131. st. — 5- leto. Poštnina pavSallrana. Posamezne številke 1 Din. V Liiibdanl, v fdrtek 8. Junija 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust jugoslai: Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 360. Uprava; Telefon 44. k*teuiv, ca Ljubi 'Jana. 'si se ne vračajo, n je priložiti znamke za odgovor. Svečanosti v Beogradu. 'ČESTITKE KRALJU K POROKI. — RAZSTAVA SARAJEVSKE TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE MLADINE. — RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL. - RAZSTAVA OBLIKUJOČIH UMETNIKOV. - POROČNI DAROVI. Beograd, 7. junija. Ob 11.30 dopoldne je bila otvorjena razstava oblikujočih umetnikov v drugi beograjski gimnaziji. Na tej razstavi so udeleženi vsi beograjski, zagrebški, ljubljanski in Beograd, 7. junija. Danes valovi po beograjskih ulicah vedno večje število naroda, ki se je zbral v prestolnici države, da prisostvuje poroki svojega kralja. Ponoči so prispele ladje in vozovi z vseh kfajev, polni posebnih odposlanstev tudi iz najbolj oddaljenih krajev domovine. Na dvorišču narodne skupščine so se že ob 8. uri zjutraj začele zbirati mnogoštevilne deputacije, ki bodo čestitale kralju k njegovi poroki. Pri tej priliki bodo izročili odposlanci poročne darove, ki so jih prinesli * seboj. Ob 9. uri dopoldne je ob velikem številu občinstva, zlasti trgovcev in obrtnikov, Otvoril predsednik mestne Občine beograjske Dobra Mitrovič razstavo sarajevske trgovske in obrtniške mladine v osnovni šoli saborne cerkve. Krasni izdelki domače obrti so imeli Izredno privlačno silo na gledalce. Ob 110.30 je bila otvorjena v osnovni šoli saborne cerkve razstava ženskih ročnih del, ki jo je priredilo beograjsko žensko društvo s sodelovanjem vseh ženskih organizacij v kraljevini Razstavo je otvoril minister za trgovino in industrijo z navdušenim govorom. Beograd, 7. junija. Razstava ženskih ročnih del, ki jo je dopoldne otvoril miniister za trgovino in industrijo, Predstavlja razkošno bogastvo naše narodne ornamentike in je, zlasti pri 'tujcih izvala splošno pozornost. Razstava je lepo aranžirana. Posebno lep Vtis napravljajo gospodične, ki pričakujejo goste v. narodnih nošah dotičnih krajev. sarajevski umetniki. Razstavo je otvo ril minister prosvete Svetozar Pribiče^ vič s patrijotičnim govorom Beo,grad, 7. junija. (Izv.) Ob osmih zvečer se je vršila slavnostna predstava v novem narodnem gledališču. To je bila hkrati otvoritvena predstava v tem gledališču, ki je bilo v vojni porušeno, pa se je sedaj zopet popravilo. Vprizorile so se tri slike iz narodnih iger, ki predstavljajo življenje iz treh pokrajin, Srbije, Bosne in Hrvatske. Igrali sta se tudi dve dejanji iz raznih oper. Beograd, 7. jun. (Izv.) Ko sta danes ob enajstih dopoldne na dvoru začela kralj Aleksander in njegova nevesta kraljičina Marija sprejemati razne deputacije iz države, ki so defilirale mimo njih in jima izročale poročne darove, je dvomi maršal najavil vsako posamezno odposlanstvo. Kralj se je za vsako skupino ljubeznivo zanimal in se z njo prijazno razgovarjal. Beograd, 7. jun. (Izv.) Ko je kralj Aleksander sprejemal čestitke deputa-cij, se je na Kalamegdanu zbrala velika množica naroda in je prisostvovala regati čolnov na Savi Hkrati je na Te-razijah koncertirala glasbena šola iz Vršca na posebni zato pripravljeni tribuni. Koncertu je prisostvovalo na tisoče prebivalstva. Čestitke narodne skupščine. Beograd 7. junija. Ob IT. uri dopoldne so šle iz narodne skupščine številne deputacije na dvor, da se poklonijo kralju in mu čestitajo k porold. Vsa povorka je defilirala v veliki dvomi dvorani mimo kralja in kraljičine Marije. Slavnostna sela beosrai. občin, sveta Po otvoritvi sarajevske trgovske in obrtne mladine razstave je šel predsednik občine Dobra Mitrovič na univerzo, kjer je v veliki dvorani sprejemal goste, ki so prišli, da prisostvujejo slavnostni seji mestnega sveta. Galerije so bile polne občinstva. V prvih vrstah so sedeli ministri, predsedništvo narodne skupščine in predsedniki vseh ob-jčin, ki se sedaj nahajajo v Beogradu. iOh 10. uri je predsednik Mitrovič otvoril slavnostno sejo z daljšim navdušenim govorom, v katerem je slavil pomen dneva za narod in državo. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živio Nj. VeL kralj Srbov, Hrvatov in Slo- vencev! Živio Nj. Vel. kraljica Srbov, Hrvatov in Slovenčevi« Vsi navzočni so navdušeno vzklikali kralju in bodoči kraljici. Nato je predsednik Mitrovič prečrtal predlog, naj se Ratarska ulica odslej imenuje Ulica kraljice Marije in del ulice Miloša Velikega od hotela London do narodne skupščine pa Ulica kralja Ferdinanda Potem sta govorila gg. Karič in Stankovič v imenu večine in manjšine mestnega sveta, ki sta izjavila, da sprejemata predlog predsednikov. Zapisnik seje se izroči v dveh vezanih izvodih kralju in bodoči kraljici Veierne ovacšl® kraljevi dwe3ici. DVANAJST PEVSKIH DRUŠTEV — Beograd, 7. jun. > (Izv.) Ob tri četrt na deset zvečer se je snoči razvil izpred ljudske šole pri saborni cerkvi velikanski sprevod, \ katerem je bilo 'dvajset pevskih društev iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Na čelu povorke sta korakali dve vojaški godbi in svirali koračnice. V sprevodu so zbujali posebno pozornost seljaki, člani kmetskih Pevskih društev iz okolice Pančeva in Zemuna. Med pevci sta bili tudi dve nemški in židovski pevski društvi. Sprevoda so se udeležila tudi druga pevska idruštva. Na levi strani so korakali Sokoli z lampiončki pa z barvami jugoslovanske trobojnice. Sprevod se je ustavil pod balkonom starega dvora, kjer so vsa pevska društva priredila 1200 PEVCEV POJE PODOKNICO. koncert pod vodstvom najstarejšega pevovodje, kapelnika beograjske opere Binickega. 1200 glasov je ubralo kompozicijo Binickega samega. Kralj Aleksander se je pokazal na balkonu s svojo nevesto in vsemi visokimi gosti in je z zanimanjem sledil temu veličastnemu pozdravu. Tisočglava množica, ki se je zbrala okoli dvora, je kralju in njegovi nevesti burno vzklikala in mu prirejala entuziastične ovacije. Ko se je kralj Aleksander s svojimi gosti umaknil z balkona, se je množica polagoma začela razhajati, vendar pa je še dolgo vladalo živahno vrvenje po vseh ulicah in cestah Beograda. Povsod se je čula godba in veselo vzklikanje prebivalcev. Športne prireditve. V NOGOMETNI TEKMI JE ZMAGALO JUGOSLOVANSKO MOŠTVO Z 8 : 0 PROTI ROMUNOM. — PLAČILO — SREBRN BOKAL IZ ROK KRALJEVE NEVESTE. Beograd, 7. jun. (Izv.) V zvezi s poročnimi svečanostmi so se danes popoldne otvorile razne športne prireditve. O poltreh popoldne je Kolo jahačev priredilo na dirkališču veliko konjsko dirko, ki je trajala do petih popoldne. Dirki je prisostvovala velika množica naroda. Nato so se vršile viteške igre sinjskih alkarov. Ob petih popoldne je prišel na dirkališče kralj Aleksander v spremstvu kralja Ferdinanda in ostalih gostov. Ljudstvo jima je prirejalo burne ovacije. Igre alkarov je za Beograd nekaj novega, je pa odlomek iz stare tradicije. Te igre so zbudile pri navzočih veliko zanimanje. Posebno zanimiva je bila tekma treh zmagovalcev. Končnega zmagovalca je obdaril kralj Aleksander z zlato uro, beograjska mestna občina pa umetniško izdelano diplomo. — Istočasno je bila na Košutnjaku javna telovadba 600 Sokolov in Sokolic, ki so izvajale proste vaje za ljubljanski vseso-kolski zlet. Nato so bile lahkoatletične tekme jugoslovanskih in romunskih atletika v. Na igrišču »Jugoslavije« je bila nogometna tekma med romunsko in jugoslovansko reprezentanco, ki je kon- ZAGREB PROSLAVLJA KRALJEVO POROKO. Zagreb, 7. junija. (Izv.) Povodom jutrišnje poroke kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Marijo so danes na predvečer slavnostnega dne razvešene zastave na vseh javnih in mnogih zasebnih hišah. Po ulicah vihrajo državne in deloma hrvatske in srbske zastave. Zagreb, 7. junija. (Izv.) Danes ob osmih zvečer se je zbrala akademska omladina pred zagrebško univerzo, odkoder je priredila obhod po mestu in je prirejala navdušene ovacije kralju in Jugoslaviji. Zagreb, 7. junija. (Izv.) Z včerajšnjim orientnim ekspresnim vlakom se je peljal skozi Zagreb princ Gjorgje, brat našega kralja, da se v Beogradu udeleži poročnih svečanosti NOVI NEMIRI NA REKI. Snšak, 7. junija. (Izv.) Reški fašisti so v velikem številu vdrli na Sušak, da se maščujejo nad našim prebivalstvom, najbrže zaradi spopadov s karabinjerji ob meji. Na več krajih so se spopadli. Alpinci so morali poseči vmes in vzpostaviti red. Med njimi in fašisti je prišlo do prepira. Fašisti so jim očitali, da so se prodali Hrvatom in da so srbske svinje. Fašisti so hoteli poseči po bombah. Ko so pa videli, da se alpinci ne marajo šaliti, so se raje umaknili in se zopet povrnili na Reko. (Do kdaj za vraga bo naša vlada trpela ta izzivanja?«) Sv. Ana, 7. junija (Izv.) Včeraj so reški fašisti hoteli zopet prekoračiti mejo naše države pri Sv. Ani. V zadnjem trenotku pa so se vendarle premislili in se lepo umaknili. Jugoslovanski komisar Peršič je zahteval ojačenje obmejnih čet. Kraljeviča, 7. junija. (Izv.) Predsednik reške vlade dr. Rihard Zanella je poslal v Rim in Beograd protestno brzojavko proti terorju, ki ga izvajajo fašisti na Reki in ki še nadalje onemogoča delovanje ustavne vlade. Dr. Zanella zahteva, naj se z Reke takoj odstranijo vsi oni elementi, ki vedno kalijo mir in povzročajo izgrede in spopade, in ki neprestano vrše nasilja, ker so pod varstvom karabinerjev, ki jim puščajo popolno svobodno roko in jim celo pomagajo. KOMUNISTIČNA CENTRALA V SOFIJI. Sofija, 7. Junija. (Izv.) Boljševiški zastopnik v Berlinu Radek se že nekaj dni mudi v Sofiji pod pretvezo, da se udeleži komunističnega kongresa v Sofiji. Radek se je sestal z minstrskim predednikom Stambolijskim. Tej konferenci pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen. Ministrski predsednik Stambolijski je priznal na to, da se v Sofiji organizira boljševiška centrala, ki naj bi delovala paralelno s komunistično centralo in čije glavna naloga naj bi bilo delovanje v Jugoslaviji. Skupaj z Radkom je prišel v Sofijo tudi zastopnik tretje nternacionale. AMERIKA UKINE POMOČ RUSIJI. New York, 7. junija. (Izv.) Kakor poroča »Ne\v York Herald«, je predsednik Zedinjenih držav ameriških Harding sklenil, ukiniti pomoč Rusiji, ker boljševiki zaplenjujejo vsa pomožna sredstva. Bsrzna poročila. Curih, 7. junija. (Izv.) Berin 1.79, New-york 521.50, London 23.50, Pariz 47.60, Milan 27.20, Praga 10.10, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0375, avstrijske krone 0.04. Berlin, 7. junija. (Izv.) Dunaj 1.93, Budimpešta 32.65, Milan 1500.60, Praga 553.30, Pariz 2626.70, London 1295.85, Newyork 287.015, Curih 5513.10. Prag a, 7. junija. (Izv.) Dunaj 0.23, Berlin 17.675, Rim 268.50, Budimpešta 265.50, Pariz 471, London 232.25, Newyork 51.50— 51.547, Curih 992. avstrijske krone 0.265, italijanske lire 265.50. Dunaj, 7. junija. (Izv.) Zagreb 55.47— 55.53, Beograd 221.88—222.12, Berlin 53.95 —54.05, Budimpešta .17.51—17.57, London 70.575—70.625, Milan 814.70—815.30, New-york 15.519—15.531, Pam 1431.50—1432.50, Praga 303.90—304.10, Sofija 112.95—113.05, Valute: Dolarji 15.444—15.456, bolgarski levi 109.95—110.05, nemške marke 53.95—54.05 angleški funti 70.075—70.125, francoski franki 1430.50—1431.50, italijanske lire 809.70— 810.30, dinarji 221.38—221.62, romunski leji 99.94—100.06, švicarski franki 2998.75— 3001.25, madžarske krone 17.56—17.62. čala z 8 : 0 v prid Jugoslovanom, ki so dobili od kraljeve neveste v dar srebrn pokal. — Za one množice, ki so ostale v mestu in se niso udeležile raznih športnik prireditev, so ob šestih popoldne priredile razne vojaške godbe koncerte na Terazijah. ČESTITAMO! Danes se poroči Aleksander, kralj jugoslovanski z Mariolo, princezinjo romunsko. Glejmo na vprašanje monarhija ali republika kakorkoli že, priznati moramo našemu kralju obilo dobrih osebnih lastnosti. Ko je leta 1914. bila v njegovih rokah odločitev ali naj se Srbija, na katero je takrat ves jugoslovanski svet gledal kot na svoj Pijemont, pokori avstrijskemu ultimatu in se poniža pred dunajskimi mogotci ali pa naj nastopi križevo pot borbe za svojo narodno čast in neokrnjeno državno svobodo in suverenost, takrat se je mladi takratni regent, sedanji kralj Aleksander brzo odločil za zadnje. Takorekoč brez premisleka je odklonil avstrijsko nasilje in se s srbskim narodom vred podal na težko pot boja za zlato svobodo proti desetkrat močnejšemu sovražniku. V vojni je pokazal vse dobre lastnosti odličnega vojaka in vojskovodje .* osebno hrabrost, dalekovidnost in zvestobo do svoje zastave in domovine sploh. Svojim podrejenim je bil vedno zvest voditelj, ki jih ni zapustil niti v najtežjih dneh svetovne vojne. Izkazal se' je že takrat za vrednega sinu velikega svojega prednika, kralja Petra I. Osvoboditelja. Po vojni se je dvignila njegova oseba visoko pred očmi vseh Jugoslovanov kot simbol državnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi vse oni stranke, ki ne stoje na monarhističnem pojmovanju državne ureditve so brez nadaljnega priznale nujnost, da prevzame reprezentativno vodstvo države uje-dinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev dinastija Karadjordjevičev, ker so uvidele, da bi prerekanje o vprašanja monarhija ali republika absolutno ne prispevalo k nujno potrebni konsolidaciji mlade države. Da se je pozneje v tem ožini marsikaj spremenilo in da je hrvatski narod v svoji večini zavzel proti monarhiji sovražno stališče, tega ni zakrivil kralj kot tak, temveč to so zakrivili njegovi svetovalci, ali bolje rečeno vladni ministri, katerim je bil osebno-strankar-ski interes nad blagobitom celokupnega naroda in države. Kralj je vedno stai strogo na ustavnem stališču in vsled tega ni mogel preprečiti zla, ki so ga sejali med narod njegovi ministri, po večini brez njegovega odobrenja in brez njegove vednosti. Kot kmetski sin junaške Šumadije se je kralj Aleksander vedno pokazal popolnega demokrata. To so imeli priliko spoznati širši krogi slovenskega ljudstva ob priliki njegovih ponovnih posetov v Sloveniji. Tudi kot kralj je ostal zvest narodu, iz katerega je izšel in vedno je kazal živo zanimanje za vse probleme, ki so v zvezi s prospevanjem in napredkom celokupnega jugoslovanskega ljudstva. Danes se poroči Aleksander, kralj jugoslovanski z Mariolo, princeslnjo romunsko. Kot predstavitelju državne edinosti Srbov, Hrvatov in Slovencev mn k poroki iskreno čestitamo in iskreno Čestitamo tudi njegovi nevesti. Naj jima usoda nakloni srečno rodbinsko življenje in obilo svojega očeta vrednih potomcev! Proti brezvestni eksploataciji delavskega denarja. Beograd, 7. junija. (Izv.) Poslanec Anton Brandner je vložil na ministra za socialno politiko sledeči upit: Po poročilih slovenskega časopisja se nameravajo vel. den. fondi, ki se bor do na podlagi zakona o osiguranju rad-nika osredotočevali in upravljali v centralnem upravnem odboru, ki bo začasno posloval v Zagrebu, izročiti v eksploatacijo neki politični banki, vsled česar da se misli pristransko sestaviti ta centralni upravni odbor. To domnevo potrjuje zlasti dejstvo, da je načelnik oddelka za socijalno politiko v Ljubljani g. Adolf Ribnikar baje samolastno črtal predlagane delegate ljubljanske delavske zbornice in še nekaterih drugih organizacij in namesto njih predložil druge, tako n. pr. je baje črtal delegata delavske zbornice Kajzerja, strokovnega tajnika v Ljubljani ter vstavil bančnega uradnika Lovšina. Z ozirom na veliko važnost tega vprašanja in v interesu socijalno političnih inštitucij, ki ne smejo postati strankarska P0& jetja, bi se moralo s pravilnim postopanjem odvrniti vsak sum nepristrano-sti državne uprave. Zato si usojam, gospod minister, prositi Vas, da mi v. smislu poslovnika odgovorite pismenim potom: 1. Kedaj bo v smislu novega zakona o osiguranju radnika imefto-van centralni upravni odbor?, 2. Katere delodajalske in delojemalske organizacije so bile pozvane, da delegirajo v. ta paritetni odbor svoje zastopnike?, 3. Ali je resnica, da je načelnik oddelka za socijalno politiko v Ljubljani gospod Adolf Ribnikar samolastno briskiral predlagane delegate ljubljanske delavske zbornice in še nekaterih drugih organizacij ter na svojo roko nekatere izmed teh delegatov črtal ter vstavil druge? 