidel preblizu, tri ruske ladje so bile poškodovane, a škode se ni opazilo. »Novik« se ie hrabro bojeval, do- kler se ni moral umakniti. Rusi niso imel1 prostora, da bi se razvili. London. Japonsko ladijevje poveljuje admiral Togo. Rusija je bila prepričana, da si Japonci ne bodo upali vojne začeti; zato je pustila v Nagazakih eno ladijo v repara turi, ki so se je zdaj Japonci polastili. Boj pri Cemulpu. London. Japonsko ladijevje, ki je spremljalo prevozne ladije, je na potu v Čemulpo 8 t. m. zadelo ob ladiio »Korejec«, ki se je hota spustiti v boj in začela streljati na japonske torpedovke. Te so izstrelile dva torpedo naboja, ki pa nista zadela, in »Korejec« se je vrnil v svojo luko. 9. t. m. je poveljnik japonskega oddelka, Urin, zahteval od ruskih ladij naj sa umaknejo iz pred Čemulpa, sicer, je izjavil, bo napadel rusko ladijevje. Dve ruski vojni ladiji sta ob pol 12. uri zapustili luko in vnel se je boj. Čez uro se je ena ruska ladija umaknila; preti večeru se je ena ruska križarica potopila in zjutraj se je potopil menda tudi »Korejcc«, ker se je na njem izvršila eksplozija. Štirje japonski bataljoni so prišli v Čemulpo. — Japonski poslanik v Londonu je dobil oficijelno poročilo, da se je ruska križarica »Varjag« potopila, in da je »Korejec« uničen v luki pri Čemulpu. Poroča se, da je nekaj ruskih častnikov in del moštva prišel na francosko križarico »Pascal«, ki se nahaja v Čemulpu. Rusi so zažgali križarico »Varjag«, da ni prišla Japoncem v roke. »Korejec« se je potopil, moštvo sa je rešilo. Petrograd. Pri včerajšnji bitki pri Čemulpo Japonci niso vjeli nobenega Rusa. Posadka obeh ruskih ladij se jo rešila pod francosko varstvo. Cilj in želje Japoncev. Iz Berolina ae poroča, da se v tam kajšnjih japonskih krog h trdi, da Japonska pri poznava velike zasluge, ki si jih je pridobila Rusija v Mandžuriji, in jo pripravljena ji ne kratiti pravic v Mandžuriji, vendar pa mora trgovina v Mand/.uriji biti odprta vsem deželam. Japonska si ne skuša prilastiti ozemlja, pač pa so bo, ako zmaga, polastila Koreje. Japonska je prepričana, da bedo vse države ostale popolnoma nevtralne. Tudi Francoska ne bo podpirala Rusije. Japonsko angleška pogodba zahteva, da se mora Angleška, ako Francija pocaaga Rusom, takoj pridružiti Japonski. Japonska vlada tudi ne želi, da bi ye Kitajska vtikala v to zadeve. Tudi od nje pričakuje popolno neprstranosti. Japonske čete na Koreji. London. Japonci so štiri bataljone vkrcali na severu Koreje pri Wonsanu. Druge čete so se zbrale na japonskem otoku Tsusima nasproti Fusanu. London. Mesto Čemulpo so Japonci zasedli brez boja. V nedeljo je prišla močna divizija torpedovk in več križaric ter pripeljali prevozne ladje v luko, kjer sta se nahajali tudi dve ruski ladji. Japonski poveljnik ju je pozval, naj se udasta. Japonci bo razobesili v mestu svojo zastavo in izkrcali 8000 voiakov, ki so takoj odkorakali proti Soelu. Razen tega so se Japonci vkrcali v več krajih južne in zahodne Koreje. London. Divizija japonskih gard ima v posesti Fusan in Masampho. London. Listi poročajo iz Tokia, da so Japonci ugrabili Rusom dve prevozni ladiji prostovoljcev z 2000 možmi. (?) London. Japonci so ae izkrcali na vzhod nem delu Koreje v Vonsanu. Nadalnje japonske čete so koncentrirano in pripravljene na odhcd na otok Taušima. Pretirana angleška poročila. — Tudi Japonci imajo izgube. Danes dopoludne se nam je telefonično sporočilo z Dunaja, da poročila iz Londona, ki trdijo, da se Japoncem v dosedanjih bojih ni nič zgodilo, niso zanesljiva. To je bilo že včeraj očividno. Brzojavke iz Londona so tajile vsako izgubo Japoncev pred Port Arturjem, dočim smo dobili preko Petrograda poročilo tudi o japonskih izgubah. Danes se potrjuje, da so Japonci že pri drugem naskoku na Port Artur imeli znatne izgube in da poškodovanje ruskih ladij ni tako strašno, kakor so trobili v svet Angleži. Kake so bile prave izgube Japoncev v tem boju, se še ne ve natančno. Boj je trajal 1 Vi ure- Poškodovane ruske ladje imajo poškodbe na krovu in ob vodni liniji, ki pa niso posebno velike. Rusi imajo izgube: 3 častnike, 40 prostakov, 20 mož je ranjenih. Ruska zmaga pred Port Arturom! Japonci menda poskušajo nadalje napadati Port Artur, ali pa so rusko bojne ladje odplule izpred Port Arturja, da preprečijo nadaljno izkrcanje japonskih čet na Koieji. Tako si tolmačimo veselo poročilo, katero nam je došlo danes zjutraj in kate rega Brno takoj javili občinstvu. Poročilo, katerega je z velikim navdušenjem čakalo na stotine in stotine občinstva in ki je po Ljubljani povzročilo nepopisno veselje, so glasi: Petrograd. V posebnih izd»ish listi poročajo o veliki zmagi Rusov pred Port Arturom. Japoncem je zadalo rusko vojno brodovje velike izgube. Ruske vojne ladje so eni japonski oklopni križarici in dvema japonskima br-zima križaricama zadale tolike luknje, da so se potopile pri Vei-hai-vei. Nadalje so Japoncem uničile štiri rušilee torped, ki imajo velike luknje, tri torpedovke so se potopile, dve tor- Fedovki sta popolnoma izginili. apooci imajo mrtvih 19 častnikov, 117 mož in 200 ranjenih. Po mestu je nepopisno veselje. Berolin. Časopisi v posebnih izdajah poročajo o veliki zmagi Rusov v bližini