4. Ce se je to res zgodilo, kaj namerava gospod minister ukreniti, da prepreči tako samovoljno postopanje imenovanega gospoda načelnika^ Konec kongresa lige narodovi ITALIJANSKI, RUSKI IN ANGLEŠKI DELEGATI SO SE VZDRŽALI GLASOVANJA. — IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA. — EKSODUS DELEGATOV MALE ANTANTE. Praga, 7. junija. (Izv.) Na včerajšnji drugi plenarni seji kongresa lige narodov se je otvorila živahna debata o re- soluciji predsednika manjšinske komi-sje Dickensona, ki je ugotovil da stališče narodnih manjšin v posameznih državah ni zadovoljivo in da se jim mora dovoliti zelo obširna avtonomija, seveda v kolikor je združljiva z javnim redom. Predlagal je, naj se na sedežu zveze narodov izvoli poseben odbor, ki naj proučava narodnostne manjšine. Te manjšine naj imajo v zmi-slu Dickensonove resolucije pravico obračati se direktno do zveze narodov. Govorniki nasprotnega naziranja so zahtevali, naj se poročilo vrne komisiji. Tretja skupina je po svojih govornikih izjavila, da stoji zveza narodov na stališču manjšinskega prava in da je treba delovati, da se te pravice popolnoma uresničijo. Po glasovanju o Dicken-sonovi resoluciji so se italijanski, angleški in ruski delegati vzdrževali glaj sovanja, vsled česar je bila resolucija sprejeta s 55 proti 40 glasovom. Kakor hitro je preds. kongresa ugotovil, izzid glasovanja, se je dvignil načelnik jugoslovanske delegacije Jovanovič in po- dal nastopno izjavo: »V imenu jugoslovanske, češkoslovaške, romunske in poljske delegacije moram izjaviti, da odločno nasprotujemo Dickensonovi resoluciji in je ne moremo priznati. Po našem mnenju posega v suverene pravice posameznih držav. Zaradi tega zapuščamo kongres,« Po teh besedah so jugoslovanski, češkoslovaški, romunski in poljski delegati zapustili sejno dvorano. FRANCIJA ODLOČNO PROTI ZNIŽANJU REPARACIJ. Pariz, 7. junija. (Izi.) »Chicago Tribune« poroča: Francoski ministrski predsednik Poincare je reparacijski ko» misiji s posredovanjem Duboisa kategorično izjavil, da Francija nikakor ne more privoliti na znižanje reparacijskiii plačil. VELIKA NESREČA1 NA' MORJU. London, 7. junija. (Izv.) Kakor poročajo »Daily News« iz Buenos Airesa, je pri potopu izletniškega parnika »Vifc lafranca« utonilo 130 oseb. Katastrofo je poizročila eksplozija z nafto napof* njene oosode. štev. 13? - .*! Pred kraljevo poroko Beograd, 6. junija. (Izv.) Današnji dan je bil ves posvečen prihodu viso-’■ kih gostov. Dopoldne so sc v mestu končale zadnje priprave in pripravile tribune. M-esto je vse v zelenju in zastavah. Vse še nedogradene hiše so belo pobarvane. Skoraj vse hiše so se . okrasile z zelenjem. Po ulicah vlada izredno živahno življenje. Tisočglava, radostno razpoložena množica valovi po ulicah in nestrpno pričakuje prihoda romunske kraljeve dvojice z bodočo jugoslovansko kraljico. — Ob enajstih . dopoldne je dospel češkoslovaški mini-strski predsednik dr. Beneš kot oficielni *•; . zastopnik bratske češkoslovaške repu-p-: blike. Nasproti se mu je peljal češko-%i s;ovaški poslanik na našem dvoru Ka-\' Hrta. Na kolodvoru je dr. Beneša po-y ‘gdravil* minister za zunanje stvari dr. Ninčič, nadalje vojni minister general || Vaški, mestni poveljnik Daskalovič in \\ i lugi. Pri prihodu vlaka Je godba zasvi-rala češkoslovaško državno himno. Mi-, ulstrski predsednik dr. Beneš je kora-ff kal ob častni četi, nakar je ob živah-yl hsm pozdravljanju in navdušenem fe Vzklikanju množice sedel v avtomobil |, in se peljal na dvor, kjer ga je sprejel £ kruli Aleksander Ves čas je avtomobil dr. Beneša od kolodvora pa do dvora S: spremljal eskadron gardne kavalerije. Beograd 6. junija. (Izv.) Z vehko napetostjo je pričakovalo občinstvo prihoda zastopnika italijanskega kralja princa Videmskega. Na kolodvoru ja bila zbrana tisočglava množica, ki je pričakovala člana italijanske kraljeve rodbine. Ob pdltreh popoldne se je pripeljal na kolodvor kralj Aleksander v premstvu princev Arzena in Pavla in prvega poboČnika generala haclžiča. Na kolodvoru sta bila prisotna tudi ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič. Postavljena je bila častna četa kraljeve garde z godbo, ki je ob prihodu vlaka svirala italijansko himno.. Navzočni so bili tudi generali in admirali in član italijanske kolonije. Sprejem je bil zelo prisrčen. Princ de ■ Udine je korakal ob častni stotniji, nakar mu je kralj predstavil na kolodvoru navzoče osebe. Potem se je vladar od- 1 peljal s svojim visokim gostom na dvor. ■ V drugem avtomobilu sta sledila princa ■ Arzen in Pavle. Ob avtomobilih je ko-1 jraka a kraljeva garda s fanfaro na .čelu. ^ Beograd, 6. (Izv.) V soboto zvečer g d osp da v Beograd: francoska misija, t se udeleži poročnih svečanosti. V pm odpolanstvu so maršal Franchet s «•:'B ■oerav, bivši poslanik v Beogradu ' Be i ontenav in admiral Vendry. Go-. ;oni so priredil) svečan prejem. — je dospela tudi misija albanske \ vlade, kateri na čelu stoji polkovnik Ali T za paša Kolona, ki je, kakor se do-| znava, določen za albankega poslanika t! »a jugoslovanskem dvoru. V tej dele-| raciji je kot odposlanik tiralske vlade iUdi: major Sala Edin Blošni. Albansko odposlanstvo je pozdravil na kolodvoru naš poslanik v Tirani Ljuba Nedič, . nadalje g. Antasijevič, major Stefanovič in tajnik zunanjega ministrstva. ' . Danes ob poldevetih zjutraj je do- spel iz Sarajeva ministrski predsednik Nikola Pašič, da se udeleži poročnih svečanosti. Beograd, 6. junija. (Izv.) Danes na vse zgodaj so z ladjo »Aleksandar) odpotovali proti Dubravici Častniki, ki so romunski kraljevi dvojici in ostalim Članom romunske rodbine dodeljeni za ; čas bivanja v Beogradu. V Dubravici ^pričakujejo prihoda romunske kraljeve ,; Jahte. i e o grad, 6. junija, (zv.) Ob enajstih || '--P' k ’c je dospela po Donavi navzgor : 1 Uljeva jahta v spremstvu JU {> . i i j" unskih. monitorjev. Častniki, > jB,,.;>::jeiji članom romunske vla-'••• kot spremstvo, so se v — ■ - »P Dubravici predstavili romunskim su-verenom. Na jahti so se že nahajali odposlanci jugoslovanskega zunanjega ministrstva, ki so se Že prej odpeljali kralju Ferdinandu nasproti. Romunskemu kralju sta dodeljena kot častno spremstvo admiral Priča in topniški polkovnik Ncnadovič. Kraljici Mariji polkovnik Josipovič, princezinji Mariji, bodoči jugoslovanski kraljici, polkovnik Colak-Antič, romunskemu prestolonasledniku topniški polkovnik Deroko in princu Nikoli pehotni kapetan Dimitri-jevič. — Danes ob poltreh popoldne je dospelo semkaj 52 romunskih športnikov s posebnim vlakom. Beograd - središče dš (Izv. dopis.) Z mrzlično naglico tukaj olepšavajo, popravljajo, zidajo. Moderne palače, ki stanejo po več milijonov dinarjev, rastejo kakor gobe iz tal. Malo stanovanjce dveh sob in kuhinje stane v njih že 2000 in več dinarjev mesečno, torej po priliki toliko, kolikor ima plače že kak načelnik ministrstva. — Slaba sobica, v kateri nedostaje najpotrebnejše oprave, zamazana in polna mrčesa, te stane od 30 din. dalje na — dan. Temu primerno so cene vsemu, kar človek potrebuje za življenje. Leta 1919 smo še mogli opazovati, da so domačini precej varčili. Danes pa je tem ljudem vse najfinejše komaj dovolj dobro. Trgovine z modnim in luksusnim blagom so že davno- prekosile Dunaj. Kar vidiš na pariških bol-varih, je tudi tukaj morda še v veliko večji meri. — Človek dobi tu vtis, da je tu nakopičeno bogastvo, blagostanje, velikomestna razvajenost. Ali ima ta napredek svoj izvir edino v Beogradu? — Kaj bi bil danes Beograd, da je ostal glavno mesto male Srbije? — O tem, zdi se, tukaj malo razmišljajo. Ne mislijo na to, da danes črpa Beograd svoje bogastvo iz cele države. Tu so vsa ministrstva s svojim ogromnim aparatom; tukaj cela vrsta srednjih oblasti. Semkaj se je nagrmadilo cela vrsta bank in delničarskih družb. Sem mora hoditi dan za dnem veliko število državljanov, ki trosijo tu težke pare po cele tedne, dočim bi mogli in morali opraviti svoje posle v par dnevih. Skratka: cela naša Jugoslavija danes zdihuje pod težo svojih ogromnih prispevkov za bogastvo Beograda. Država sarna kupuje po celem svetu za milijarde, a »zarada« ostane vsa v žepih tukajšnje čaršije in tuk. porodic. Ogromne kupčije se sklepajo, ali ako ni dovolj »zarhdlla« ta ali ona porodica, ne pride do nikake kupčije. —, N. pr. za kraljevi dvor so nakupili po svetu (Dunaj, Pariz) ogromno blaga, ki stane dvakrat več nego je v resnici vredno*. Marsikaj je pod kritiko. — Nekdo je dejal, da je kralj sam marsikaj nejevoljno zavrnil, češ, škandal je to, da se je to kupilo za tako in tako ceno. »Toda seveda, ako gre polovica za provizije ne more biti kakovost bolja!« je jezno vzkliknil. Koliko je te zarade za pohlepne žepe porodic. Avtomobil kraljice stane 1,000.000 D! Ni danes avtomobila, ki bi smel toliko veljati. Mi gotovo privoščimo Beogradu, da se čimprej razvije v moderno mesto. Toda vsi vkup naj zapomnijo, da cela Jugoslavija kri lije za ta napredek. — Naravno je tudi, da bo moral in bi moral že zdaj Beograd plačevati velike davke, katerih naj ne štejejo v davčno silo Srbije, kadar nam ribajo pod nos visokost davkov. V tem oziru bodi Beograd izločen iz davčne moči Srbije! Še nekaj: Kedaj pa se vse osrednje oblasti pospno tako daleč, da vsaj vse napise postavijo tudi v latinici? Naši ljudje često krevsajo po cele ure okoli, predno izvedo, kam jim je iti. Policaji in razni sluge itak ne znajo dati nika-kih pojasnil, — naj naši ljudje vsaj napise lahko prečitajo! Pl ■a Našemu Mariboru se v narodnem oziru posveča od vseh časopisov posebno pažnjo, kar je dobro znamenje. To je znak, da bdimo, da smo na straži. To pa ni dovolj, da bdimo s prekrižanimi rokami. Biti moramo v vsakem oziru aktivni in delavni. Posebno pozornost moramo obrniti na industrijska podjetja. S temi podjetji nemški kapital kolonizira svoje ljudi po dobro premišljenem načrtu. Nemci dobro vedo, da bodo s kapitalom zopet pridobili vse ono, kar so momentano izgubili pri prevratu. Od naše strani popuščamo sicer polagoma, ampak vendar tako, da se mora človek prijeti za glavo, aleo se malo zamisli v preteklo dobo. Nemci so bili pred tremi leti v šahu, takrat bi mi lahko napravili, kar bi hoteli. Nemci so prodajali svoja posestva za vsako ceno, mislili so, da imamo Slovenci taki mentalitet kakor oni, žalibog so še motili. Vse drugače bi napravili oni, ako bi oni bili na našem mestu. — Ampak kar je bilo, je prešlo. Zdaj se moramo zavedati svoje zgodovine, narodu in državi odgovorne naloge. Zavihati moramo rokave in v delu, v požrtvovalnem delu, ne v popivanju in veseljačenju moramo stati na straži, Najhujša gnezda za.nemčurstvo so stare gostilne, kjer so gospodarji rojeni Slovenci, ampak vzgojeni strogo nemčurski. Sicer je lepo, da podpiramo svoje slovenske gostilničarje, morali bi pa biti pravi narodni pijonirji in ves teren pripravljati; morali bi zahajati tudi v taka nemčur-ska gnezda, pregovoriti* gostilničarja, da si naroči slovenski časopis — kar je zelo mnogo —, pokazati jim, da nismo taki bavbavi, da pa smo tudi Slovenci zavedni Jugoslovani. S tem bomo zainteresirali tudi navzoče nemške goste za našo narodno idejo. Naši pevci posebno naj zahajajo v take gostilne, ki obstoje tudi v mariborski okolici in ne samo v mestu. Podrobno narodno delo nam bo prineslo obilo sadu. — Posebno žalostno dejstvo je v Mariboru, da je »Marburgerca« med meščanstvom zelo razširjena. Ta list sicer piše precej dobro, še celo1 bolje, kakor nekateri slovenski listi, ampak čudno je, da smatrajo »Marburgerco« za svoje glasilo mariborski Slovenci in ne morda mariborski Nemci, ker tem navadno nosi Gaisser inozemske časopise. Mariborski Slovenci, ki vedno povdarjajo, da so Slovenci, so pa pri tem naročeni samo na »Marburgerco«. Celo družine naših aktivnih častnikov imajo edino »Marburgerco«, radi česar ni nobeno čudo, da posedajo častniki bolj točno nemške prireditve, kakor pa naše slovenske, ker o slovenskih prireditvah' sploh ne izvedo ničesar. V tem oziru bi morali zastaviti vsi svojo avtoriteto, da bi sleherna družina imela vsaj en. slovensld časopis. — Dela je povsod dovolj, samo treba je, da zanj primemo. Politifee vesti. Obsedno stanje v Črni gori? Rim, 6. junija. (Izv.) Kakor poroča rimski list »Epoha« je jugoslovanska vlada radi uporniškega gibanja proglasila v Črni gori obsedno stanje. Novi spopadi na Reki. Pariz, 6. junija. (Izv.) »Petit Pari-sien« javlja, da je skupina bivših policijskih agentov, pristašev dr. Zanelle, ki je po Zanellovem padcu šla na Hr-vatsko, skušala po fašistovskem puču v Italiji povrniti se na Reko. Na meji so te policijske agente, kakih 30 po številu, ustavili karabinjerji in redni italijanski vojaki. Nastal je boj, v katerem je bil en Italijan ubit, eden pa ranjen. Ta spopad je na Reki povzročil veliko vznemirjenje. Ljenino zdravje. Moskva, 6. junija (Izv.) O obolelosti Ljenina je bilo izdano nastopno poro- čilo: Ljenin je obolel dne 5. t. m. in sicer na akutni gastoeateritis. Temperatura se mu je zvišala na 38.5. Bolezen je bila tem opasnejša, ker je združena z nervoznostjo, na kateri je Ljenin že dalje časa bolehal. Bolezen, se je javljala poprej na kroženju krvi, kar pa se je vedno zopet izboljšalo. Sedaj je temperatura normalna in splošno stanje dobro. Bolnik, ki so mu zdravniki odredili popoln mir, kaže da v kratkem popolnoma okreva. Fašistovski nemiri v Italiji, Rim, 6. junija. (Izv.) Ker je italftsff* ska vlada eneglčno nastopila, pojenjuje gibanje fašistov. Fašisti so se umaknili iz Bologne. * Romunska se udeleži liaaška konference. Bukarešta, 6. junija. (Izv.) Romunska vlada je sklenila, cja se udeleži Haaške konference. Gospodarsko stanje našega Primorja. »Minister za zunanje posle dr. Ninčič je podal sotrudniku beograjskih »Novosti« izjavo, v kateri pravi, da ne more povedati nič definitivnega in posebnega o sporazumu z Italijo.« Tako glasi odlomek telefonske vesti, ki smo jo prejeli kot zadnjo za binkoštno nedeljo. Odlomka ne bi citirali, da ni značilen za našo diplomacijo sploh. 'Minister, ki je. kompetenten za pogajanja z Italijo, ne ve o tem povedati nič posebnega in nič definitivnega, medtem ko trdi dopisnik zagrebške »Slobodne Tribune« istočasno, da je zvedel v zunanjem ministrstvu, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo že gotovo dejstvo. Naj stoji potem s sporazumom že kakorkoli, javnost nima o najvitalnejših narodnih vprašanjih nobenega jasnega pojma, ker to tako hočejo naši diplomati. Nekaj se maši, nekaj se namiguje, nekaj se je zgodilo, ministrski svet se posvetuje za zaprtimi vrati — oni pa, ki so predvsem interesirani na stvari, ne zvedo ničesar. Kakor vse kaže, smo zopet enkrat zlezli pred italijanskimi diplomati pod klop in Italija je že ali pa bo v najkrajšem času dosegla, kar je hotela: Reko kot eksponentinjo italijanske trgovine in večje zaledje za italijanski Zader. In če se te naše zle slutnje uresničijo, kar moremo pričakovati po dosedanjih izkušnjah z vso upravičenostjo, potem bi bile odveč vse rekriminacije in bolje je, da pogledamo, kaj lahko nudi v tem slučaju našemu Primorju bodočnost. Brezdvomno je, da se bo vsa trgovina iz zaledja našega Primorja osredotočila na Reki, če ne bomo tega pravočasno preprečili. Vse parobrodne proge in vsa večja trgovina bo po razmerah prisiljena, da napravi na Reki svoje postojanke, medtem ko bo vsa naša krasna obal zapadla gospodarskemu mrtvilu. Jasno je nadalje, da na iz-gradbo kakega novega pristanišča na našem ozemlju pod takimi okoliščinami niti misliti ni, temveč nasprotno, propadlo bo najbrže še ono, kar smo si že tekom zadnjih treh let ustvarili. Našo državo tlačijo k tlom eksperimenti, katere delajo na njenem gospodarskem polju politiki, ki o gospodarstvu nimajo niti pojma. Njeno bogastvo paralizira popolnoma nezmožno gospo-* darstvo in njena produkcija je padla na minimum. Izvoz je neorganiziran in se ne more koncentrirati na kako stalno tržišče, pri čemur ga še ovira resna konkurenca drugih držav. Napraviti kako kalkulacijo za bodočnost, je popolnoma nemogoče, ker manjka za!to prvega pogoja: stalnosti valute. Po svoji geografični legi bi morala naša država v veliki meri skrbeti tudi za to, da dobi v svoje roke kolikor mogoče največ tranzitne trgovine, tako proti vzhodu, kakor proti centralni Evropi. Kot pomorska luka, ki bi sprejemala lahko tranzitni promet proti vzhodu, je Split kakor ustvarjen, medtem ko bi luke v severnem delu našega Primorja lahko sprejele vso jadransko plo-vitev, namenjeno v srednjo Evropo. Za omogočitev tega prometa bi bila potrebna takojšna zgraditev že projektirane železniške proge na Split, medtem ko zveza proti severu že obstoji in bi jo bilo treba še nekoliko izpopolniti. Ce pa se ne bo pravočasno preprečilo koncentracije trgovine na Reki, potem se bo zgradba železniške zveze s Splitom smatrala za utopijo in železniška zveza kake 'severne luke našega Primorja z že obstoječo železnico pa za nepotreben iuksus. Posledice tega pa se bodo pokazale v bodočnosti. Predvsem bo zavladala v Primorju velika brezposlica, ki bo imela nedvomno težke socjalne in politične posledice. Tekom zadnjih treh let se je, 'kakor smo že zgoraj omenili, naša prekomorska trgovina kolikor toliko razprostrla po obali našega Primorja in njegovo prebivalstvo se je na eden ali drugi način moglo preživeti od zaslužka svojih rok. Kakor hitro pa se bo ta trgovina preselila na Reko, kar se bo nedvomno v najkrajšem 'času zgodilo, če se ne bo srnotreno nastopilo proti temu, pa bo ta zaslužek odpadel in zgoraj omenjene zle posledice bodo tu. Pred vojno se je delavno ljudstvo vsaj lahko izseljevalo v Ameriko ali si našlo zaslužek z mor-narstvom, kam pa naj sedaj gre s trebuhom za kruhom?! Medtem pa, ko bo naše Primorje na ta način stradalo, se bodo polnili žepi italijanske Reke. In bogastvo, ki se bo izlivalo potom naše trgovine v Reko, bo toliko, da bi se z njim mogla zgraditi železniška zveza med kakim našim pristanom in že obstoječo železnico. Nove činjenice nas postavljajo pred nova vprašanja. Bojimo pa se, da se bo dogajalo, kot se je godilo doslej. Medtem, ko bomo mi razmišljali in. razpravljali o tem novem vprašanju, nam bodo Italijani odvzeli ves tranzitni promet in vso tranzitno trgovino proti vzhodu in proti srednji Evropi. Ker trgovina ne more čakati cela leta na odločitev, temveč mora računati na razmere, kot tre-notno obstoje. Ce pa se zgodi to, potem ostane položaj naše države kot pomorske države neizrabljen in naša bogata država bo potisnjena na niveau neznatne državice. Izgubili smo tri dragocena leta, Id predstavljajo večjo vrednost, kakor nam jo more dati katerokoli posojilo. V teh treh letih ni država za povzdigo naše pomorske trgovine storila še prav ničesar in neurejena uprava ni s svojo negotovostjo mogla navdušiti k ustvarjanju niti kakega zasebnega podjetnika. Najtežji problemi so se reševali in rešili brez posvetovanja z onimi, ki so najbolj poklicani, da svetujejo. Zato tudi danes ne bo nič čudno, če bomo spet postavljeni pred gotovo 'dejstvo. Pa naj se je odločilo že tako ali tako, javnosti vsaj se naj jasno pove, kako da stvari stoje. Potem pa naj se pokliče vse merodajne kroge, da preprečijo nadaljne nesmotrene korake in popravijo, kar se sploh še popraviti da. — Inozemsko posojilo rimske občine. Uprava rimske občine naznanja, da je najela v Angliji posojilo v znesku treh milijonov funtov šterlingov, ki se ima izplačati v tridesetih letih. Posojilo se uporabi za zidanje šol in cestnih železnic. Bogve, če. so tudi rimske mestne očete njihovi politični nasprotniki pitali z brezvestimi valutnimi špekulanti, kot so zmerjali naši demokrati večino v ljublj. obč. svetu, ko, le sklenila najeti podobno posojilo. eno pismo. prijatelj! Oprosti, da si zad-l po pošti namesto pisma neko i, . , , , rumenjt®o »Jugoslaviji«. Za-fv n pomotoma kuverti in v ne-zjutraj čitam pismo o glasbenih -:.irali v feljtonu »Jugoslavije«. Smolo'smola. Nisem ga namenil javnosti, r sun se bal zamere. Uredništvo ga priobčilo, dasi ne pozna mojega rokopisa. Nakopal sem si na glavo s tem | dovolj strahu. Upal si nisem V opero, niti v glasbeno knjižnico, kavarne Uni-, on, kjer je sedež »Dveh labodov« (eden je namreč odfrčal in krca ostala dva v »Napreju«) sem se ognil daleč naokoli. Hvalabogu je bil strah prazen in Zorko Fakin mi je obljubil, da me nikoli več m spravi v tako zadrego. | V zadnjem pismu me vprašuješ, ka-kega pomena je bila triumfalna turneja *, pevskega zbora Glasbene Matice po Jugoslaviji. Cital si sijajna poročila o kon-pcrtlh. Nikdo pa ni opazil, da bi kdo povedal sledeče: Glasbena Matica vzdržuje konservatorij brez vsakih podpor in Beograd je dosedaj imel gluha ušesa. Pevskemu zboru Glasbene Matice je ripisovati zaslugo, da se je vlada, ka-n&jfodličnejši zastopniki so se v Beogradu divili Matičnemu nastopu, vendar enkrat zgenila in vsaj nekaj podpore naklonila Glasbeni Matici, da bo mogel konservatorij svoje zaslužno kulturno delo nadaljevati in ne bo njegovo vodstvo v večnih skrbeh za finančno stanje zavoda. Pa še nekaj. Bratski češki narod je dobro vedel po prevratu, koga naj pošlje po svetu reprezentirat. Politiki so imeli smisel za to. Poslali so svoje najboljše pevske zbore in orkestre na koncertne turneje po Francoskem in Angleškem ih ti so pridobili češkemu narodu ime in slavo, kar je blagodejno uplivalo na antantine kroge. Posledice smo videli. In ali ne verjameš, da bi meje naše države nekoliko drugače iz-gledale, če bi bil leta 1918 ali 1919 pevski zbor Glasbene Matice šel na turnejo v Pariz in London ter antanto opozoril na naš mal narodič? Toda denarja ni bilo. Vlada ni imela smisla za tako važno stvar, ki bi bila več pripomogla Jugoslaviji do pravične ureditve mej kot vsa naša diplomacija. Zal, da je po toči zvoniti prepozno. Baš ob povratku Glasbene Matice iz Beograda je bil v Ljubljani naznanjen koncert zagrebškega akademskega pevskega društva »Mladost«, torej ob skraj-qq neugodnem času in Le malo vas je prišlo na koncert, ki je posvedočil presenetljive umetniške kvalitete zbora. Poslušali smo jugoslovanske umetne in narodne pesmi, vse precej težke za izvajanje. Zbor ima mehke lirične tenorje in izredno globoke base. Tehnika, vokalizacija, dinamika prvovrstna. »Mladosti« se bodo na koncertni turneji, ki jo priredi v jeseni po Angliji brezdvoma čudili. Tekom lanskega in letošnjega leta smo v Ljubljani večkrat poslušali zbore s prvovrstnim glasbeno naobraže-nim materijalom. In ali se Ti ne zdi čudno, da so se jih pevci naših pevskih zborov udeleževali v prav pičlem številu, ko bi jim vendar ti koncerti mogli vcepiti nekoliko več trdne volje za resno študiranje in točno pohajanje vaj v svojih društvih. In spoznali bi, da je mogoče še kaj drugega zapeti kot stare pesmi, Id so jih naši praočetje peli na pamet in smo še danes zadovoljni le z njimi in n6 hrepenimo višje, višje! Le prav redke izjeme so med nami. Med te pa gotovo štejem štiri pevce, ki so se posvetili gojitvi umetne vokalne glasbe, predvsem kvartetov v koncertnem smislu in širjenje slovanske narodne pesmi v koncertni obliki. So to člani vokalnega kvarteta »Primorje« gg. Svetozar Banovec. Silvan Pečenko, Raf- ko Rajer in Drago Zupan. Kvartet se je ustanovil junija meseca lanskega leta. V začetku mu je težka predla: ni imel ne sobe, ne klavirja za vaje na razpolago. Ko je dobil zanje primeren prostor je začel neumorno vaditi in je nameraval prvič javno nastopiti v Rogaški Slatini. Koncert je bil že pripravljen in naznanjen, toda zaradi kraljeve smrti so ga morali odpovedati. Kvartet »Primorje« je pozneje enkrat pač nastopil na akademiji Sokola I. v Unionu, kjer je njegovo precizno petje vzbujalo splošno občudovanje, je dalje enkrat nastopil na Savinovi proslavi v Žalcu, na nekaterih prireditvah Jugoslovanske Matice v Litiji, Brežicah in Kamniku. V Ljubljani pa nastopi na koncertnem odru prvič v pondeljek 12. t. m. v dvorani Filharmonične družbe. Vzpored, ki ga bo kvartet izvajal vsebuje za razvoj slov. zborovske literature najznačilnejše pesmi od leta 1873 do 1914 in bo pokazal, kako so se naši skladatelji razvijali in ustvarjali dela od najprimi-tivnejših oblik, priprostih harmonij, melodične sladkobe, preko pojavov balad do vsakem oziru popolnejših zborov, zlasti glede ritmike in smelejše karmo-nike. Od Volariča in Hajdriha mimo Svetka, Procbazke in Foersterja do Michla, Mirka, Adamiča in Premrla. Za jesen pa pripravlja Primorje koncert s popolnoma novim, strogo modernim vzporedom. Pondeljkov koncert bo vsekakor za vsakega, ki mu je razvoj naše vokalne glasbe pri srcu, razveseljiv pojav. Če ga bo naša publika po zasluže-nju uvaževala, je drugo vprašanje. Prav bi pa bilo, da bi ga. Ti imaš čas, pripelji se v Ljubljano, pridi na koncert. Po koncertu Ti pa raje ustmeno povem še kaj novega. Koncertiralo je z izvrstnim uspehom Orkestralno društvo Glasbene Matice z zajemljivim novim vzporedom, seveda ob slabo zasedeni dvorani. Tam kjer sq naši publiki nudi res kaj lepega in dovršenega, je gotovo ni. Tepe se pa vselej za vstopnice, kadar v Narodnem domu nastopi eden ali drugi svetovni atlet, ki ogenj je in skale grize. Dalje so na1 stopili kubanjski kazaki s svojim zborom, v gledišču pa je občinstvo z na- . vdušenjetn sprejelo Puccinijev »Tripti-hon«. O vsem tem se lahko pomeniva več ustmeno. Pridi! Iskreno pozdravljen! Tvoj st stanje naše ppskomorske trgovske mornarice. Naše trgovsko brodovje tvorite dve Skupine: prva je skupina, ki plove po jadranskem morju ter prevaža blago ju ljudi na naši obali jn med našimi in Italijanskimi pristanišči, druga skupina Pa. sestoji od onih ladij, katere prevažajo različno blago med svetovnimi pristanišči, n. pr. iz Anglije v Severno in Južno Ameriko, iz Indije in Avstralije s katerimi so vzdrževali pomorski ■Promet za časa Dubrovniške in Bene-republike. Ko so pozneje jadrnice Podririli parniki, so se naši mornarji znašli v novi situaciji ter so že le-:1880 pričeli nabavljati železne ladje jff parobrode. Postopno so ustvarili ve-društva na Jadranskem morju, ka-vtra so imela po večini svoje sedeže v (Trstu, na Reki in Lošinju ter v Dubrovniku. Od teh društev je sedaj ve-Waa ostala pod italijansko zastavo, ker ?o tržaške banke pravočasno pokupile Pse delnice, ki so. bile v rokah Dunaja Pešte in ker je italijanska vlada pri piirovni pogodbi dobila dovoljenje, da pstanejo te ladje pod italijansko zastalo. Nam je ostal manjši del, toda so- po preteklosti tvori tudi ta manjši Sel dobro in zdravo podlago za nadalj-Bi razvoj svobodne plovitve. * »Dubrovačka parobrodarska plovid- ima 8 velikih ladij, »Račičevo dru-^o« 10, »Oceania« 8 in »Slobodna hr-itska plovidba« 5 velikih ladij. Ta našim glavna pomorska društva bo-s časom povečala svoja brodovja, se urede razmere, ki so to dosedaj reprečevale. Te ladje so bile namreč konca preteklega leta pod interali-rekvizicijo in šele koncem lan-cega leta so bile vrnjene svojim last-Kkom. Šele takrat so pričela potovala na svoj lastni račun in pod našo zastavo. Naši mornarji so takoj pričeli s svetovnim pomorskim prometom in že po fcpm kratkem času je naša zastava znali v vseh večjih svetovnih pristaniščih. Nekoliko ladij je bilo že v Kanadi, pa v Severni Ameriki, v Argentiniji, v