Port Artura. * * * Morda se pa te dve brzojavki naslanjati na bitko z dne 9. t. m., o kateri je bilo po ročano le o ruskih izgubah, in o tem, da so se japonske ladje umaknile proti jugu. To bi bil dokaz, da so Rusi sijajno odbili z a v r a t n e in nepričakovane japonske napade in da so Japonci morali bežati. Angleški listi so prezgodaj vriskali veselja Sedaj vriskamo Slovani! Bog in sreča ju naška spremljajta rusko armado i nadalje! Baske vojne ladje v Viadivostoku oprofičene ledu. — Japonsko bojno brodovje mej dvema ognjema. Vladivostok. Rusko bojno brodovje pred Vladivostokom je opro ščeno ledu. Rusi so napravili v led velikanske zareze, da so oprostili ondi ležeče bojne ladje „Rurik", „Gromcboj", BRcsija", „Bcgatir" in erio veliko transportno ladjo. Vojne ladje so odplule iz V ladivo-stoka, da se združijo z ruskim boj Mm brodovjem pred Port Arturom. Seboj vozijo mnogo provijanta. Japonsko brodovje pride tako mej dva ruska ognja. Kasna poročila. W a s h i n g t o n. Državni tajnik ameriških Združenih držav Hay je po naročilu predsednika Roosevelta vlastim poslal že drugo noto, v kateri priporoča skupno postopanje, da se Kino prisili ohraniti v japonsko-ruski vojski popolno nevtraliteto. Vlasti so pritrjevalno odgovorile. Pariz. Denarna sredstva, katera so Rusiji na razpolago za vojsko, so popolnoma zadostna in ne potrebuje nikakega posojila, kakor so poročali nekateri listi. London. Iz japonskega vira poročajo, da je pred dnevi rusko ladijevje od plulo od Port Arturja, izkrcalo eno divizijo blizu reke Jalu in zasedlo severno Korejo. To je menda povzročilo, da so Japonci vzki peli, vzeli Rusom par trgovskih ladij in jih zasedli s svojimi četami. Zofija. Demokratski list »Den« do-naša ditirannbski članek prof Mihajlovskega v »Predvečerje rusko japonske vojne«, ki končuje: »Naj živi sveta zaščit-nicaslovanstva, naj živi v s e -slovanska in vselej zmago slavna Rusija.« London. Sem prihaja vest, da so Japonci uplenili ruski poštni parnik „Mon-gelijo" ob obrežji Tantung. Moskva. Občinski zastop je določil en milijon rubljev za napravo nove vojaške bolnice. London. Listi proslavljajo japonskega admirala Kišiko, ki poveljuje japonsko brodovje pred Port Arturom kot vele-sposobnega in moža z železnim srcem. Berolin. „Lokalanzeiger" priobčuje poročilo iz Petrograda, ki preklicuje vest, da poleg admirala Aleksejeva prevzame poveljstvo nad ruskim brodovjem v vzhodni Aziji admiral Skrydlov. Admiral Skrydlov se vrne na Krim. Tokio. Glavni cesarski uradi in tudi cesar bodo tekom vojske v Kioto. Petrograd. Car Nikolaj je bil včeraj v mornariški kadetni šoli, kjer je imel navdušen govor ter je gojence, katerim je manjkalo še tri in pol meseca do do-vršenja študij, imenoval častnikom. K a s s e 1. Osredno vodstvo „Rdečega križa" je dobilo dva milijona mark od tukajšnjih obrtnikov, da bi zamoglo podpirati družbo v rusko-japonski vojski. W a s h i n g t o n. Nota državnega tajnika Haya vlastim obsega tudi točko, da se niti Japonski niti Rusiji ne sme pustiti prodreti v pravo Kitajsko. Nemol proti Japanu. Berolin. »Post« nastopa jako OBtro zoper Japonce in pravi, da bodo dejanjski nastopili zoper Japonce, ako bedo nadlego vali nemške trgovske ladje. Napadi ne prete od Rusov, temveč od vojne pijanih in zbes-nelih Japoncev. Naše krasno ozemlje Kiavčan leži blizu boiišča, in, prepričani smo, da bo naš poslanik gledal na to, da se naša nevtralnost vpešteva. Nemški podadmiral Pit-turitz razpolaga s 16 mi vojnimi ladjami, s katerimi lahko zastopa nemške interese. — (Nemci simpatizirajo sedaj z Rusi, ker vedo, da ako Run ne ukroti Japonoe, jib drugi ne bo). Berolin. Iz Petrograda poročajo, da je vest o poškodovanju treh ruskih vojnih ladij napravila velik vtis. Sorodniki vojakov, ki so na bojišču, oblegajo poslopje mornariške oblasti. Na cestah vlada živahno življenje. Fort Artur in Vladivostok. Port arturški zaliv, kjer je za vojsko najvažnejše pristanišče, je obdan ob treh stranij od popolnoma golih gričev. Zaliv je dva kilometra dolg in edeninpol kilometra širok ter je z odprtim morjem zvezan so 300 do 400 metrov široki morski ožini. Njegova zahodna meja je ozka, peščena zemeljska ost, ki moli daleč tja v morje. To 900 metrov dolgo in 100 metrov široko zemeljsko ost imenujejo Kitajci .Tigerski rep'*. Na južni strani se razširi do l'/4km, obrne proti zahodu in tvori tako poluotok, ki loči portarturški zaliv od zunanjega zatočja. Ta zaliv je bil v začetku zelo plitev, dokler mu niso Kitajci 1. 