Chile, V Indiji in celo v Avstraliji. Povsod so Ižle prijazno sprejete in proti njim se Postopa ravno tako, kot z ladjami veli-kui držav. Na londonskem tržišču, kjer obstoji posebna borza za poslovanje z ladjami, Sp sprejete naše ladje v veliki svetovni Promet pod istimi pogoji, kot angleške ladje. To je najboljši dokaz, da so naši mornarji povsod poznani in povsod spoštovani. Dobava materijala za izdelovale obleke, železnih postelj ter kožuhov. Uprava Vojne odeče I v Beogradu (Do-nfl Grad) razspisuje na dneve: 16, 19, 21, 24, 26 in 27. junija t. 1. ofertalno li-citacijo glede dobave blaga za vojaške in mornariške obleke, platna za podlogo, drila za torbice, gumbov, vrvic (našivov), senčnikov itd. za čepice, sukanca, železnih postelj in kožuhov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na Vpogled. ,4* Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 14. do 20. maja 1922. dela 248 moških In 157 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 371. — Promet od 1. januarja do 20. maja 1922 izkazuje 16.569 strank in sicer 7.975 delodajalcev ln 8.594 delojemalcev. Posredovanj se J’e izvršilo v tem času 3.079. — Dela iščejo: kovači, stavbni in strojni ključavničarji, peki, mlinarji, čevljarji, strojniki, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, trgov, sotrudniki, prodajalke, Pisarn, moči, šivilje, služkinje, kuharice, Vajenci, vajenke, itd. — V delo se »Prejmejo: rudarji .strojni in stavbni ključavničarji, miz; i, kolarji, zidarji, čevljarji, kleparji, žagarji, gozd. delavci, tapetniki. služkinj:, kuharice, vajenci vajenke itd. TRGOVSKA1 AKADEMIJIA Z& INO-ZEMCE V PARIZU. Trgovska zbornica v Parizu je osnovala pri trgovski visoki šoli v Parizu »Trgovsko akademijo za inozem-ce«. V akademijo se sprejemajo: 1. brez izpita, najmanj 17 letni inozemci ki imajo spričevalo o dovršeni srednji šoli (zrelostno spričevalo) ali temu odgovarjajoča druga spričevala, 2. po prestanem izpitu, najmanj 17 letni inozemci, ki ne morejo predložiti pod 1. navedena spričevala. Tečaj traja eno šolsko leto in je razdeljen v dve periodi: od 4. novembra do 1. marca in od 1. marca do 15. aprila. Vpisovanje se vrši od 1. junija do 15, oktobra. Podrobni podatki o šolnini in o programu poduka, so intereseirtom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. PF- Morski paroplovni red ob naši obali. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Pomorske oblasti v Bakru vozni red vseh rednih parobrodarskih prog v našem Primorju, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. Ffi Dobava razitega materijala. Ode-lenje za mornarico v Zemunu želi nabaviti potom direktne pogodbe razni materijal, kakor železni minij v prahu, laneno olje, barve, kavčuk, terpetinovo olje, sikativ, čopiče, ključavnice (žabice), vrvi, žarnice itd. Ponudbe je poslati imenovanemu odelenju najkasneje do 20. junija t. L Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. FF Nove zapreke za Izvoz vina v Avstrijo. Avstrijska vlada je zvišala carino na uvoz vina kar za 1000 odstotkov ter s tem skoraj popolnoma onemogočila izvoz našemu vinu. Madžarska je na to takoj odgovorila z represalijami ter zaprla meje izvozu živine. Naša vlada najbrž na kaj takega ne misli. Nemci naj jedo naše meso in naše poljske pridelke, mi pa naj popijemo naše drage vinske pridelke. Kako^ znano je naša država od leta 1920 izvažala v Avstrijo trikrat več vina, kakor v češkoslovaško, a sedaj bi naj bil ta izvoz izpodrezan! '-F' Udruženje jugoslovanskih vino-rejcev. Nedavno se je ustanovila v Mariboru zveza vinorejcev, ki si je nadela nalogo, da združi vinorejce cele države ter začne izdajati strokovni list. Za predsednika zveze je bil izvoljen g. Janžekovič, veleposestnik v Krčevini pri Mariboru. rh Stinnes v Rusiji. Stinnes in Krupp sta ustanovila v Moskvi veliko nemško-rusko industrijsko podjetje, v katero sta vložila 30 milijonov mark. Na podjetju je udeležena tudi sovjetska vlada. -F Trst in 'Češkoslovaška. Zadnje čase si je začel Trst pomagati s pomočjo prometa Češkoslovaške. Dočim je še pred dobrim letom znašal češkoslovaški promet le kakih 300 vagonov, se danes naloži češkega blaga za uvoz in izvoz povprečno 1000 vagonov na mesec. Izvaža se poglavitno: sladkor, steklo, papir, rezani les in užigalice, uvaža pa: kolonijalno blago, tobak in bombaž. "+' Nova banka v Sarajevu. Te dni se ustanovi v Sarajevu amerikansko-srbska kreditna banka za kolonizacijo, trgovino in industrijo. , r+' Trtna uš v Hercegovini. Vinogradi v Hercegovini so imeli dosedaj še prvotne trte, ki so rodile izredno močno vino, posebno v okolici Mostara (žilav-ka). Letos pa je prišla nad vinograde trtna uš, vsled česar bodo vinorejci, ki so lani še pridelali več sto kvintalov grozdja, letos dobili jedva par kilogramov. Ker so ondotne pokrajine pasivne (kraški značaj) ter sta tobak in vino glavna vira dohodkov, je državna pomoč nujno potrebna, da se vinogradi obnove z ameriško trto. •+■ Za gojenje in sušenje češpelj priredi kmetijsko ministrstvo posebne tečaje v krajih, kjer prideljujejo to sadje v večjih množinah. ’+' Slaba sladkorna letina se napoveduje v Češkoslovaški. Sladkorna pesa je trpela vsled suše, sedaj pa so se je lotile še razne bolezni in mrčes. Seve je mogoče, da širijo take vesti špeloi-lantje sladkorne industrije. + Cene srebrnemu in zlatemu denarju v Avstriji. V Gradcu in na Dunaju plačujejo srebin in zlati denar sledeče: enokronski srebrniki 850 K, dvo-kronski 1700 K, petkronski 4560 K, srebrni goldinarji 2330 K, desetkronski zlatniki 19.200 K, dvajsetkronski 38.400 kron, stokronskl 192.000 K. + Nova tovarna. Ljubljanska kreditna banka ustanovi delniško družbo »Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu. Osnovna delniška glavnica znaša 2 milijona 500.000 Din. ter je razdeljena na 25X100 delnic po 100 Din. Dnevne vesti. ingrarTH... i m0 — Dar Slovenk kraljici Mariji. Napredne Slovenke so netle prvi svoji kraljici an-tlkne, nad 200 let stare, n a roko delane, okoli četrt metra široke 1« 4 m dolge čipke, klek. lane iz čistih srebrni« ni}J. Domneva se, da so bile te čipke dar cesarice Marije Terezije nekemu samostanu kot okrasek duhovniškemu koretlju. Vendar pa niso bile nikoli rabljene in so še danes popolnoma nove. Darilo je prekrasno. — Album, ki ga izroče Slovenke v imenu vsega slovenskega naroda kraljevski dvojici in ki so vanj vknjiženi vsi dosedanji da rovalcl prispevkov za »Dečji in materinsKl dom« ima na vnanji strani jako dobro pogojeno sliko akad. slikarja prof. Kopača: Večja skupina Slovenk v narodni noši poklanja kralju in kraljici »Dečji dom«. V skupini so matere z otroki, v ozadju je Ljubljana z gradom. Ob straneh v obliki pestrega okvirja otroške in ženske glavice ali cele postave v narodnih nošah, vse prepleteno z narodnimi motivu Album je prirejen tako, da je možno vanj vlagati posamezne pole. Zbirke za »Dečji in materinski dom« se nadaljujejo. Ko bo zopet nekaj pol polnih, jih naše ženstvo iz-nova pokloni kraljevski dvojici. Zanimanje' za »Dečli in materinski dom« Se veliko in prihajajo ysak dan prispevki od raznih strani. — Relief kraljeve dvojice. Tvomica igrač Ikarus v Ljubljani je izdala umetniško izdelan relief kraljeve dvojice. Relief je imitacija kovin v raznih niansah in je jako posrečen. Priporočamo! — Slovenski natakarji pri kraljevi poroki. Osrednja zveza gostilničarskih zadrug nas naproša za priobčitev sledeče notice: Uprava kraljevega dvora je naznanila pokra-jinsk. namestništvu željo, da bi pri kraljevi poroki servirali slovenski natakarji. Namestništvo se le obmiliJ na zvezo, da preskrbi 25 natakarjev za ta odlični posel. Dne 27. t. m. so se odpeljali z brzovlakom ob 15.50 na kraljevi dvor v Beogradu sledeči tovariši: Breznik Konrad iz Maribora, črešnjar Adam iz Ljubljane, Derganc Ernest iz Ljubljane, Demšar Anton iz Ljubljane, Drnec Bernhari iz Ljubljane, Oanter Filip iz Maribora, liend-ler Josip Zidanmost, Ivančič Alojzij, Maribor, Križnar Janko iz Ljubljane, Moti Jos., Zidani most, MuzzolinI Makso iz Ljubljane, Sedej Jakob Iz Maribora, Skale Srečko iz Celja, Sedev Stanko iz Ljubljane In Sulek Ivan Iz Maribora. Skupaj 16 gospodov. Za kraljevo vilo na Bledu so določeni gg. Nach-tigali Martin, Roškar Ludvik, Kampoš Zvono in Drolc Franjo, vsi iz Ljubljane. Želimo vsem, ki ponesete dokaze naše gostilničarske znanosti na jug v našo prestolico, najboljših uspehov. — Tatove še vedno zebe. V Podčetrtku je neznan tat ukradel poštnemu slugi Mlakarju lzi nezaklenjene sobe zimsko suknjo in bluzo. Mlakar ima škodo 3000 kron. — Stavka rudarjev v Vrdniku. V vrd-niškem premogovniku so rudarji stopili v stavko. O poteku te stavke bomo še poročali. —> Samomor starke. V Ribnici se je dne 29. maja ne daleč od kolodvora na ta-koimenovanem Dol. gozdu obesila 72 letna Helena Fende Iz Kočevja. Sum,! se, da je vzrok temu obupnemu dejanju velika revščina. Pokojnica je mati one nesrečne žene, o kateri smo svoječasno poročali, da ji je mož odsekal roko, nato pa skočil v Rinžo. — Pozor pred tatovi! Komaj se je pričela kopališna sezona na prostem že se pojavljajo predrzni žeparji okrog nezavarovanih oblek. Te dni se je kopal v Bistrici pri Domžalah uslužbenec južne železnice g. Mat Golobič. Daši je bil v vodi le nekaj minut, vendar mu je neki lopov vzel Iz žepa staro vojaško listnico, v kateri je imel skoraj še celo mesečno plačo in razne važne dokumente. Ako Ima tat količkaj človeškega čuta, naj mu na kak način dostavi vsaj dokumente na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Okradeni prosi občinstvo za sopomoč pri izsle-dovanju. — Odličen češki slikar umrl Ob koncu mlnuloga meseca je umrl na Kraljevih Vinogradih znani akademlčni slikar Jo,sef Ullmann, rojen 1. 1870 v Pragi. Ullmann je slikarski lirik globokega čustvovanja. Zadnja leta je malo ustvarjal, ker je bil slabe-*** zdravja. Njegovi umotvori zavzemajo odlično mesto v češki ustvarjajoči umetno- Stl. — Vlom. V noči od 1. na 2. junija Je v ? , vlomljeno v železniško skladišče v Vel. Laščah. Vlomilec je odnesel za preko 200 tisoč kron manufakturnega blaga. Tat pa ni imel Sreče, ker je bil že drugi dan zjutraj t j. dne 2. junija na kolodvoru Gro-supjiK2 od grosupeljskih orožnikov a?«tr;aii Zločinec* Moi^n An^lovnr, f* rr,^V'% občina Moravče Je imel pri sebi nabit samokres ter 16 kosov maaufakturnega blaga, 40 kg težko balo pa je zločinec 200 Ko-r-^v oddaljeno od kolodvora Vel. Lašče sknl v gozdu, tako dobro, da ga po celodnevnem iskanju od strani velikolaških orožnikov niso mogli najti; pač pa še-le potem, ko sta dospela dva spretna orožnika iz postaje Grosuplje velikolaškim na pomoč, sta našla zakopano blago. Hvala in čast grosupeljskim orožnikom za njihovo spretnost. — Oškodovanec. ... 77 ,Za, stepel V spomin kraljeve poroke Ni. Vel. kralja Aleksandra je založil g. Anton Janežič, knjigoveznica in papirna industrija v Ljubljani, Frorijanska ulica 14, šolske zveske v korist podpornemu društvu slepih. Podpisano podporno društvo slepih, prosi in priporoča imenovane zveske vsem p. n. šolskim vodstvom in trgovcem, da na ta način podpirajo te najbednejše Izmed najbednejšlh. Podjetniki vseh strok posnemajte ta hvalevredni čin. ker s tem redne člane — to Je slepe Podpornega društva slepih za Slovenijo. — Kmetski sinovi iz Srbije v Sloveniji. le dni pride v Slovenijo 25 kmetskih sinov. Iz Sumadije, da se na večjih posestvih izpopolnijo v svoji stroki. Pričakovati je, da bo naše ljudstvo svojim stanovskim bratom povsod naklonjeno. .— Nesreča pri požaru. V Davči pri »orici Je dne 1. t. m. nastal požar pri posestniku Bičku. Gospodarjevi sestri sta nosili iz goreče hiše razne predmete, pri tem ju je podsula goreča streha. Obe sta dobili hude opekline ter sta bili prepeljani v ljubljansko bolnico. — Za nove poštne znamke se vrše priprave v ministrstvu pošte in brzojava. Obenem se tudi invalidske znamke, katerih so še velike množine, pretiskajo z višjo vrednostjo ter se bodo prodajale le za frankl-ranje poštnih paketov. — Seja višjega šolskega sveta se vrši dne 13. in 14. t. m. Na dnevnem redu so imenovanja na srednjih, meščanskih in osnovnih šolah, več disciplinarnih preiskav, upokojitev, reaktiviranj, premestitev, pre-šolanj in ustanovitev novih šol. — Izpremembe v osebju. Premeščena sta okrajna komisarja gg. Friderik Viher od okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu v Mozirje kot vodja politične ekspoziture in dr. Janko Šiška od politične ekspoziture v, Mozirju k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu. — Za konoeptneea praktikanta pri oddelku za notranje zadeve je sprejet ab-solvirani pravnik g. Albin Juhart. — Za kanclista pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani sta imenovana pogodbena uradnika gg. Jos. Blanč in Davorin Jenko. — Za kanclista pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan orožniški narednik g. Jakob Kuhar. — Računski oticijal pri oddelku za kmetijstvo g. Ig. Brandsteter je premeščen kot blagajnik k državni žreb-čami na Sehi. — Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih je obelodanjen v najnovejšem Uradnem listu (štev. 60). — Inženerski izpit je napravil na Dunaju strojni tehnik g. Srečko Lobe iz Žabje vasi pri Novem mestu. — Poroka. V Starem trgu pri Ložu se je poročila gdč. Fanča Zebce, hčerka ondot-nega nadučitelja, z g. Gorčetom Hribarjem, poštnim oficijalom v Ljubljani. Bilo srečno! — Na Bledu je kupil Zupanovo vilo zraven kraljevega dvorca »Suvobor« pokrajinski namestnik g. IVan Hribar. — Strašno hudodelstvo m Vrhniki. V noči na binkoštno nedeljo je zlezel v sobo kuharice Mar. Čepon pri trgovcu Jernejcu neki mož ter zaklal In oropal svojo žrtev. Sin nesrečne kuharice je začel klicati na pomoč, vsled česar je zločinec pobegnil. Orožniki so izsledili roparja blizu meje, preko katere je hotel pobegniti. Baje je isti uslužbenec konzervne tovarne. i— Nesrečna rodbina. Kakor smo poročali je nedavno v Kočevju čevljar Koenlg odsekal svoji ženi roko, nato pa skočil v Rinžo ter utonil. Te dni se je v nekem gozdu pri Ribnici obesila 72 letna mati nesrečne žene Helena Fende. — Samomor v Brežicah. Na pokopališču v Brežicah se je binkoštni ponedeljek ustrelil lesni trgovec Iz Kranja Jos. Reihman, rodom iz Roža na Koroškem. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen in ponesrečena trgovska špekulacija. Pokojnik je pisal našemu uredništvu dve poslovilni pismi, prvo Že pred več tedni. = Srbohrvatski učni tečaj »Bratstva«. Vsi obiskovalci tega tečaja naj pridejo v soboto, 10. t m. točno ob 8. uri v šolske prostore šole na Grabnu; zlasti naj ne Izostanejo oni, ki so posečali pouk do konca. PosetI nas Inšpektor ministrstva prosvete Iz Beograda. — Na državni gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za I. razred v nedeljo, dne 25. junija 1922 od 10. do 12. ure; zglasiti se morajo s starši ali odgovornimi namestniki pri gimnaz. ravnateljstvu in prinesti s seboj krstni (rojstni) list in obiskoval-no izpričevalo za sprejem vsrednje šole, v katerem morajo biti redi iz-:verouka, slovenščine in računstva. Vnanjfifotoncl se lahko priglase pismeno, če pošlje5#wiienjene listine po pošti do 25. junija. Sprejemni izpiti, ki se v istem šol. letu ne smejo ponavljati, se bodo vršili v torek, dne 27. junija od 9. ure dalje. — Razpisuje se v definitivno zasedenje služba šef-zdravnika v zdravilišču za bolne na pljučih Topolščica pri Šoštanju s plačo VIII. činovnega razreda. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Zdravstveni odsek razpisuje prosto mesto sekundarlja v splošni bolnici v Mariboru. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. . '-Is — Nevročljive poštne pošiljke. Razglas o nevročljivlh poštnih pošiljkah za mesec april je Izšel te dni v »Službenem listu« in Je bil razposlan vsem poštam, kjer je prilepljen v vpogled občinstvu. Ljubljana. Ljubljana pred kraljevo poroko. Ljubljana se je odela v praznično obleko. Iskreno proslavlja zgodovinski trenotek poroke svojega prvega slovanskega kralja. Iz vseh hiš plapolajo zastave in marsikatera Izložba je okrašena z narodnimi zastavicami in z slikami kraljevega para. Vendar pa bi bilo želeti več enotnosti v tem oziru, neke skupnosti okrasitve. Tukaj merodajni faktorji niso bili popolnoma na mestu. Vkljub temu je slika lepa In kaže odkritosrčno lojalnost ljubljanskega prebivalstva napram svojemu kralju. Ljubljana ve, da za grehe vlade ni kriv kralj Aleksander. In to kaže, da je politično zrela. = Ljubljanski trg» Tržni promet Je živahen; blaga ne primanjkuje. Kvaliteta mesa se Je dvignila. Govejo meso I. vrste 68 do 70 K, druge vrste 44 do 52 K kg, teletina 60 K, svinjsko meso I. vrste 86 do 90 K, druge vrste 80 do 86 K, trebušna slanina 100 K, riba ali sal 116 do 124 K, mast 120 K, šunka 100 do 120 K, prekajeno meso prve vrste 90 K, druge vrste 80 K, koštrun 36 K, jagne 55 K, kozličevlna 60 K. — Mesni izdelki; kg krakovskih klobas 112 K, debrecinsklh 112 K, hrenovke, safalade in posebne klobase 100 K, pol prekajene kranjske 130 K. suhe 180 K. ___________ Perutnina: majhni piščanec 50 K, kokoš 80 do 110 K, petelin 80 do 90 K, raca 120 do 180 K, domači zajci 20 do 25 K. — Mleko 10 doli K liter, surovo maslo 160 K, čajno 200 K, jajca 3.50 do 4 K. Glede sadja se Je letos zopet pričel uvoz Iz italije, kar silno neugodno vpliva na cone. Trgovina s sadjem se orijentira na domais producente In rajše zakasni sezono različnega blaga za eden ali dva tedna; Jugoslavija krije lahko sama vse potrebe z malimi izjemami. Uvožene češnje se plačujejo v nadrobni prodaji 36 do 40 K kg. Špererlja: kava Portoriko 2us K, Santos H6 K, Rio 102 K, kristalni sladkor 62 K, v kockah 64 K, riž I. vrste 38 K, druge vrste 26 K, namizno olje 96 K liter, jedilno 84 K, cel poper 88 K, mlet 96 K, paprika tretje vrste 85 K, sladka paprika 160 K, testenine prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. — Moka št. 0 25 K, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšeničen zdrob 28 K, ajdova moka prve vrste 28 K, druge vrste 26 K, oves 13.50 K, koruza 12 K. fižol rlbenčan 14. 50 K. prg- peličar 17.50 K, leča 44 K. — Cene z«**' njave niso primerne, ker manjka trgu ix* datne konkurence. Trg za divjačino in ribe je neznaten, ker ni organizirana dobava blaga. = Petindvajsetletnica 'dela. Znani cer*> kovnik na starem pokopališča pri Sv. Krištofu Fiance Ržišnik je dne 2. t. m. praznoval petindvajsetletnico svoje službe. Zlvel še 25 let! — Avtomobili v poštni prometni službU S 1. Junijem Je uvedio poštno ravnateljstvp y Ljubljani dostavljanje poštnih poŠUk z avtomobilom. Kakor se čuje, se bodo V kratki dobi z dvema avtomobiloma dostavljali poštni paketi na dom. Avtomobil, ld Je zdaj v rabi, Je tovorni voz, ld ne srn« po vseh mestnih ulicah in cestah. Zato bo drugi avtomobil manjši in pripravnejSi, <3a bo smel v slednjo ulico. Ker Ima poštno ravnateljstvo tudi poštno vožnjo na progi Ljubljana—Dev. Mar. v Polju v svoji oskrbi, bo najbrže tudi ta posel kmalu opravljal avtomobil. Danes je prevažanje s konji drago, da bo poštna oprava že iz ekonomičnega stališča v bodoče imela rajše avtomobile kakor vožnje s konji. = Jezikovni tečaji za poštno uradrik štvo v Ljubljani. Ljubljansko poštno in brzojavno ravnateljstvo je uvedlo zadnje tab* sece minulega leta jezikovne tečaje, da M imelo poštno uradništvo priliko priučiti se srbohrvaščini, francoščini in ruščini. V po». štni prometni službi se potrebuje največ-' krat znanje srbohrvaščine, francoščina pa je potrebna pri reševanju dopisov v mednarodnem poštnem prometu. Kakor navdtl-šen Slovan je uvedel g. oblastni dlrektOJC dr. Janko Debelak, tudi ruski tečaj, v katerega je hodilo sicer najmanj uradnikov in uradnic, a vendar je bilo tudi za lepi ruski jezik med uradništvom precej zanimanja. Ruščino je poučeval Rus Vladimir Markov, bivši višji državni uradnik Vj Odesi, srbohrvaščino in francoščino sta pa, učila dva uradnika poštnega ravnateljstva* Zadnji se je končal ruski tečaj in sicer, pred tednom dni. = Umrla je ga. Josipina Trpine, sopro* ga gostilničarja na Tržaški cesti v Ljubija = Vse posetnike nocojšnjega sveianegi koncerta Muzike dravske divizijske oblasti opozarjamo, da je začetek določen točno n^ 8. uro zvečer. Zato proslnlo p. n. občinstvo^ da že pred 8. uro zasede prostore ter s prepoznim dohodom ne moti izvajanja, posebno še zato, kef se pred L točko sporeda Igra., ta naša in romunska narodna himna. Občina' stvo ponovno opozarjamo na ta koncert tel, pristavljamo, da Je sedežev še. dovolj na raz« polago. = Ljubljanska porota vsled kraljeve po* roke danes ne zboruje. Jutri bo porota so« dila roparskega Pelana. = Okraden detektiv. Na tuk. glavnem kolodvoru je bil detektivu policijskega koml-sarijata v Mariboru, ukraden dežni plašč. = Sladkoginjena Pepca. Velik halo Je povzročila Pepca na obrežju Gruberjevega prekopa. Prišla Je pijana domov. Mož jo Je zato pošteno ozmerjal,, žena je nato odšla In rekla, da bo skočila v Gruberjev prekop. Vlegla se je na breg in kričala: »V vodo bom skočilal« Vkljub temu ni Imela toliko poguma, da bi bila res v vodo skočila, pa£ pa je privabila dva stražnika, ki sta jo odvedla domov. = Policijske vesti. Uradniku Gospodarske zveze, Antonu Vrbiču je bilo v podstrešju v Sp. Šiški št. 152 pokradeno čevljev in perila v vrednosti 12.400 kron. — Kapetanu Branku Pogačniku v Cigaletovi ulici je ušel rjavkastočrn, 65 cm visok pes »SoboU. —• Neznan moški je napadel ponoči v Tivoliju poštno uradnico Elo Horvat In Jo vrgel na tla. Poškodovala se je na desnem kolenu In na dlani desne roke. — Zlat prstan, vreden 4000 kron je bil ukraden uradniku Ivano Lahu. = Nesreče. Na velesejmu je vrgla bož-Jast neko 12 letno deklico. Odpellall so jo v bolnico. Na parni žagi Ivana Zakotnika se je ponesrečil delavec Josip Anžlovar. Štirje prsti leve roke so bili poškodovani. ... Maribor. Imenovanje pri mestnem magistrata* Občinski svet mariborski je v svoji seji dne 30. maja 1922 izvršil sledeča imenovanja' Maglstratni ravnatelj Alojzij KOchler v VlL čin. raz. I. pL stopnje z veljavnostjo od 1. marca 1921; magistratnl nadoficlal Janko Jel v Vlil. čin. raz. I. pl. stopnje z veljavnostjo 1. avgusta 1921. z naslovom ravnatelj mestnega vojaškega urada; računski uradnik Franjo Štor v VIII. čin. raz. I. pL stopnje z veljavnostjo od 1. maja 1922 z naslovom rač. revident; ravnatell mestnega pogrebnega zavoda Emil Gerbac v VIII. čin. raz. I. pl. stopnje s 1. junijem 1922; predsed-stveni tajnik Milko Hojan v IX. čin. raz. zadnje plač. stopnje s 1. majem 1922; rač. oficljal Rudolf Sedevčič v IX. Čin. raz. I. pl, stopnje s 1. majem 1922 z naslovom rač. revident rač. oficijal Stanko Šnuderl v IXL čin. raz. L pl. stopnje s 1. majem 1922 z naslovom rač. revident; žlvinozdravnflc Maks Rojko v IX. čin. raz. s 1. januarjem 1922; rač. asistent Vršič v X. čin. raz. L pl. stopnje s 1. oktobrom 1921, z naslovom rač. oficijal; mestni upravitelj Josip Sterle v, IX čin. raz. 3. pl. stopnje s 1. novembrom 1920; rač. asistent Štefan Pirh v XI. čm. raz. 3. pl. stopnje. Stalno so nastavljeni Fr. Hofer in Franc Kramberger v XI. čin. raz* I. pl. stopnje, gdč Jožica Pajtler, Štefka Kamenšek in Marica Picell kot oflcijantlnj« I. pl. stopnje. Kanclistom Je imenovan pod-uradnlk Josip Hardinko poduradnikom V V. plač. stopnje Emil Chleboum, v IV. pl. stopnjo Josip Heinrlch In Virko Berstovšek. v IH. pl. stopnjo Vinko Kociper, v II. pl. stopnjo Franc Vlzovišek in v I. pl. stopnjo Janko Eferl, Ivan Andlovec In Jakob Anto- ~ Računskim praktikantom so Imeno* v,anl Pavel Rostohar, Karol Novšak In Alojzi] Markovič. Predsedstveni sluga Simon Klemenčič je pomaknjen v II. pU stopnjo Utonil Je v Dravinji prt Jarovclb K(5r-nerjev mlinarski vajenec Fr. Ceh padši iz čolna. “ . Vlom. Pri sv. Lovrencu na Pohorju Je b|lo vlomljeno v prodajalno konzumnega društva. Tatovi so odnesli manufakturnega blaga za 80.000 K. * Jugoslovansko-avstrljska konferenca ▼ Mariboru. Za ureditev tovornega prometa °bema državama se bo kmalu vrMla v, konferenca jugoslovanskih In av- strijskih delegatov. Častne nagrade za lepak obrtne razit«, ve so dobili gg. Fr. Horvat ml. (2000 KX J. Lojč (1000 JO Ui Fr. AmbroŽUI (ggg jci. Celje. Prte-ave za pokrajinsko obrtno razstavo. katera se bo v Celin vršila od 12. do 22. avgusta, so že v polnem teku. Obče-slovensko obrtno društvo v Ce!ju praznuje letos obenem 30. letnico svojega obstoja in je ta razstava že vsled tega tudi precejšnje važnosti. Pričakuje st, da bo prihitelo ob priliki razstave v Celje precej tujcev in da bo razstava dobro uspela ter ostala trajno zabeležena v zgodovini našega obrtnega razvoja. _— Odbor obrtne razstave pripravlja za čas razstave tudi več zabavnih prireditev. Vprašanje celjske okoliške šole se še veano ni počelo reševati. Ta šola je nastanjena v poslopju, ki je bolj podobno podrtiji, kakor pa šoli. Svoj čas so celjski Nemci preprečili, da se ni stavilo na mestnem teritoriju novo šolsko poslopje, sedaj pa te zapreke ni več in bi bil gotovo že skrajni čas, da se od merodajnih faktorjev to vprašanje vzame v pretres. — Tudi je ta šola že nad leto dni brez nadučitelja, katerega imenovanje višji šolski svet zavlačuje. Črešenj so v zadnjih dneh prinesli že precejšnje množine na trg tudi kmetje iz okolice. Prodajajo jih liter po 16 K, dočim se. prodajajo na stojnicah po 40 K kilogram. V prihodnjih dneh bodo črešnje v splošnem dozorele in jih je na naš trg pričakovati precejšnje množine. Zato se bodo morale tudi cene znatno znižati. Po našem mnenju je 8 kron za liter popolnoma dovoli. Stavka v Westenovl tovarni v Gaberju Je te dni končala. Del delavstva se je v torek po praznikih vrnil na delo. Ostalo delavstvo pa se vrne v par dneh. Uspehi, katere je stavkujoče delavstvo doseglo po 10-tedenski stavki niso ravno povoljni. Dobilo je povišanje plač od 15 do 35 odstotkov. Ob priliki poroke kralja Aleksandra se vrši danes v četrtek ob 9. uri dopoldne v farni cerkvi sv. Danijela slovesna služba božja. Do 12. ure opoldne se bodo pri okrajnem glavarstvu sprejemale čestitke. Kot natakar pri kraljevi poroki bo udeležen tudi Srečko Skale iz Celja, bivši natakar v celjskem Narodnem domu. , Nov mladinski list v Celju. Slovenska ljudska stranka je pričela v Celju izdajati nor mladinski list — mesečnik z imenom »Naš Dom«. Urednik mu je celjski tajnik SLS Kranjc, tiska pa se v tiskarni Rode. Pflmsorle. Umrl je v Lokvi pri Divači slušatelj prava na ljubljanski univerzi g. Fr. Čok. Pokojni je bil marljiv organizator akademske mladine v čistem jugoslovanskem duhu ter nekaj časa predsednik »Jadrana«. Blag mu spomin! Za možem v smrt. Na pokopališču v Nabrežini se je zastrupila na grobu svojega moža 50 letna domačinka Marija čer;:. Pri žabjem lovu je utonil v ribh;b>; pri Nabrežini 11 letni Oskar Lutman. Prekmurje* Zemljiška knjiga za nekatere prekmurska občine je še vedno v madžarskem Monoštru, kamor ni mogoče priti brez dragega potnega lista, ki pa se vrhutega še težko dobi. Merodajni činitelji naj bi se vendar pobrigali, da se prenese zemljiška knjiga v. Mursko Soboto. Pekralatta. Iz Slovenjgradca nam poročajo: »Po- krajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani je odobrila društvena pravila za protltuberku-lozno ligo za slovenjgraški politični okraj z sedežem v Slovenjgradcu. Ustanovni občni zbor se vrši na dan kraljeve poroke to je v četrtek, dne 8. junija 1922 ob pol 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Slovenj-gradcjt. Z ozirom na človekoljubni namen novega društva, ki se ustanavlja v spomin na kraljevo poroko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. s kraljičino Marijo bi bilo želeti društvu kar največjega uspeha, ustanovnemu občnemu zboru pa obilo udeležbe. Na dan kraljeve poroke bedo pogoščeni po vseh občinah slovenjgraškega političnega okraja občinski reveži. Manjše in revnejše občine pa bodo obdarovale reveže na kak drug način. Čestitke uradov, društev, korporacij in zasebnikov prevzemalo bo okrajno glavarstvo po slovesni službi božji dne 8, juniia 1922 dopoldne v sobi štev. 1. Po vseh občinah pa bodo zaplapolale državne in narodne zastave ter oznanjevale veselje in radost, ki vlada med prebivalstvom sa dan kraljeve poroke. ta—"*.... —.- ----- ■■■•-'- - — —- ■ ■■■ " — Čudma p©$topan!