1886. napravili umetne globočine, tako da stoje sedaj v njem oklop-nice. To je vzhodno pristanišče, dočim se imenuje naravni zaliv zahodno pristanišče. Pred uhodom v ta zaliv se razprostira 11 do 12 kilometrov široko zunanje zatočje, ki je pripravno za vaje mnogoštevilnega vojnega brodovja. Port Artur je oddaljen od Fusana na vzhodni korejski meji 975 km, od Nagasakija na Japonskem 1110 km, od Vladivostoka 1280 kilometrov. Rusko pristanišče pri Viadivostoku je sedaj zamrznjeno. Šteje do 40.000 prebivalcev, med katerimi je bilo še pred štirimi dnevi do 2500 Japoncev; ti so se namreč morali radi povelja iz Tokia odpeljati v svojo domovino. V Viadivostoku bi se morala končati sibirska železnica, ako ne bi zasedli Rusi Mandžurije in pričeli zidati vzhodnokitajske železnice. Ta se namreč cepi od še nedokončanega dela pri Harbinu ter teče proti jugu čez Mukden in Niučvang proti Port Arturu. Krščanstvo na Japonskem. Vzhodno azijatskemu Lloydu se poroča: Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Ja ponskem ]e bila zopet cela vrsta kristijanov izvoljenih v drž. zbor. Tako je dobil zopet svoj mandat S h i m a d a , ki je že 10 let zastopal mesto Yokobama i i sicer z eno tretjino glasov več kakor prej. Njegovi protikandidati so bili skozi in skozi veljavni in vplivni možje, ki so vse sile napenjali, da bi ga vrgli. Toda vsi napori so bili zaman. Isto se je zgodilo v Tokiu, kjer je tudi zmagal kristijan. Japonska je imela med kristijani, ki so opravljali imenitne javne Blužbe, do sedaj enega kabinetnega ministra, dva sodnika kasacijskega dvora, dva govornika v spodnji zbornici, dva ali tri pomoč nike kabinetnega ministra, kakor tudi celo vrsto predsednikov postavodajalnih oblastev, sodnikov pri apelacijskih sodiščih in druge. V sedanjem parlamentu so kristijani: 1 govornik in 13 članov; eden izmed njih je bil izvoljen z veliko večino ter zastopa popolnoma budističen okraj. Istotako so kristijani zastopani v mornarici; dve največji bojni ladiji ste pod poveljstvom kristijanskih kapitanov, Izmed velikih dnevnikov v Tokiu so trije v rokah kristijanov, in tudi drugim načelujejo kristijani. Največji dobrodelni za vodi stoje pod vodstvom kristijanskih ravnateljev. Kaj je torpedovka? Torpedovke so napravljene iz jekla, so 30 do 35 metrov dolge, 3 metre široke in 3 metre globoke. Na ospredju imajo obokan pokrov, ki je neprodrljiv, na obeh straneh zelo ostrega sprednega dela pa štrle kopje niki. Na torpedovki je 14 do 20 mož. Tor pedo ima obliko smodke, je 4 metre dolg in ima premer 40 centimetrov. Napravljen je iz brona in ima v prednjem delu do 90 kg mokrega Btrelnega bombaža. Za tem stoji kotel, ki je napolnjen z zgoščenim zrakom, za tem pa stroj, katerega goni zgoščeni zrak. Japonske torpedovke so so morale vsaj za 400 metrov približati, da so torpedi napravili t oliko škodo, kakor poroča carjev namestnik Aleksejev. Torpedi so se približali ruskim ladjam, ter eksplodirali in poškodovali tri ruske vojne ladije. Ljubljanske novice. Umrl je danes zjutraj v Ljubljani gosp. Jakob Zabukovec, c. kr. računski nadsvetnik v p, večletni mestni občinski svetnik, član raznih narodnih društev itd. v 77 letu svoje starosti. Pogreb bode v so boto popoludne ob pol 5. uri. Pokojnik je bil zvest sin svojeda naroda. N. v m. p. I Poročil se je danes v križevniški cerkvi gimnaz. profesor iz Kranja g. B o g u m i 1 Remec, z gdč. Miei D e b e v e c. Po ročil ju je brat nevestin, gimnaz. profesor dr. Jožef Debevec. Bilo srečno! Conference frangaise. Prihodnjo ne deljo bo predaval v Ljubljani prof. Favre o vzgoji. Imenovani predavatelj, rojen Francoz, je predaval že z velikim uspehom po drugih mestih, tudi v Gorici, Gradcu in Trstu. Zopet nesreča na južnem kolodvoru. Andrej Breščafc, ktrojevodia iz Tolmina, je vieraj zvečer na južnem kolodvoru pone srečil. Sel je iz kurilnice čez tir, ko se je prepeljaval neki stroj. Ko je hotel urno steči čez tir, mu je spodrsnilo, da je padel in ga je stroj, katerega ni bilo moč več vstaviti, zgrabil in sunil nekaj korakov naprej. Zmečkalo mu je prste na desni roki in poškodovalo desno nogo. Tudi na glavi ima precejšnje poškodbe. Ponesrečenec je bil z rešilnim vozom pripeljan v bolnišnico. Tamburaško društvo »Triglav" okradeno. Včeraj mej 7. in 8. uro zjutraj spla zil se je tat skozi tamburaško okno v hišo v Kolezijskih ulicah št. 12 ter je ukradel ključarskemu pomočniku Valent. Lotriču iz omare 10 kron denar|a, ki je bila last tam-buraškega društva »Triglav", in iz društvene sobe tega društva pa eno tamburico. Izlet v Ameriko ali X. velika maška-rada pevskega društva »Ljubljana« se vrši v nedeljo, 14. t. m., v krasno dekoriranih in električno razsvetljenih prostorih starega strelišča. Svira godba c. in kr. pešpolka št. 27. Kakor se kaže, je zanimanje za to priredbo zelo veliko in je upati, da bo zelo dobro obiskan, posebno od strani mask. Odbor se letos posebno trudi, da priredi obiskovalcem popolen vžitek — dobro za bavo in priznano dobre pijače in jedila, ka tere oskrbi gospa Rozman, gostilna »Pri zlati ribi«. V Ljubljani izredno priljubljeni narodni ples »Češka beseda« se bo izvajal od precejšnega števila plesalcev. Nebroj konstabierjev, policajev, detektivov, dosti domačih slovanskih tipov, klovnov itd. se udeleži tega gotovo prijetnega izleta. Kecs-kemety tudi ne bo manjkal. Tudi slik bo dovolj; tu se bodo videle sloveče velikanske ameriške stavbe i. t. d. — Torej zabave in slikovitosti bo izredno veliko. Za X veliko maškarado pevskega diuštva »Ljubljana« se prodajajo vstopnice oziroma vozni listki pri sledečih gg.: Karol Rtbek, Kolodvorske ulice; v trgovinah Čudna, urarja, na Mestnem trgu in v Prešernovih ulicah; v trgo vini L Blaznika na Starem trgu in v trgo vini Dragotin Hribarja v Selenburgovih u icah ter na dan maškarade zvečer pri blagajni. Vstopnice za obiteiji in za člane društva se dobivajo pa le pri blagajni. V Ameriko. Včeraj odpeljalo se je odtod 5 izseljencev v Ameriko. Karavanski bratje v Ljubljani priredijo plesno veselico v soboto, dne 13. svečana, ob 7. uri zvečer v gostilni gospoda Josipa Vettra (Pock), Florijanske ulice št. 6. Svi rala bode godba karavanskih bratov; vstop nina za osebo 15 kr. K obilni udeležbi vabi uljudno v imenu karavanskih bratov karavanski oče. Za Makedonce. Slovensko pevsko dru štvo »Lipa« in slovenski tamburaški klub »Triglav« uljudno naznanjata, da sta čisti prebitek 84 kron od dobrodelne veselice za Makedonce odposlala ter izrekata odbora naj-toplejo zahvalo VBem gg. darovalcem dobitkov. 0 tatvini o kateri smo poročali, da se je zgodila v kopali šiu »pri Slonu«, se se daj poroča, da se ni ondi izvršila. Katoliško mladeniško društvo je priredilo v nedeljo v Rokodelskem domu zabaven večer, ki je bil prav dobro obiskan. Vao točke precej dolgega vsporeda so izvršili društveniki v splošno zadovoljnost. S pohvalo so bile vsprejete pevske in tamburaško točke; V. Parmovo koračnico »Mladi vojaki« so morali tamburaši ponavljati. Igri »Slep ni lep« (spisal Miroslav Vilhar) in »Obleka naredi človeka« (priredil Iv. Štrukelj) eta bili dobro nauieni m gladko predstavljani; zlasti je z dovtipi dobro osoljena buika • Obleka naredi človeka« šla tako gladko preko desk, da je morala zbuditi živahno veaelost. Vsi igralci so storili Bvojo dolžnost, zlasti vrlo sta bili pogojeni vlogi okrajnega zdravnika in njegovega sluge Jurija. — Tudi pri tej predstavi je katoliško mladeniško društvo odlikoval s svojo navzočnostjo presvetli knezoškof dr. Anton B o n a v e n tura Jeglič Presvetli jo blagovolil pri tej priliki zbranemu občinstvu opisati nekaj zanimivosti iz večnega mesta Rima, odkoder se je pred kratkim vrnil. Omenjal je zlasti kako ljubijo Rimljani svetega očeta Pi|a X. in opozarjal na razue zanimivosti, ki so zlasti primerne, da poživljajo versko zaveet — Katoliško mladeniško društvo sme tudi ta večer zabeležiti v kroniko svojih veselih dogodkov. Število društev v Ljubljani je znašaTov preteklem letu 175, za 15 več nego 1.1902. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov V Ljubljani priredi v nedeljo, 14. svečana 1904, v svojih prostorih, Krmenskega uliee štev. 12, predpustno veselico. Vspored: 1. Fr Gerbič: »Slovanski brod«, zbor. 2. Berict: Romanca št. 3, za goBli s spremljevanjem glasovirja, L. Kovač. 3 Fr. Volarič: »Nos«, komični zbor. 4. H. Stt: Počasni valček za gosli s spremljevanjem glasovirja, L Kovač. 5. K. Maxstadt: »Raz-svitljenec«, kuplet, poje g. Ložar. 6. V. G. Brož : »Serenada«, tamburaški zbor, solo na braču, izvaja g. M. Vrečko. 7 Al. Sachs: »Bosa je ta«, komičen prizor s petjem. 8. K. Maxstadt: »Cestni gigerl«, kuplet, poje g. J. Ložar. 9. V. Parma : »Mladi vojaki«, koračnica, tamburaški zbor pod vodstvom g. St Lchpamerja. 10. R h. Thiele: »M i brhki kuharji«, komičen prizor s spremljevanjem gasovirja 11. Igra : »Cigan čarovnik«, burka v dveh dejanjih s petjem. Spisal Jan. Ev. Krek. Prosta zabava h sodelovanjem petja in tamburanja. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za vsako osebo 40 vin. Ukradeni revolver. Dne 8. t. m. je bil puškarju Francu Šovčiku v Židovskih ulicah u prodajalnice ukraden revolver, vreden 32 kron. V občinsko zvezo so bili v seji obč. sveta vsprejeti: Ambrož Marija, šivilja; Avguštin Ana, šivilja; Avsec Jera, postrežnica; Benda Apolonija, gostija; Blas Marija, dekla; Cigler Frančiška, postrežnica; Cerne Darinka, za sebnica; Čertanc Andrej, začasni šolski sluga; Čič Frančiška, šivilja; Črn8goj Josipina, smod-karica; Debeveo Avguštin, kamnetiskar in gostilničar; Deržaj Matija, krojač; Dolinšek Urša, gostilničarka; Drobni Marija, dekla; Fajdiga Terezija, posestmea; Finžgar Marija, služkinja; Florjanflič Franc Jožef, zavaroval niški potnik; Franz Ludmila, šivilja; Gorjanec Apolonija, služkinja; Gorjanec Frančiška, šivilja; Gorjanec Katarina, zasebnica; Gorjanec Neža, služkinja; Grabenšek Marija, strežnica; Gregorin Marija, delavka; Grilc Ludovik, akademični slikar; Grošelj Helena, služkinja; Hrast Ivan, hranilniški uradnik; Hribar Neža, zasebnica; Janežič Marija, strežnica; Kenk Frančišek, železniški čuvaj v pok.; Kernc Jedert, zasebnica; Kerše Henrik, citrar (slepec); Klemenu Jjžef, hišni posestnik; Kljun Morija, gostija; Kocmur Anton, gostilničar in hišni posestnik; Konc Jera, de lavka; Kopač Ivan, uslužbenec juž. železnice; Kosec Marija, smoclkarica; Košar Jurij, kle parski mojster; Kovač Blaž, sprevodnik dr žavne železnice; Koželj Matevž, vrtnarski pomočnik; Kralič Ivan, pregledovalec vozov pri južni železnioi; Kralj Martin, mesarski mojster in hišni posestnik; Krapš Ivan, o. kr. okrajni narednik v pok. in pomožni uradnik pri c. kr. okr. glavarstvu; Križnar Neža, ku harica; Kvocies Marijana, služkinja (postrežnica); Lončar Marija Ernestina, gostija; Lu šchiltzki Friderik, uslužbenec c. kr. drž. že leznice; Lužovec Josip, strojevodja v pre dilnici; Modio Ana, zasebnica; Nadrah Josip, fijakarski hlapec; Pavlovčič Peter, krojač; Perdao Marija, branjevka; Pire Josipina, ši vilja; Pirkovič Uršula, kuharica; Pogačnik Marija, gostilničarka; Potokar Marko, gostač; Prebil Andrej, delavec; PriBtov Marija, ku karica, Rakar Marija, delavka; Ramovš