@ netnSkoatfstrlJ. ■ Svetovna vojna je prinesla poleg dru-gfh pojavov tudi valutno razvrednotenje, ki je dobilo v posameznih slučajih prav čudne oblike. En tak slučaj tvorijo tudi valutne tožbe, ki jih sedaj rešujejo jugoslovanska in nemško-avstrijska sodišča. In sicer gre za slučaj, ko iztirjava jugoslovanski državljan pri nenjškoavstrijskih sodiščih svote, katere je bil pred ali med vojno posodil na vknjižbo sedaj nemškoavstrijskemu državljanu. Zanimivo je, da so se nemškoavstrijska sodišča tozadevno postavila na sledeče stališče. Ako je jugoslovanski državljan posodil ob navedenem času, recimo 10.000 K, kar je tedaj predstavljalo znatno svoto in ako ta znesek sedaj iztirjava, tedaj razsodijo nem-Sjko-avstrijska sodišča, da mora plačati nem-sko-avstrijski državljan ne morebiti odnosno vrednost v sedanji valuti, temveč enako število sedanjih tlemško-avstrljskih kron. V tem pa tiči velika krivica. Ker ima Jugoslavija sedaj slučajno še vedno vsaj po imenu krone v obratu, nastaja vprašanje, kako se bodo zadržala naša sodišča za slučaj, da bo nemško-avstrijski upnik iztirjava! svote od jugoslovanskih državljanov, katere jim je ieta posodil preg ali med vojno. Vsekakor bi Mio krivično, ako bi naša sodišča odrejala izplačilo v jugoslovanskih kronah. Za vsote, ki smo jih prejeli v bivših avstrijskih kronah. Edin izhod se nahaja v tem, da $e potom posebnega dogovora med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo določi gotovi dan recimo leta 1918, kojega valutno razmerje naj se sprejme kot temelj za preračunavanje dolžnih svot, bodisi za neinško-avstrijske državljane ali pa Brez take pogodbe postanejo vsi predčasni pravdorek! naših pa tudi nemsko-avstrijskm sodišč krivični. Poživljamo vlado, da pospeši ta pogajanja. _____ Izleta na Pohorju o binkoštnih praznl-se je udeležilo okrog 50 Ljubljančanov, - ‘ člani turistovskega društva Sokolstvo. Jugoslovanskemu Sokolstvu. Pred letom dni se je odločilo jugoslovensko Sokolstvo, da proslavi 60-!etnico Sokolstva s 1. jugoslo-venskim vsesokolskim zletom, ki naj pokaže uspehe našega tihega dela. Z današnjim dnem, ko ob tekmi za prvenstvo JSS stopajo naši najboljši borci na plan, da pribore našemu delu priznanje, začenjajo naše slavnosti. — Vse Sokolstvo — do zadnjega člana in članice — je dolžno sebi in jugo-slovenskemu narodu, storiti vse, da bo I. jugoslovenski vsesokolski zlet verna slika dosedanjega sokolskega dela, prepričujoč dokaz pravilnega izpolnjevanja sokolskih dolžnosti in najlepši odgovor na vse sovražne napade. — Za izvršitev tako odgovorne naloge je potrebno sodelovanje vseh. Dolžne so vse župe, vsa društva in vsi posamezniki sodelovati, da tako z lastnim delom pripomorejo k uspehu celega zleta. — Zato Vas bratje in sestre poživljamo k skupnemu in vztrajnemu delu. Današnji nastop naših najboljših nam bodi vzpodbuda k vztrajnemu in ncomahljivemu delu, ki vede do zmage. — Samo disciplinirane in popolnoma pripravljene Vaše vrste zamorejo dati zletu oni veliki pomen, ki ga hočemo doseči. — Skrbite pravočasno za vse priprave, vzbujajte zanimanje za zlet v vseh krogih našega naroda, da pripomorete s tem tudi vsestranskemu uspehu. — Naše slavnosti so pričele in kratka doba, ki nas loči še od zletnih dni, naj bode doba neutrudljivega sokolskega dela Z veseljem na delo in na svidenje v beli Ljubljani. — Zdravo! — Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Sa-veza. Slovenski pevci! Slavnostni dnevi I. Jugoslovanskega Vsesokolskega zleta se bližajo. Naša dolžnost je, da takrat nastopimo v čim časinejšem številu. Koncertni odsek za prireditev zleta je povabil pevska društva na sodelovanje. Ljubljanski pevski zbori bodo nastopili dne 14. avgusta zvečer pri serenadi posvečeni sokolski ideji. Pela bodo Emil Adamičev koral za moški zbor s spremljevanjem trobent, rogov, pozavn in tub »Ti, ki si nas ustvaril« na besedilo Simona Jenka. Dne 15. avgusta dopoldne pojo vsa priglašena slovenska pevska društva po povorki Sokolstva na Kongresnem trgu in popoldne na ljudski veselici pod Tivoli. Peli bomo sledeče pesmi: Himni »Bože pravde« »Lepa naša domovina«. Da se spomnimo ne-osvobojenih bratov na Koroškem in ^v Primorju, zapojemo Emil Adamičevo: »Cuj nas zemlja« ter Hajdrihovo »Jadransko morje« končno pa himno vseh Jugoslovanov: F. S. Vilharjevo: »Slovenac, Srb, Hrvat.« Vsa pevska društva in pevski zbori, ki nameravajo pri teh skupnih pevskih nastopih sodelovati morajo naznaniti najpozneje do 1. julija t. 1. na naslov koncertnega odseka natančno število pevcev, njih imena in priimke. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati. Pozivamo vse pevce, da prično nemudoma s študiranjem omenjenih pesmi. Društvom, kj še nimajo potrebnega notenga materijala, ga pošljemo v kratkem. Nastop slovenskih pevcev v slavnostnih dneh I. Jugoslovan. Vse-sokolskega zleta mora biti časten. Zato na delo! — Koncertni odsek. Posavsko okrožje celjske sokolske župe priredi v Radečah pri Zidanem mostu dne 18. junija okrožni zlet povodom 10-letnice obstoja radeškega Sokola. Sodeluje godba ZJ2 iz Ljubljane. Po telovadbi velika ljudska veselica. Začetek telovadbe ob 3. (15. uri). Vsa sokolska bratska društva najuljud-nejše vabimo, da se okrožnega zleta kar v največjem številu udeleže. Bratska društva, ki so stala marljivemu društvu ob njega zibeli na strani, naj pridejo pogledat delo prvega desetletja. Poskrbljeno bo za točno in solidno postrežbo. Pohitite v prijazen trg in podprite marljivega Sokola v Radečah, da bo zamogel z novimi močmi začeti uspešno delo v prid svojega naroda v drugem desetletju. Prapor Jezdnega odšel a »Sokola« v Ljubljani. Dne 11. junija 1922, ob 10. uri dopoldan razvije Jezdni odsek »Sokola« v Ljubljani na slovesen način svoj prapor. Rizbe je izdelal g. Ernest Cigoj, profesor na državni tehnični srednji šoli v Ljubljani, prapor je pa izvršila z dovršeno umetnostjo gospa Natalija Skaberne, soproga načelnika oddelka za prosveto pri pokrajinski upravi za Slovenijo v približno 400 urah. Prapor ie jz težke svile in meri 76 krat 60 cm. Na eni strani ima rdeče, na drugi modro polje, obe z belim robom. Na rdečem polju je v čistem srebru v različnih tehnikah vezen cvetoč lipov venec, ki obdaja sokolski monogram tako, da se črke v latinici križajo z onim v cirilici. Črkd so močno re-lievirane, ker ima vezenje v srebru podlogo iz usnja. Na belem robu je vezenje v bizantinskem slogu in sicer v zeleni, modri, rumeni in vijolčasti svili. Še lepša in učinkovitejša je modra stran. Z razpetimi perutmi pavajočf sokol drži v krempljih podkev. Umetnica je zamislila in izvršila sokola tako, da ga obseva solnce od zgoraj. Vsled tega se mu žare zgornji robovi peruti, glava in zatilnik v srebrnem kovinskem sijaju, truplo in spodnji del paruli prehajajo v temnejše barve, v kar služi vezenje v beli in sivi svili, med posameznimi peresi in na oprsn. puliu pa se bleste srebrne niti. Noge in podkev so v čistem srebru. Oko je v rumeni in črni svili in daje izraz drznega pogleda. Nad in pod sokolom je napis »Jezdni odsek Sokola« — 19 v Ljubljani 22. enako izvršen kakor črke na rdeči strani. Vezenje na belctn robu je v narodnem motivu z ljubljanske okolice; dominantna barva je zelena v dveh odtenkih,"razven nje sta uporabljeni še rdeča in vijolčasta svila. Na spodnjem robu praporja vise široke srebrne rese. Prapor je pritrjen ob ponikljanem drogu iz medenine na okvirju tako, da sta dve strani odprti. Materijal za prapor je iz češkoslovaške, drog so pa izdelale Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Prapor bo razstavljen le nekaj dni v razložbl modne trgovine gosp. J. Ketteja v Aleksandrovi c. v Ljubljani. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je društveni sluga končal pobiranje članarine za prvo polletje 1922. Člani, kojitn plačilni listki vsled spremembe bivališča oz. stanovanja niso bili dostavljeni, se naprošajo, da osebno poravnajo članarino najpozneje do 15. junija 1922 v društveni sobi (Narodni dom) med 6. do 7. uro popoldne. Kdor prizadetih se v navedenem roku ne javi niti pismeno, se ga bo smatralo izstopivšim, ter se ga bo črtalo iz imenika članov. V tem slučaju se zahteva, da dotičnik v smislu pravil in podpisane izjave vrne znak in legitimacijo, sicer se ga javi SaVezu v nadaljno postopanje. Tem potom se ponovno prosi, da bratje javijo vsako spremembo v stanovanju, bivališču, stanu, statističnemu odseku Narodni dom (odborova soba). Sestanek članov jezdnega odseka se vrši v petek dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji1 Narodnega doma. Udeležba obvezna. Sestanek gospodarskega odseka Sokola Ljubljana se vrši v četrtek 8. t. m. v društveni sobi v Nar. domu. Bratje, polnoštevilno! 24. in 25. maja se je vršil II. zlet banatske sokolske župe v Vršcu, ki je pokazal silni napredek, marljivih banatskih Sokolov. 24. maja so se vršile sijajno uspele tekme; posebno v lahki atletiki so se dosegli izvan-redni rezultat Brat Kosta Jovanovič iz Vr-šca je vrgel kroglo 12.32 m in preskočil z zaletom brez deske 160 cm. (Najboljši rezultat na letošnjem lahkoatletičnem meetingu v Ljubljani 145 cm.) Tudi pri metanju žoge je bilo videti lepe uspehe. Drugi dan zjutraj, po končanih skušnjah za proste vaje, se je izvršil slavnosti sprevod, v katerem je bilo nad poldrugi tisoč ljudi. Pri popoldanski javni telovadbi je sodelovalo ca. 1200 oseb. Nastopalo je tudi vojaštvo in dijaki državne realke v Vršču. Program se je zaključil z Ljubljančanom dobro znanim »Naprejem«, ki je občinstvu posebno ugajal. Opažati je bilo pri, sodelujočih in tudi pri mnogobrojno navzočemu občinstvu, da prodira sokolska ideja vedno globlje v srca našega naroda v Banatu. Tudi za zlet v Ljubljani vlada velikansko zanimanje in je pričakovati ogromni poset iz Banata. Spert in turiitika. Izbirni lahkoatl. meeting v Beogradu za po- I stavo reprezentance proti Romuniji. Prvič so se v dneh 3. in 4. t. m. zbrali lahkoatleti iz vseh pokrajin naše kraljevine, da merijo svoje mišice in postavijo iz svoje srede vredne zastopnike proti 'Rumu. nom. Arangement, ki ga zahteva taka pomembna in velikopotezna prireditev, ni niti od daleč ustrezal potrebam, postopalo se je neverjetno lahkomišljeno, brez vsakega pojmovanja temeljnih tehničnih priprav. Teko se je pustilo atlete odditi na igrišče v kostltnjah, a ko so ti dospeli tja, ni bilo o tekališču in skakalnicah še niti sledu — delavci so ravno pričeli s kopanjem! Ra-oitega se je tekmovalo dan pozneje na igrišču B, S. K., ki v obče nima nikakega, tekaiišča, tako, da se je moralo tekati, kar po nogometnem igrišču, slabo zaraščenem z travo, s celo vrsto jam in jamic! Umevno je, da v takih razmerah ni bilo mogoče v sprintu doseči zadovoljivih uspehov. Karakteristični je bil tudi moment? da se je program na incijativo posameznih savez-nih funkcijonarjev neštetokrat samovoljno spreminjal. V sledečem podajamo kratek pregled uspehov: Tek na 100 m: 10 tekni, prvi predtek: L Matz (Hašk), 2. Popovič (B. S. K.), drugi predtek: 1. Perpar (Primorje), 2. Gjarfos (Vikt. Bečkerek), Finale: 1. Popovič, 2. Gjarfos. Značilno je dejstvo, da se ji je startalo s ploskom rok (!!), vsled česar je bi( pravilen start iluzoren; oba zmagovalca v predtekih sta izpadla, Perpar zao-: ;ane na startu. Matz pade tako nesrečno, da je moral biti prepeljan v bolnico. Kljub proestom smatra jurija finale za pravilen, a prizna naknadno vendar drugo mesto Perparju, ki pride s tem kot edini Slovenec v. reprezentančni team proti Rumuniji. Tek na 200 m (11 tekm.). 1. Predtek: Valtrič (Primorje) 25.3 sek., 2. Perpar; 2. Predtek: 1. Popovič 25 sek., 2. Kojič (Hašk). Finale: 1. Popovič 24.8 sek., 2. Kojič (Hašlc), 3. Perpar, 4. Vdltrič (oba Primorje). Tek na 400 m. (7 tekm.) 1. Kojič 56 sek., 2. Šimic (Vojvodina), 3. Beneš (S. Ati. K,—-Ljubljana). Tek na 800 m. (13 tekm.). 1. Miškovič (Vojvodina) 2 min. 8.4 sek. (Novi jugosl. rekord!) 2. Schneller (Hašk, 3. Hlebec (Concordija—Zagreb). Tek na 5000 m. (11 tekm.). 1. Stefanovič (Jugoslavija—Beograd) 17 min 30.9 sek., 2. Szekeres (Sombor), 3. Načevič (Kosmaj—Beograd), 4. Praunseis (Jadran —Ljubljana). Tek na 60 m dame (5 t.). J. Vidmar (Jadran—Ljubljana) 7.9 sek. (novi jugosl. rekord!), 2. Popovič (B. S. K.). Skok v višifto. (8 tekm.). 1. Teleslco (Bečkerek) 1.69)4 m (novi jug. rekord!), 2. Gnind (Marathon—Zagreb) 1.63 Skok v daljavo. (12 tekm.). 1. Telesko (Bečkerek) 6.005 m; 2. Ružič (Jugoslavija, Beograd) 5.74 m. Troskok. (7 tekm.). i. Gašpar (Hašk) 12.14 m. 2. Telesko (Bečkerek). Skok ob palici. (8 tekm.) prekinjeno radi nezgode, ki se je pripetila Grundu (Marathon). Doseglo se je 2.72 m. Kopje. (6 tekm.). 1. Gašpar (Hašk) 45.40 m (novi jug. rekord!) Kroglja. (7 tekm.). 1. Jovanovič (Hašk) 12.60 m, 2. Stojanovič (Jugoslavija, Beograd) 12.30 m. Disk. (7 tekm.). 1. Jovanovič 35.42 m, 2. Stojanovič 32.22 m. Slovenski team, sestoječ iz 4 atletov Primorja, dveh atletov Jadrana in enega atleta »Sl. Ati. KI. Ljubljana«, je dosegel to-raj eno prvo, eno drugo, dve tretji in dve četrti mesti, skupno sedem točk. Naši tekmovalci so s svojim nastopom vzbujali občo pozornost in splošno priznanje. V državno reprezentanco proti Rumuniji so prišli: 7 atletov iz Vojvodine, 2 iz Hrvaške, 2 iz Srbije in eden iz Slovenije. Kot sodnike Slovenskega saveza sta fungirala gg. Brumat in Vodišek. Slednji se je le malo pobrigal preveč za tuje, specijel-nc zagrebške atlete ter pri tem pozabljal na interese in pravice slov. tekmovalcev. Slovenska lahka atletika je napravila viden korak naprej, upamo, da ji bodo uspehi v spodbudo našim atletom, predvsem z ozirom na slovansko olimpijado v avgustu v Pragi! P— Nogometne tekme ob binkoštnih praznikih v Celju. O binkoštnih praznikih so se vršile v Celju štiri nogometne tekme in sicer obadva dni med Atletiki in Hermes Ljubljana ter Atletiki I. ter Svobodo, Ceije. Med Atletiki in Svobodo je končala tekma prvi dan 2 : 1, drugi dan 2 : 2 v korist Atle-tikov. Med Atletiki in Hermes prvi dan 7 :1, drugi dan 1 : 0 v korist Atletikov, Več vljudnosti! Iz Maribora prinašajo graški časopisi pritožbe, da postopa ženska, ki preiskuje tuje ženstvo zaradi valut, surovo in odurno. V interesu dobrega slovesa za našo državo naj bi se gledalo na korektno, a vljudno postopanje s tujci. Ustrelil je pri Pobrežju binkoštni ponedeljek .neki Jak. Deutschman Ivana Nipiča. Vzrok: ljubosumnost. Gledališč® isi glasba, Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Četrtek dne 8. junija zaprto. Petek, dne 9. junija »Svatba Krečin-skega«. Red B in D. Soboto dne 10. junija »Svatba Krečin-skega«. Red C. Nedelja dne 11. junija »Liliom«. Gostovanje g. Trbuhoviča. Izven. Opera: Četrtek dne 8. junija: Svečana mla- dinska predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Tretje dejanje »Luize«. Peta slika »Boris Godunova«. Prvo dejan. »Prodane neveste«. Izven. Začetek ob 3. ob 8. zvečer priredi Udruženje gledaliških igralcev v proslavo poroke Njegovega Veličanstva Kralja Ale-kšandra I. svečani koncert. Petek, dne 9. junija zaprto. Sobota, dne 10. junija »Triptychon«. Red A in E. Nedelja, 11. junija »Triptychon«. Izv. »Noč na Triglavu« je naslov sinfonični sliki ruskega skladatelja Rimskij-Korzako-vega, katero izvaja Muzika Dravske divizijske oblasti pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina na svečanem sinioničnem koncertu, ki se vrši dne 9. junija v proslavo poroke Njega Veličanstva Aleksandra I. Unionska dvorana — točno ob 8. uri zvečer. — Sinfonična slika ima sledečo vsehino: I. Noč. Oblaki se polagoma razkrope in končno izginejo docela. Jasna noč brez mesečine. Zvezde se utrinjajo. V dolini Triglavskega pogorja se zbirajo duše pokojnikov: z vseh strani prihajajo in zaplešejo fantastičen kolo. II. Mesec vzide in razsvetli dolino. Iz sence Triglavove Se pojavi princesa Mlada in pokliče k sebi Jaromira. Lahno polzi Mlada preko čeri in prepadov, a Jaromir plava za njo. Plešoče duše prekinejo svoje kolo. V izbruhu divje strasti se hoče Jaromir Mladi približati; toda ona izgine in Jaromir ji sledi kakor senca. III. Mesec pordeči. Pod zemljo zagrmi. V grozi zbeže duše senc. Nočne ptice lete preko gora. Iz vseh kotanj in jam pridejo zli duhovi, škratje, čarovnice se priplazijo kače in krastače. Igre in plesi pošasti teme. Sredi peklenskega rajanja se dvigne iz Triglava v podobi črnega kozla Crnobog s svojim spremstvom in prikliče dušo Jaromira ter egiptovske kraljice Kleopatre. IV. Neprodirna tema. Prizorišče se iz-premeni v egiptovsko kraljevsko dvorano. Na razkošnem ležišču iz bagra počiva Kleopatra. Obdajajo jo plesalke in sužnje. In zaplešejo plesalke, sužnje ter Kleopatra. Strastno skuša kraljica privabiti k sebi Jaromira." Njegova duša se začenja oživljati. Mladina senca si zakriva obraz v dlani in joka. Tedaj zapoje prvi petelin. Hipoma izgine vse. Oblaki polagoma odhajajo. V. Prvi jutranji svit. Na pobočju Triglava spi pod drevjem Jaromir. Narava se zbuja. žvrgolenje ptic. Solnčni žarek pade na Jaromira. Svetel dan. Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi. Za gosli s spremljevanjem priredil in harmoniziral Josip Vedral. V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna Cena partituri 30 dinarjev, gias za gosli 10 dinarjev. — Naša mladina se uči igranja na gosli. Ce jo dobi v roke dober učitelj pedagog in zna učenca za študij navdušiti vkliub dolgočasnim vajam še gre. V nasnrotnem si”Miti P"' učenci liitro popuste. Proiesor Vedral ve, da se da pri pouku porabiti razven šol tudi primerno prirejene narodne pesmi. V založbi Glasbene Matice ie pred leti izdal z Žigo Polaškom tako zbirko narodnih pesmi, sedaj pa je v založbi Jugoslovanske knjigarne izšla njegova zbirka »Narodni zaklad, ki vsebuje naše državne himne in še 22 raznih slovenskih narodnih pesmi za gosli ift klavir. Ne dvomimo, da je s to zbirko zelo ustregel mladini, ki se posveča začetnemu učenju igre na gosli. Rabila jo bo s pridom v šoli, še bolj pa doma. Zbirko »Narodni zaklad« priporočamo v nakup. — III, dan poročnih slavnosti vrši se v Ljubljani svečani sinfonični koncert, katerega iz.vaja Muzika Dravske divizijske oblasti pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina v na novo urejeni veliki dvorani hotela Union. Začetek koncerta točno ob 8. url zvečer. Spored: 1. Griegg: Poklonitvena koračnica. 2. Smetana: Vltava. 3. Štirje samospevi operne pevke gdč. Zikove. 4. Rimskij-Korzakov: Noč na Triglavu. 5. Dvorak: Slovanska plesa št 2 in 1. Predprodaja vstopnic se vrši jutri v četrtek od 9. do 12. ure in v petek od 9. do 12. ter od 3. do 6. ure zvečer v pisarni Glasbene Matice, od 7. ure dalje pa pred koncertno dvorano. Brez dvoma spada gdč. Zikova med najpriljubljenejše člane našega opernega osobja. Gdč. Zikova je pa tudi izborna koncertna pevka in kot taka nastopi na svečanem koncertu Muzike Dravske Divizijske Oblasti v petek ob 8. uri zvečer, kier zapoje 4 moderne solospeve Lajovica, Škerjanca, Ravnika in Savina. Pred sporedom bo igrala Dravska Divizijska godba našo in romunsko državno himno, ki se bo tokrat prvič Izvajala v Ljubljani. 1 i »Von Belgrad bis Buccari.* Pod tem naslovom je ravnokar izšla krasno ilustrovana knjiga znanega jugoslovanskega prijatelja Hermana Wcndla. Knjiga opisuje njegovo potovanje po zapadni Srbiji, Bosni, Hercegovini, Črnigori in Dalmaciji. Cena broširani 40 mark, v polplatno vezani 60 mark, v popolno platno na boljšem papirju pa 100 mark. Naroča se v vseli knjigarnah ali pa pri založništvu »Societats-Druckerei Frankfurt am Main«. Pričakovati je, da bo naše razumništvo knjigo naročalo in čitalo. K vsebini knjige se še povrnemo. ■dSk a »Upokojenec«. Izšla je 0, Štovilka tegai glasila jugoslovanskih upokojencev c žsttmu vo za vse upokojence in tudi aktivne ščence važno vsebino. List stane mesečno' samo 1 Din ter se naroča pri upravmstvu v Krsnikovi ulici 5. Umetnostno zgodovinska vodstva 0 Ljubljani se vrše v petek uiic 9. junija °b^*\ pop.; sestanek na dvorišču mestne hiše. «ro-gram: Nadaljevanje ogleda stare Ljubljane, Vodi dr. Fr. Stele. Vabljeni so člani in prijatelji Umetnostno-zgodovinskcga društva. Društven® vest!. Javni društveni protestni shod sklicuje I. splošno društvo jugoslovanskih upokojen-cev prih. nedeljo dne 11. t. in. ob pol 10. un dop. v veliki dvorani Narodnega doma Ljubljani. Kot prva točka je na dnevnem redu: »Neopravičeno zadrževanje z zakonom določenih poviškov k dragiujskim dokladam in omejitev prisluženih pravic upokojencem«* Na shod se opozarjajo vsi upokojeni in aK-tivni nameščenci tem potom- posebno zato, ker ie v oklicu »Upokojenca« bila pomotoma izpuščena ura o začetku shoda. Občeslovensko obrtno društvo v Celju, ima v nedeljo, dne 11. junija 1922 dop. oh 9. uri letni občni zbor v restavraciji Narod' nega doma. Zabavna prireditev društva »Soča* je ra* di nastalih ovir preložena na nedoločen Toliko v obvestilo članom in prijateljem dru* štva. Resne wasši. * Dekle, ki odklanja nagrado. Hči gostilničarka Kratzmlillerja v Herfordu i® imela dobiti nagrado 20.000 mark zato, keji. je izsledila ubijalca načelnika Seiferta. On« pa je ta denar odklonila, češ, da se ji zdi* kakor bi bil ta denar krvav. * Samomor generala. V Gradcu se IS ustrelil naš državljan general Oskar Banko* vec, ki je prosil za pokojnino, a je ni do* bil. V obupu in vsled bednega finančnega stanja, si je izvolil za svojo rešitev samo* mor. * Kaj so jedli kardinali v konklave? Sedaj prihajajo po malem na dan diskretna stvari iz zadnjega konklave. Nekdaj sd rimski prelati jedli v tem slučaju posebni fina, odbrana jedila. Pri volitvi zadnjega pa* peža pa se je brigal za kuhinjo kardinal Gasparri, ki je odredil, da so za časa koiH klave dobivali za kosilo juho, meso s prikuho in pol litra lahkega vina. Kardinali so sd temu zadovoljili ter izjavili, da se v časfl splošne bede tudi oni radi odreko običajninj sijajnim in razkošnim kosilom. * Cerkvene dragocenosti za lačne Rasi. Na zahtevo arhiepiskopa v Nižjem Novgorodu je neki samostan daroval 4 pude dra* gocenega cerkvenega posodja in povrh še mnogo dragih kamenov.' Samostanu so za tem sledile mnoge cerkve. Posodje se bo prodalo, denar se bo pa uporabil za nabavo hrane lačnim Rusom. * Petletni tajni zakon. Ameriška pisateljica Fanny Hurst in komponist Jacgues Da* nielson sta javila svojim prijateljem, da sta že pet let poročena. Le-ti namreč so ju *e vedno imeli za samska. Teh pet let sta imela samo za poizkušnjo, da vidita če jima bo mogoče skupno živeti. Zato sta samo obedovala skupno, drugače sta bila pa kot popolnoma svobodna in nevezana. Sedaj je minul rok poizkušnje in ker vidita, da jima je skupno življenje inožno, sta svoj zakoj| javno razglasila. * Stavka radi pušenja. V Leedsu v Angliji je pred nedavnim časom v neki tovarni za obleko prišlo do stavke ondotnlh delavjC in to edino radi pušonja. Po vodstven® predpisih je pušenje med delom strogo pr#* povedano. Neko dopoldne pa so bile zasačene štiri delavke s cigareto v ustih. Vse štiri so bile takoj odpuščene, a njihove tovarišice so stopile v -stavko in zahtevale naj se odpuščene takoj zopet sprejmejo y službo. Vodstvo tovarne odločno odklanja zahtev# stavkaric In tovarna počiva že več dni. * Zmotila se je. 2ena dunajskega trgov* ca Mihaela Hradeka, se je vračala s sprehoda domov nekoliko pozneje kakor običajno. Našla je vrata na hodniku odprta in stopila je, nič hudega sluteča, v sobo. V sobi je bilo temno. Ona opazi v, polumraku možko postavo in misleča, da njen soprog, gre k njemu in ga objame. Ko ga hoče še poljubiti, jo dozdevni soprog tako silno pahne od sebe, da je padla. Sedaj še-Ie Ji pride na misel, da je to gotovo kak tat in na ves glas začne klicati: »Na pomoč! Razbojniki!« Toda v tem je »dozdevni« soprog že izginil in odnesel s seboj dragocenosti za 2 milijona kron. * Samomor na moževem grobu. Vi Iselohnu je tramvaj povozil in usmrtil nekega delavca. Ko je bil mrtvec že položen v grob in so mu prijatelji že odpeli pogrebno, pesem, je izvlekla mrtvečeva žena revolver, ter se ustrelila v glavo. Smrtno ranjeno so prepeljali v bolnico. * Koliko šampanjca popijejo NemcL Ce tudi se je po vojni vse strašno podražilo, vendar se v Nemčiji popije sedaj mnogo več šampanjca nego kedajkoLi poprej. Leta 1913 je popila Nemčija 12.9 milijona steklenic šampanjca. To število je 1. 1919 narastlo na 15.7 milijona steklenic, a danes je to števila še večje. Pri tein se mora pomisliti, da Je izvoz tega blaga zelo neznaten. Tako je bilo 1. 1919 izvoženo samo 374.000 steklenic in to največ v Anglijo. Napram temu pa je uvoženo 672.540 steklenic iz inozemstva. Noto knSfgel V založbi „Zvezne tiskarne" v Ljubljani sta izšli zopet dve novi knjigi: Dr. Fr. Ogrin: $ia!&€ Sz BelOkrajiltCS. 80 strani. Iv. Rozman: 67 strani. — - Nekoliko zgodovine k polomu na Koroške;'. . N :lovna slika A. Gasparija. Cena vsaki knjigi iti*- Din. fčaroiaio sa v Zvezni knjigarni Ljubljana, KeHjln trg 8. s aE&s Sthm & Zagrebški velesejmu + iVcšf agrarni proizvodi na izložbi Zbora. Naša uržava je u prvom redu agrarna država. I sasma je naravno, bi kod nas u prvom redu morala biti razvijena agrarna industrija. Sve agrarne proizvode morali bi u prvom redu izradjivati sami, a ne bi smjeli surovine izvažati u inozemstvo. Agrarnoj industriji morala bi se prikloniti industrija orudja i Strojeva potrebnih našim poljoprivrednicima. Na ovogodišnjoj izložbi zagrebačkog velesajma imati čemo smotru jednog i drugog pregled naše poljoprivredne industrije i izložbu Strojeva, orudja i naprava, koje naši Poljoprivrednici tvebaju. Uprava velesajma nastojala je po mogočnosti, da dodju u industrijskom djelu izložbe do Sto večeg izražaja proizvodi proizvedeni iz naših poljskih, vočarskili, vitio-gradski, stočarski sirovina, da se u što bol joj slici prikaže i naša agrarna proizvodnja. U pivom redu biti če zastu-Pani proizvodi naših mlinova, te tvornice keksa i dvopcka. Osobito su dobro zastupane tvornice žestokih piča i li-Kera (Patria, Zasreb: Pecara konjaka Srpske banke Bjelacrkva; Cognac Me-dicinal Požega; Destilerija esencija za rum i likere, Zagreb itd.) Vinarstvo za-stupatio je po prvorazrednim tvrdkama 'z cijele države sa tri tvornice šampanjca. Brojno su zastupane tvornice mesnih proizvoda i masti te tvornice sapuna i sveča (18 tvornica), te razne Preradjevine iz kosti i rogova naše stoke (10 tvornica). Kožarski proizvodi iz domačih surovina obasižu i-Jožke od 23 tvrdke za preradbu kože i tvornice cbuce. Razno voče konzerve izložile su 4 tvornice, suhe šljive, pekmez i etu-viirane šljive 5 tvornica. Pčelarske proizvode izložilo je 6 izlagača. Lijepo su zastupane i tvornice bonbona 1 raznih Poslastica. Ovaj dio Izložbe biti če u svakom Pogledu zanimljiv i poučan. Ovom ko-lekcijom naših agrarnih preradjevina stupiti če naša država prvi puta pregledno i potpuno pred strano opčin-stvo. »Zagreb imade 14.0CK) Stanovnika.« Tako je godine 1914. Voyage noderbe u Pariš u dala otiskati na svojim rro-spektiina za putovanja po Balkanu. O cijeloj Hrvatskoj i svim njenim ljepo-tama poznavalo je ovo društvo za pri-premit^ i organizaciji! društvenih izleia samo Zagreb i Plitvička jezera. Ovako nepoznavanje nab ili prilika bolno se je dojmiio svakog Hrvata. Tome nepoznavanju bili smo sami krivi. Nismo nastojali, a jaš manje radili fla torne, da nas s trani svijet upozna. 2agi ebački Zl or preuzeo si je za-flaču, da upozori i upozna stranu indu-striju i trgovinu sa Zagrebom i Hrvat-skom. To je Zboru i uspjelo. Predstavnici Strane veleindustrije najavili su svoj dolazak u Zagreb. Zar da se ovi odlični posjetnici na-Seg glavnog grada i Hrvatske vrate ne moguči u Zagrebu nači stana drugim vlakom natrag. Za Zagreb i Hrvate ne bi to bilo laskavo. Kada bi se to dogodilo, godine i godine bila bi svaka več a gospodarska priredba u Zagrebu ne-moguča. Mnogi gradjani mogli bi za vrijeme trajanja Zbora primiti na konak kojeg odličnog Stranca. Istina je, mnogi bi to 1 učinili, ali boje se, da nebi imali ne-prilika sa stanarinskim uredom i poli-cijom, te da im ona soba, koju su stavili za ovif zgodu strancu na razpolaganje nebi bila rekvirirana. Uprava Zagrebačkog Zbora obrati-lla se je stoga dopisom na Odjelenje za socijalnu politiku u Zagrebu, koja je svojim dopisom od 27. II, br. 7100/22, saopčila, da se sobe, koje se Zboru stave na razpolaganje za vrijeme njegovog trajanja, neče smatrati za povod raspo-taganja sa Strane stanarinskog ureda. Ujedno saopčuje odjelienje za socijal-n« skrb, da se svaka dispozicija sa sobama, koje su dane Zboru za vrijeme njegovog trajanja obustavi. Uslijed toga riješenja mogu mirne duše oni, koji bi se bojali nepriljka sa Strane stanarinskog ureda staviti Zboru sobu na razpolaganje. Prijave za sobe prima: Društvo za promet stranaca u Zagrebu, Trg. I, br. 15. Preselenje Zborovpg ureda. Sutra poslije podnc preseliti če uprava »Zagrebačkog Zbora« svoj ured iz Palače trgovinsko obrtničke komore na Trgu 27. listopada na b'ožbeni prostor Zbora i to na I. kat Industrijske palače. Dovršen štrajk na gradilištima Zbora. Radnici na gradilištima Zbora, koji su ubustavili posao i/ stupili u *trajk, vračaj« se danas poslije podne .a rad. Za nekoliko dana biti če sve gradnje dovršene. IMUNSKE STROJE Tise 13 ex Ca, UuMiana. Gospodarske vesti. + Pooblaščene banke za osiguranje valute. Generalni inšpektorat ministrstva financ obvešča trgovsko in obrtno zbornico v_ Ljubljani, da smejo po členu 6 pogodbe, ki je bila sklenjena med Narodno banko to bankami, ki so pooblaščene za arbitražo, one banke, ki se bavijo stalno z izvozom, same pri sebi zasigurati valuto za izvoz. Ta pravica pripade sledečim bankam: Izvozna banka, Beograd, Francusko-Trgo vinska banka, Beograd; Englesko-Trgo-vinska banka, Podunav. Trgov. Akc. društvo, Beograd; Zemaljska banka, Beograd; 1 rva Hrvatska Štediomca, Zagreb; Hrv. Slavenska