Marijana, zaaebnica; Rebolj Marija, služkinja; Reil Ivan, pisarniški pomočnik pri c, kr. finančnem ravnateljstvu; Rozman Janez, čev Ijarski mojster; Sornič Elizabeta, služenja; Suhadobnik Ana Marija, vžitkarica; S fler Frančišek, kurjač pri juž. železnici; Simic Ana, dekla; birca Anton, železniški Čuvaj; Šircelj Josip, nadsprevodnik; Tome Jera, za-Bebnica; Tomec Jožef, usnjar in hišni po sestnik; Tormič Katarina, hišina; Urbančič Neža, dekla; Vavpetič Janez, gostilničar; Vojska Anton, delavec; Zalaznik Fravčišek, c. kr. finančni nadstražnik v pok. — Vspre jetih je bilo 77 prosilcev z 28 zak. ženami in 68 otroki, torej 173 oseb. Odklonjenih je bilo 32 prosiloev s 17 zakonskimi ženami in 49 otroki, torej 98 oseb in sioer: Bucik Neža, šivilja; Cerar Marija, uboga; Čertanc Urban, železniški uslužbenec v pok.; Dolenc Neža, strežnica; Florijančič Ana, šivilja; Gajetta Ivan, pek; Golob Marija, kuharica; Gostinfiar Ana, uboga; Haitnann Fran, sprevodnik ; Ilnikar Helena, kramarica; Kastrun Jera, delavka; Klemenčič Valentin, hlapec: Klovar Josip, črkostavec; Kobler Karol, delavec v tobačni tovarni; Krmavnar Neža, ku harica; Krže Marijana, branjevka; Lampič Peter, delavec; Marjetič Ivan, delavec; Marki Urša, zasebnica; Matko Matija, delavec; Oblak Marijana, služkinja; Petrovčič Ivan, nadzornik pri elektr. ceBtni železnici; Pleško Matija, strugarski pomočnik; Potočnjak Josip, laborant kmetijsko-kemičnega preizkuševa-lišča; Rihar Gregor, delavec; Schmid Franc, zasebni uradnik ; Stritar Ivan, hišni oskrbnik; Šinkovec Fran, krojaški pomočnik; Trček Ivan, mizarski pomoftnik; Verbič Anton, čevljarski pomočnik; Webcr Rudolf, urar; Že-rovnik Janez, delavec. Književnost in umetnost. * Bepertolr slovenskega gledališča. Jutri, v petek, velika Mcyer- beerova opera v 5 dejanjih »A f r i č a n k a«. — V nedeljo popoludne »Pot okoli zemlje«. Zvečer prvič Aozengruberjeva velezabavna narodna drama a petjem »Pod k r i ž e v a 1 c i« , ki jo je v blejskem narečju prevel g. Kobal. — Pustni torek popoludne »L u m p a c i j Vagabund«. iz brzojavk. Dunaj. Ker se vladar ne počuti dobro, je negotovo, če se vrši 20. in 22 t. m. delegacijska pojedina. Benetke. Mserr. Scalabrini, načelnik italijanske »Riiaeiove družbe«, ne bo imenovan za patriarha beneškega, ker sam želi, da bi ostal v Piacenzi in nadaljeval svoja organizatorifna dela. Belgrad. Listi izražajo upanje, da pride do zveze mej Srbijo in Bjlgarijo. v •slučaju, da pride do vojne na Balkanu. Bil kansko vprašanje se v najkrajšem času raz vije. Kolin I j nemške zahodne Afrike po točajo, da Nemci ustrele vsakega Harero, katerega dobe oboroženega. Dunaj. Plenarna seja avstrijske dele gacije bo zopet 16 t. m. R i m. „Tribunaw pravi, da ima Avstrija sedaj vsled vojske na vzhodu prosto roko na Balkanu. Z ozirom na prijateljske odnošaje z Rusijo in na trozvezo, ni pričakovati, da bi Avstrija napadla Balkan, vendar je cd vlade na Dunaju treba zahtevati jasne izjave Zagreb. Hrvaško akademično društvo »Svačič" je pozvalo majorja Ilmela v Pe-trinji brzojavno na dvoboj radi nekih razža ljivih izrazov proti hrvaškemu narodu. 11» nel je vsprejel dvoboj. S^daj bo odločila srečka, kdo se bije z majorjem. Carigrad. Turška vlada hoče strogo nastopiti proti Albancem. V Djakova je od-Sel batalijon turških vojakov. Belgrad. V merodajnih krogih so mnenja, di bo skupščina vse kredite za vojaške potrebščine odobrila. Mej drugim bo določila pol milijona frankov za poskuse z raznimi topovi. Trst. Kakor se govori, se koncentrira v marcu pri Trstu 20.000 mož, ki se odpeljejo z L 1 o y d o v i m i parniki v Šolan. Neka tovarna testenin, ki izdela vsako leto 450 centov testenin, je dobila naročilo, naj jih izdela še enkrat toliko ter odpošlje vojni upravi v Bosno in Hercegovino. Ker pa je lastnik tovarne rekel, da jih izdela že lahko, toda odposlati jih ne bo mogel, se mu ja odgovorilo, da bo za transoort že skrbela vojna uprava, Belgrad. Novi ministrski kabinet sa je 10. t. m. predstavil skupščini. Ministrski predsednik je rekel, da bo Srbija kot prijateljica miru skrbela, da se ohrani mir na Balkanu. Skupščina se je v tej seji pečala s proračunom. N e m š k i B r o d. Pri 9 t m. se vr šečih volitvah v državni zbor je bil izvoljen v državni zbor češki agrarec Franc Stanek 3 3250 glasovi. Socialni demokrat Seplaty je dobil 214, Mladočeh Nikelfeld 51 glasov. Carigrad. V Plevnah so zaprli tam-kajšajo srbsko gimnazijo radi reiolucjonar-skega gibanja med dijaki. Srbska vlada je radi tega vložila pritožbo na turško vlado. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Velike povodnji so na Ogrskem. — V poldrugi uri iz Bero-lina v Hamburg. Nemška vlada namerava napraviti električno brzoželeznico Berolin-Hamburg. Tako bo mogoče v poldrugi uri priti iz Berolina v Hamburg. — Napad na poštni vlak. Poštni voz pariškega brzovlaka je 6 preoblečenih roparjev 20 km od Bruslja oropalo. Roparji so poštne vreče pometali iz voza ter malo pred prihodnjo postajo zginili v nočni tmini. Eden roparjev je obležal težko ranjen ob železniški progi. Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1903 v ljubljansko mesto vpeljalo užitnini podvrženega blaga: 181 hI ruma, — 1568 hI špirita, — 766 hI žganja, — 20.177 hI vina, — 3952 hI vin. mosta, — 65 hI sadnega mošta, — 24 836 hI piva, — 1665 hI kisa, — 4601 govedi, — 9358 telet, — 2949 ovac, - 3136 jagnet, — 433 prašičkov, —8218 prašičev, — 152.661 kg mesa, — 10.786 vel. perutnine, — 71.733 male perutnine, — 3 jeleni, — 630 srn, — 2640 zajcev, — 552 kg razsek. divjačine, — 452 fazanov, — 1366 jerebic, — 6 lisk, — 19 ducatov malih ptičev, — 17.108 kg žlahtnih rib, —13 497 kg navadnih rib, — 193.836 kg riža, — 5,556.954 kg moke, — 667.545 kg ovsa, — 2,864.583 kg otrobov, sena in slame, — 96.817 kg zelenjadi, — 933.200 kg svežega sadja, -- 60.664 kg suhega sadja, — 74.553 kg masla, — 32.886 kg loja, -80.810 kg slanine in svinjske masti, — 115.807 kg mila, — 65.656 kg sira, — 1,714.521 jajc, — 3482 kg voska, - 192.850 kg olja, — 28.908 k. m. trdih drv,—4304 k. m. mehkih drv, — 270 040 kg oglja, — 38,981.067 kg premoga. V primeri z v 1. 1902. vpeljanim blagom se je 1. 1903. več vpeljalo: 60 hI ruma, — 233 hI vina, — 2789 hI piva, — 24.461 kg mesa, — 1045 vel. perutnine, — 3747 male perutnine, — 183 jerebic, — 15.546 kg riža, — 321.454 kg moke. 46.583 kg otrobov, sena in slame, — 36.300 kg zelenjadi,— 170.013 kg svežega sadja,—19.191 kg loja, — 13.041 kg svinjske masti, — 5487 kg mila, — 7681 kg sira, — 159.371 jajc, 15.362 kg olja, — 38.443 kg oglja; manj pa se je 1. 1903 vpeljalo: 110hI špirita in žganja, 214 hI vin. mošta, — 125 glav govedi, — 897 telet, — 74 ovac, — 408 jagnet, — 443 prašičev, — 30 srn, — 172 zajcev, - 502 kg rib, — 106.755 kg ovsa, — 1106 kg suhega sadja, — 8689 kg masla, — 1247 kg voska, — 705 kub. m. trdih drv, — 582 kub. m. mehkih drv, — 1,584.093 kg premoga. Pri večji vpeljavi piva upoštevati je intenzivnejo konkurenco unanjih pivarn. Govedi, telet, prašičev in drobnice vpeljalo se je 1947 glav manj ko prejšnje leto, tega utegne kriva biti draginja mesa; zato pa se je porabilo več riža, moke, zelenjadi, sira, jajc in olja. Kuriva t. j. drv in premoga pa nam je letošnja mila zima dokaj prihranila. Naš cesar bolan. Dunaj C sar čuti bolečine v hrbtu, ki so se mu iBtotam, ko pred Itti, zopet pojavile. 9 t. m. se ie udeležil skupno z nad vojvodo meklenburškim predstave v dvornem gledališču. 10 t m. je še vsprejemal obiske. Ker ga pa jo splošna avdijenca preveč zrnu čila, so za sedaj splošne avdi-j e n c e preDOvedane. Telefonska in brzojavna poročila. Vojska mej Rusi in Japonci. Dunaj, 11. febr. Seru je došlo poročilo : Ruska armada je prekoračila reko Jalu. Spoprijela se je z Japonci, katere je popolnoma porazila. Ta vest se pa ne potrjuje, pač pa je res, d a je 5 0. 0 0 0 mož ruske armade prekoračilo reko .T a 1 u ter so že na koreanski zemlji. Ruske čete se pomikajo proti Soulu. Petrograd, li. febr. Ljudstvo hodi pevaje po ulicah. Vse govori o veliki ruski zmagi pred Port Arturom. (Glej tozadevno poročilo v oddelku: „ Vojska mej Rusi in Japonci.) Listi pravijo, da Japonci na svojo zavratnost dobe še krepkejše in občutnejše odgovore. Dunaj, 11. februarja, iz Londona je prišlo poročilo, da so Japonci razstrelili v zrak velik most mandžurske železnice. Pri tem so ubili 30 Eusov. Harkov, 11. februarja. Pred gledališčem so bile velike ruske demonstracije. Velikanska množica je klicala „Slava carju in zmaga Rusiji!" Iz gledališča je prišel orkester, ki je pred množico sviral rusko himno. Iz tisoč in tisoč grl je gromelo: „Hur;i carju! Hara Rusiji!" Množica je odšla pred vojaško kazino ter je burno pozdravljala armado in častnike. Tudi iz drugih ruskih mest se poroča o velikanskih patriotičnih demonstracijah. Vsa Rusija stoji za rusko armado. Rini, 11. febr. Glasilo ministrskega predsednika Giollitija izjavlja, da hočejo vlasti vse storiti, da rusko-japonsko vojsko lokalizirajo. >Y asiiington, 11. febr. Predsednik Roosevelt izda jutri proklamacijo, s katero proglasi nevtraliteto ameriških Zedinjenih držav v rusko -japonski vojski. London, 11. febr. Četa Japoncev je prikorakala v Soul in izdala oklic na prebivalstvo v koreanskem jeziku. V oklicu pozivajo Japonci prebivalstvo, naj bo mirno. London, 11. febr. Iz Čifu na Kitajskem se poroča, da stoji deset tisoč regularnih kitajskih vojakov v okrajuKvangtung v Mandžuriji. Čuje se, da nameravajo napasti sibirsko železnico. Petrograd, 11. februarja. V Har-bin je že došel ruski vojni minister, ki prevzame glavno poveljstvo nad rusko pehoto v vzhodni Aziji. Petrograd, 11. febr. Japonski poslanik je danes s poslaniskim osobjem odpotoval v Berolin. London, 11. febr. Japonoi nameravajo Masampho, katero imajo v oblasti, utrditi. Pekin, 11. febr. Kitajska cesarica je strahovito razburjena. Zapovedala je, naj je vsak Kitajec, ki more nositi puško, pripravljen da gre na mandžursko mejo. Tienstin, 11. februarja. Stotnija tukajšnje francoske posadke je dobila nalog, naj gre v Soul za varstvo francoskega konzulata, kamor je pri-bežal koreanski cesar. London, 11. febr. Japonci so vzeli Rusom eno transportno ladijo prostovoljnega brodovja, parnik „Argun" in 4 ladje za lov na kite. London, 11. febr. Iz Tokia se poroča, da je v vseh japonskih lukah proglašen vojni sod. Petrograd, 11. februarja. Veliko število zdravnikov in usmiljenih sester se prostovoljno oglaša za vstop v službo ruskega »Rdečega križa". Vsak dan vozijo vlaki potrebščine v vzhodno Azijo. Pretresljivi prizori se gode na Nikolajevem kolodvoru, odkoder vsak dan odhajajo številni vojaški vlaki v Azijo. Petrograd, 11. februarja. Listi svare občinstvo naj ne prodaja vrednostnih papirjev, ker so kurzi sedaj na borzah padli. Zmešnjave delajo spekulantje in sovražniki Rusije. Ako so tudi bila prva poročila iz Azije tužna, vendar ne morejo izčrpati ruske moči in boljša poročila sledč. London, 11. febr. Iz Soula se poroča, da je koreanski cesar pobegnil v francosko poslaništvo. London, 11. febr. General Krapa-linsk je na čelu ruske pehote in topništva, ki že stoji na koreanskih tleh. Petrograd, 11. februarja. Vsak trenotek pričakujejo, da se povrne japonsko brodovje pred Port Artur in da prične zopet z bombardiranjem. Razvila se bo tako velika pomorska bitka. Skoro pričakujejo tu poročila o bitki p r i r e k i J a 1 u. Budimpešta, 11. febr. Japonska vlada je naročila pri tukajšnjih tvrd-kah 70.000 pušk. London, 11. februarija. Na zahodni Koreji, okolu 180 kilometrov od reke Jalu, stoji že več japonskih polkov. Pričakuje se, da pride ondi do velikega boja na kopnem. Tudi novo pomorsko bitko pričakujejo. Tulon, 11. februarja. V arzenalu pripravljajo Francozi več križaric in torpedovk. Ena križarica in torpedovka sta dobili nalog odjiluti v vzhod. Azijo. London, 11. febr. Uredništvo „Neue Freie Presse" se poroča, da so Japonci dve ruski bojni ladiji potopili. (Kje, kedaj?) Dunaj, 11. febr. (Uradno). „Dayli Mail" poroča in Šangaja, da so Japonci razstrelili v zrak neki most mandžurske železnice. Prošnja. Izmed prijateljev in znancev rajnega gospoda franceta Dobnlkarja, znanega in priljubljenega risarja, ki je pre-rano umrl v zgodnji mladosti, se je izrekla želja, da bi mu postavili nagrobni spomenik. Podpisano upravništvu drage volje sprejema darove v ta namen, da postavi svojemu sotrudniku dostojen spomenik, ter prosi vse prijatelje in častivce rajnega umetnika, da blagovolijo postati kak prispevek. Upravništvo fDom In Sveta'. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm I Cas opazovanja »tuj« barometra. T mm. Temperatura cf. I.lju Vetrori. Nebo II [j * a 10, 9. zveč. \~T-ib 5 | 1 0 | brezvetr. ; megla ■ .. I 7. ijutr. I 724-7] 1-3 I sr. svzh-i obl. I I 2.popol.| 722 8 I 4 8 I sl. szah. | Srednja včerajšnja temperatura 2 8", normate —0.7 340 Dunaj, 11. februarja. Listi so priobčili poročila, da cesar trpi na hudem trganju. Danes mu je že znatno odleglo, da je že lahko opravljal svoja dela. Dunaj, 11. febr. (Uradno.) Zdravstveni položaj cesarjev je popolnoma pomirljiv. Ponoči je mirno spal. Bolečine so ponehale. Danes je vstal ob navadni uri in delal. Zdravniki mu svetujejo mir. —v— Zagreb, 11. febr. Kakor čujem iz zanesljivega vira. je en bataljon pešcev odšel v Krapino, dve stot-niji pa v Križ in Zlatar. Dve stotniji vojakov v Varaždinu sta pripravljeni za odhod v Zlatar. Tudi v Zaboku nekaj vre, ker so tje odposlani orožniki. Rim, 11. februarja. Ministrstvo zunanjih del namerava ustanoviti posebno italijansko eskadro za Jonsko in Jadransko morje. Dunajska borza dnž tO. februarja. Skapni državni dolg v notah.....99"85 Skupni državni dolg v srebru.....9980 Avstrijska zlata renta 4%......119 6' Avstrijska kronska renta 4%.....99-85 Avstrijska inv. renta 3*/i%......92-B6 Ogrska zlata renta 4 %.......U7-85 Ogrska kronska renta 4% ... . . 97-76 Ogrska inv renta 3 V, % ......89 85 Avstro-ogrske bančne delnice.....10 01 Kreditne delnice ... .....639 50 London vista......................240 20 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-05 20 mark............23-43 20 frankov...........19 05 Italijanski bankovci........95'— C kr. cekini...........11-32 Tužnim srcem naznanjave, da je naš preljubljeni nepozabni soprog ozir. pre-blagi svak Jakob Zabukovec c. kr. računski nadsvetnik r. p. previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu svoje dobe ob ',',9 uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prenesejo v soboto, dn6 13. febr., ob */,5. uri popoldne, iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 19, na pokopališče k sve temu Krištofu. Sv. maše zaduSnice se bodo darovale dnž 18. febr. 1.1. v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani. Dragega rajnega priporočave v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 11. febr 1904. Elizabeta Zabukovec, soproga, Frandlaka Denkel, svakinja. Venci se hvaležno odklanjajo. Vsemogočnemu je dopadlo, našo ljubljeno, nepozabno sesro, gospodično Marijo Hermana zasebnico danes ponoči ob pol ene nenadoma v 76. letu poklicati v boljše življenje. Pogreb bode 12. t. m., tri Četrt na pet popoldne iz hiše žalosti v Klori-janskih ulicah št 27. Maše zailušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Posebna obvestila se ne bodo izdajala. Rajnka se priporoča v pobožno molitev V Ljubljani, 11. februarja 1904. 219 i-i Žalujoči ostali. s: ► K. .:'•' Vajen gostilničar brez otrok, prevsame takoj 217 3—1 gostilno v najem kje v bi žmi mesti ali ob kaki glavni cesti. Več po\č upravništvo „Slo?encatt. ff SLOVENEC se prodaja a odslej v naslednjih ljubljanskih tobakaruah: Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10. Blasnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Češnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4 Omejc Terezija, Karlovska cesta 32. Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. 8ušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Marija, Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Bohinjska Bistrica: Mio Grobotek, trgovec. Kranj: Karol F.orian, knj gotržtc. Ribnica: Ivan L všin, trgovec. Celovec: Josip oowa, prodaja časnikov. Gorica: Jos. Sch\varr, Šol, ulice 2. Hrudica pri Jesenicah: Katarina Krnc. Logatec: Maks Japeli, trgovec. Jesenice: Alojzija Ahčin. Škofjaloka: Janez Potočnik. Št. Peter: Fran Novak. Trst: Antonija \d. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem«. Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta NDRA TEA Melanža iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja. Pristen le v iz • virnih zavojih. — Glavna taloga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnici. 1252 26—21 ~ ~ 796 100-69 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z vefi ko 600 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci HANN8 KONRAD Nik.-rem nra g] 250 tovarna za uro In Izvozna trgovina 8™»?eu\it."at Most št. 520, Češko. Ernest Hammerschmidt=a nasledniki Madile,Wutscher&0 trgovina železnin in kovin, Ljubljana, Va\vQ$Gr)ev trg 6. ( Velika izbira kuhinjske posode, nožev, vilic in sploh v gospodinjstvo spada-jočih predmetov 1538 12-11 Hamioifti i amerikanske vrste (Saugwind) lepega mehkega glasu, 4 premembe, 4V2 oktave, skoraj nov, zelo lepe zunajnosti Ml" se proda. ^ Kje, pove upravništvo .Slovenca/ 212 3—2 Krasne pesmi za vsako slovensko družino. * * ^ V mladem jutru. ^ i Pesmi. — Silvin Sardenko. i Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h. Prodaja jih: Upravništvo ,Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Bukvama in Ničmanova prodajalna v Ljubljani. 57 10 10 Inteligentno gospodično, Slovenko, iščem za trgovska opravila v moji pisarni. Plača v začetku 80 K mesečno. Petentke naj v svojem materinem jeziku označijo vse natančneje, osobito, kar se tiče splošne naobrazbe (trgovska ni potrebna) pod adreso: F. Vydra tovarna hranilnih in delikatesnih izdelkov, Praga VIII. 215 2-2 Kdor hoče naKraniskem p« ...........................železnici 204 3—3 i mešani ali samo z deželnimi pridelki 1 na drobno in posebno na debelo začeti, kjer se bo prometa 100.000 kron in več z lahkoto doseglo, naj povpraša za pogoje pri upravništvu t. 1. pod „št. 42." Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik „Proge Rudeče Zvezde" Ljubljana, Kolodvorske ulice 41, od južnega kolodvora druga ===== hiša na desno. ===== Najkrajša, najceneja in najboljša vožnja v Ameriko je na brzoparnikih te linije Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani, Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolo- l/o^nj dvorske ulice štev. 41. « lltW 111 35 6 M* K 1» « »M I Slovenski učitelj. gj M ss n h n n n n n Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. V. letnik. Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli. Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj. Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani in znaša celoletno le 4 K. Katol. Obzornik Ravnokar je izšel: JKsr I. zvezek VIII. letnika! "SS ^Katoliški Obzornik" je krščanska revija [J] za verska, fitozofična, socijalna in literarna vpra- rh šanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — UJ Urejuje dr. Aleš Ušeniduik, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravpištvo »Katoliškega Obzornika" v Ljubljani. Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji = so ie pošli. zz Zahvala. Prečastitim gg. duhovnikom in cerkvenim predstojnikom ter siavnemu občinstvu izrekam najpri-srčnejo zahvalo za dosedanje mi izkazano zaupanje ter prosim tudi zanaprej se me spominjati pri naročilih z najodličnejšim spoštovanjem 201 3-2 Alojzij Fakin, oblastveno potrjeni preskušalec In posfav-IJalec strelovodov Itd. itd. Rožna dolina 96, pošta Vič pri Ljubljani. V vseh strokah izvežban c. kr. davčni uradnik išče službe- Vse se izve v upravništvu »Slovenca." 210 3—S mesečnik s podobami za lepe slovje in znanstvo. Založnik in lastnik ,MarijauišČe' V Ljubljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka in dr. E. Lampe. Naročnina za cclo leto znaša 9 K, za dijake 6 K 80 h. V nobeni slovenski rodbini ne bi smelo manjkati tega leposlovnega lista ! 'Ji " List za mladino! -mm Vrtec s prilogo 99 Angelček". Izhaja dne i. vsakega meseca z lepimi slikami in podučno - zabavnim berilom. Dobe se še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-dinoljubi, sezajte po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in ga širite med nadobudno mladino. Naroča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta štev. 78 v Ljubljani. Ako ste bolni na želodcu pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke. katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim. Pošiljanje po pošti proti povzetju K U IIO Ii V K O It 13, Jescilice (Gorenjsko). 108 39-9 Liter stane K 3-6 O. Liter stane K 3 60. Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.