Zemalj. Hipotek, banka, Zagreb; Srbska banka, Zagreb; Hrvatska eskompina banka, Zagreb; Jugoslovenski banka. Žagi eb; Jadranska banka, Ljubljana; Jugo-slovenska Union Banka (s Slavonsko banko v Zagrebu), Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. + Amerikanski, voljoprivredni filmovi u Zagrebu. Inicijativom Dr. Gustava Franka primio je »Zagrebački Zbor« od državnoga departmana Ujedinjenih Država Sjeverne Amerike dva velika sanduka kinomatograf-skih filmova na razpolaganje. Ti filmovi prikazuju moderno racionalno obradivjanje zemlje sa modernim poljoprivrednim Strojevima i spravama, zatim racionalno izkoriščanje vodenih snaga, te modernu exploa-iaciju rudnika po amerikanskom sistemu. Ovi su filmovi vrlo interesantni i poučni, pa če se prikazivati svaku večer u zabav-nom odjelenju »Zbora«. Ove filmove donio je sa sobom ovdješnji konzul Sjedinjenih Država g. llfred R. Thomson, koji se uveli-ke zauzeo kod svoje vlade, da jih besplatno dobije za »Zagrebačkl Zbor«, odnosno za počko-prosvetno organizaciju u zemlji. + Informativni biro na carinarnicah j Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je radi stalnih pritožb, da stranke ne dobijo na carinarnicah v Ljubljani in v Mariboru nikakih. oziroma nezadostne informacije in pojasnila o raznih nejasnih carinskih naredbah, obrnila' na generalno direkcijo carine v Beogradu s prošnjo, da naj bi se pri Klavnih carinarnicah I. reda v Ljubljani in v Mariboru odredil po en uvežban caflnski uradnik, da bi brezplačno dajal uradno strankam carinarske miomi a-cije, kakor je bilo to v srbskem carinskem zakonu predvideno za carinarnico v Beogradu. Zbornica je sedaš prejela od generalne direkcije ;arin v Beogradu obvestilo, da so se ukrenili vsi potrebni koraki, da se tudi pri carinarnici v Ljubljani v najkrajšem časti ustanovi carinski biro. ki bo po členu 51 carinskega zakona dajal na pismena vprašanja pojasnila o kakovosti blaga. + Carinjenje poštnih pošilk. Direkcija za pošto in brzojav v Ljubljani obvešča, vse interesente, da je ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu sporazumno p ministrom financ odredilo, da se vse poštne pošiljke iz inozemstva, ki so prestopile državno mejo do vštetega 23. aprila 1922 carinijo brez dovolila Narodne banke za nakup kritja v inozemski vrednosti za nabavo dotičnega blaga, kar je bilo doslej potrebno v znijslu rešenja ministrstva ii-nac I. br. 1957 od 25. februarja 1922 (razglašeno v »Službenih Novinah« št. 45 od 28. februarja t. 1. in v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo štev. 21 od 3. marca t. 1. Za vse one poštne pošiljke, ki so došle iz inozemstva po 25. aprilu t. 1, pa so ta devizna dovolila Se nadalje potrebna. Direkcija z* pošto in brzojav poziva vse prejemnike teh zadnjih pošiljk, da si pravočasno preskrbi pri Narodni banki potrebna devizna dovolila ter rili predlože pristojnim carinialnim poštam (Celje, Maribor 2 ali v Ljubljani 2). Brez teh dovolil pošta ne more posredovati pri carinjenju poštnih pošiljk In je vsaka osebna intervencija stranke or! carinjalni pošti kakor tudi pri carinjalnici brezuspešna. Pošiljka bo ležala pri carinjalni pošti, dokler ne predloži stranka deviznega dovolila. Direkcija za pošto In brzoiaV opozarja hkrati interesente, da poštna uprava ne odgovarja za škodo, ki bi nastala vsled tega, ker je prejemnik pošiljke prepozno predložil devizno dovolilo. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Odkar si se včeraj osvestila, skrbiš venomer samo zanj. A jaz, da veš, sem že vajen nakan zoper Heronovo življenje. Časih so se vrstili taki poizkusi teden za tednom. In mož je še vedno živ.« »Vse to ne zmanjša moje odgovornosti,« je dejala Klo. »Slišala sem, kako sta se Kit in Churn raztovarjala o zaroti, češ, da je Chuff po Petejevi smrti gotovo dobil namestnika, ki ga umori.« »Včeraj sem trikrat poizkusil telefonirati Heronu,« je rekel 0’Reilly, »in ko ga nisem nobenkrat doklical, sem mu brzojavil.« »A v brzojavki mu nisi mogel povedati vsega.« ■>Ce si ga zares videla v avtu, je vsekako še živ in cel. Evo voza; še vedno ne morejo z mesta. Kmalu bova vedela, kako in kaj.« »Daj, stopi k njemu in izprego- vori ž njim resno besedo!« je zaprosila Klo. -Da. Povabim ga na majhen iz-prehod po cesti, ker ne maram, da bi naju žena slišala.« Siva limuzina se je legotno ustavila. 0’ReilIy je bil., zarotil šoferja na vse svetnike, naj pazi, da voz ne bo butal ali odskakoval. Justin se je poslovil od svoje mlade soproge za nekaj minut in skočil na cesto. Doeim je Klo plašno poljubljala svojo ročico tain, kjer so se je bila doceknila njegova usta, je pristopil 0’Reilly k lleronovemu avtomobilu. »Vi!« se je začudila Dolores. »Mari ste nas vi okliknili iz tiste limuzine? Čudno, da nisem spoznala vašega glasu.* i 0’Reilly je baš hotel vprašati, kje je Heron, ko ga je Dolores predstavila svojemu spremljevalcu: »Gospod Hammersley-Fisber je najin gazda v Narragansettu in naju pelje baš k Rogerju Sandsu. Jack je notri, strašno utrujen. Ako se ne motim, špi.« »Nikakor ne spi,« se je oglasil Heron dokaj občutljivo, zakaj Dolo-rina razvada, da ga je klicala »Jacka«, mu je bila natihem zoprna. »Ne spi, ampak čaka, da bi se s kom kaj pomenil!« 0’ReilIy je stopil k oknu voza in stisnil prijatelju roko. »Ali je mogoče, da ste na poti k Sandsovim?« je rekel Heron. »Tako bi vprašal tudi jaz vas,« se je odrezal Justin. »No — okolno-sti so izpremenile položaj za naju oba.« »Okolnost, ki je izpremenila moj položaj, je moja žena,« je odgovoril Heron s kislim glasom, kakor da ni vedel ne »okolnosti« ne izpre- membe. »In mojega — moja!« je rekel Justin s premišljeno malomarnostjo. »Vaša — kako vaša? Vaša kaj?« »Moja žena. A stopiva malce po cesti. Voz vašega prijatelja itak še ne bo kmalu popravljen.« Priletni mož. ki se je čutil malo prej še bolnega in utrujenega, je skočil z nepričakovano živahnostjo z voza. Dolores in Hammersley-Fisher sta jima obračala hrbet. Heronova soproga ju je obletela s pogledom, toda ni ju vprašala, kam gresta. Veselo je koketirala s svojim gostom; govorila sta baš o Sandsovib. »Gospa Roger Sandsova mi ni prav nič simpatična,« je rekla Dolores. »Niti sanjalo se mi ne bi, da bi prestopila njen prag, ako ne bi bil stoni svoje dni njen soprog mojemu možu znatne in seveda povsem zakonite usluge._ Malokdaj govorim tako o ljudeh, ki sem namenjena k njim v posete. A če bi vedeli, kaj vse je napravila ta ženska, bi mi pritrdili.« V tem je ponavljal Heron 0’Reil-lyju, korakaje ž njim vštric: »Vaša žena, pravite?« »Moja žena. No — preden nada-jujem, bi vas rad nekaj vprašal. Ste h prejeli brzojavko, v kateri vas svarim, da bodite previdni, in namiga-vam, da. se je nekaj ptičev iz stare ,kampe spet zarotilo zoper vaše življenje?« »Prejel. Vse popoldne sva se vozila okrog: brzojavka me je čakala pri I1amraersley-Fisherju, ko sva se vrnila tja, da se oblečeva za na parado pri Sandsovih. Povejte mi, prosim ...« »Povem vam to, kar se je moje mnenje o gospe Roger Sandsovi iz-premenilo. Kesneje vam povem, zakaj. Zelo se mi dozdeva, da boste tudi vi z veseljem popravili svoj nazor — ako morete po svoji vesti. Glede Sandsa samega pa sem zvedel, da sva mu delala krivico, kar se tiče ukradenih papirjev.« »Odkod imate vse to?« »Od tiste osebe, ki je želela, naj vas posvarim, ter me pripravila, da sem telefoniral v Narragansett. Od tiste, kateri na ljubo sem vam brzojavil, ko vas nisem mogel dokli-cati po telefonu.« »Kdo je ta oseba?« «Moja žena. In če želite vedeti, kdo je moja žena « »Menda bi rad vedel!« »Še to minuto bi vas lehko seznanil z njo, pa se bojim, da vas ne bi spet prestrašila.« »Spet — prestrašila?« »Kakor vas je v nedeljo teden pri ,L)ietzu’, ko ste dobili zaradi nje srčni napad. Heron, poročil sem tisto dekle — najčudovitejše dekle na svetu.« Heron je osupnil: »Tisto dekle! — Poročili — ste — tisto dekle?« »Da,« je potrdil Justin, »davi je bila poroka. Ako vam ženin ne ugaja, je zdaj prepozno.« Heron v prvem hipu ni spravil besede iz ust. Ko pa so privrele iž njega, se je zdelo, kakor bi jih bruhal v prijatelja. »,Ako mi ženin ne »gaja’? Tega niste rekli za šalo, 0’Reilly! Mislili ste nekaj. Povejte, kaj vam je na umu?« »Morda — baš tisto kakor vam, ! Heron.« »Govorite naravnost.« »Težko mi je začeti brez izpod-bude. Vi in jaz, oba sva irske krvi; sami veste, da se nam Keltom rada splaši domišljija. Navadno si laskamo s tem in trdimo, da je ,drugi vid’ — čeprav je morda brez vsakega pomena.« »Kar govorite.« »V davnih časih, ko je bil moj oče še živ — preden ste se poročili z gospodično Morenovo! — ste bili nekoč pri nas. Bili ste čisto ubiti najrajši bi rekel bolni. Dobro še pomnim dan, ko ste izpregovorili povsem odkrito o nekem dogodku iz svoje proslosti. Nikoli potem nisva več omenjala tistega razgovora, nikoli se mi ni sanjalo, da vas še kdaj domislim nanj. Snoči pa sem zvedel drugo povest, ki se ujema z vašo tako natanko, kakor se le moreta ujemati dve poloyici prelomljenega Srebrnjaka. Ta druga povest se tiče dveh irskih deklet. Prva je že davno mrtva. Druga je — moja žena.« (Konec prih.) RADO OBLAK DRAGA OBLAK roj. KOLB poročena Ljubljana Trst Meseca junija 1922. Enkratna objava f k din. Priporočalo se sledeče tvrdke: ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. ■ VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.___________ FOTOGRAFSKI AT ELIJE: Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po- večanje slik. KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-jin trg 8.________________________ MANUFAKTURE: F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. I. C. Mayer, Ljubljana. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25//._____________ TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD.: Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12. KONFEKCIJSKA TRGOVINaT J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. PAPIRNA TRGOVINA: I. Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c. SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Židovska ul. STAVBENO PODJETJE: 1 Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.____ KAVARNE: »Central«, Ljubljana, poleg jubileh nega mosta, Štefan Mikolič. Jadran, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE* BRNI NO: Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20, KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Kleemanns ver. Fabriken, Ober* turkhem und Faurndan.__________ IZDELOVANJE IN POPRAV-LJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek, Ljubljana VII., 156. PARNA PEKARNA; Jakob Kaučič. Ljubljana, Gradišče, GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz iirovat tn ing. Albin Čeme, avtorizirana civilna inženerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10, l. nadstr. OGLMSS PHODaift: KANARČKI, samec izvrste^ pevec, samica s tremi zdravimi mladiči. Naslov v u- pravl lista.______993 ŠRBDNJEVELIK moderno opremljen hotel na Bledu. To letovišče, ki slovi že po letovišče, ki slovi že po svoji naravni lepoti bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk najfinejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: J. Pogačnik, Ljubljana, Barvarska steza 6. 976 FOTOGRAFSKI APARAT. dobro ohranjen 9—2 z vsemi spadajočimi deli. Naslov v upravi lista. 981 KUPI: IŠČE se za kupiti pianino, harmonij in Šivalni stroj. Ponudbe z navedbo cene na hotel Toplice, Bled. 999 DAMSKA in MOŠKA PU-PA, dobro ohranjena, od 44 do 48 polovične prsne širine. Janko Mužan. krojač, Mlino, Bled I. 994 S9.UŽBE: IŠČE sc samostojen kon-ditor in prvovrstna hišna. Ponudbe na hotel Toplice, Bled._______________ 1000 STROJEPISKA, vešča slovenščine in nemščine ter nemške stenografije, se išče za skorajšnji nastop. Ponudbe pod »Gradbeno pod-jetje« na upravo lista. 998 ČEHINJA, profesorica, bi se rada pri boljši rodbini učila slovenščine. Za proti-usJugo bi vzela s seboj na Češko v Toplice enega člana rodbine. Ponudbe pod »Zamenjava* na upravo lista. 997 RAZNO s MEBLOVANO SOBO za takoj ali pozneje se išče. Posredovalec dobi primerno nagrado. Naslov v upravi lista. 1001 ŽELEZNIŠKI URADNIK išče meblirano sobo za stalno. Naslov x upravi lista. __________________ 986 Zenitne ponudbe STAREJŠA GOSPODIČNA z nekaj premoženjem želi znanja s starejšim boljšim gospodom v svrho ženitve. Imeti mora istotako malo premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Jugoslavije* pod »Ljubljana«, če mogoče s sliko, ki se vrne. Tajnost zajamčena. 996 Stopil d. d. Ljubljana tovarna IM! sprejme prvotti pol za železobetonske stavbe in perfektno samostojno kore-spondentinjo. Velik trgovski lokal na najbolj prometnem kraju v sredi Ljubljane SC Odda tvrdki, ki plača najemnino za 10 ali vsaj 5 let naprej. Ponudbe pod JLokal" na upravo lista. .1 L dobro oneliio ut poletje i Sloveniji se sprejme rami K Ponudbe pod „VISOKA RENTABILITETA" na upravo lista. Prištsditesi mi ako ftiiite pil pretakanju piva? steklenite na* šopretekal-no pipo MIA * Hibi umevanja asi. kisline. Vsaka potrata izključena. Popolno Jamstvo. Razpošilja proti povzetju S. &ORNGUT Wlen XIX, Weinxlns. 3. Abt.S. Soliena slaaina zdravo in lepo blago, 1 kg za Bin 24'5C. Pri večjem odjemu popust. Pri r,i v Ljubljani. Združeni “ 1 Projektiranje In izvrševanje vsakovrstnih zgradb do naJ* 11| velesa obsega. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki 11 in praktiki. Bogata oprema z gradbenim inventarjem. 1Specialista za železo- Poitnl predal št 70, telefon št. 1c| 180,256,447,527. f fe^tOnSke kOUStfljkclS. Produktivna zadruga ključavničarjev in sorodnih strok „JE28€&“ reg. zadr. z omejenim jamstvom s sedežem na Ježici za vrtilni tn enakomerni tok. za pogon m ' ''-Zor steklorezce. doze za tobak, sraldce In smodke, naiigaCe ln denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani št. 8. Prvovrstni Brez konkurence smo založili vse vrste šolskih zvezkov najboljše kakovosti v korist podpornemu društvu slepih. Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica = IVAN JAX IN SIN := LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2. Šivalni stroji m stroji >« pletenje izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica. Lisičje kože * • Proda se S • ____ -11 I IV ® Slavno občinstvo, šolska vodstva in p. n. trgovci, podpirajmo najbednejše med naj* bednejšimit fn kože divjačine sprejme v stroj, barvo in Izdelavo krznarsteo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kup«K kože divjačine po najvišjih cenah —! Sprejema moderniziranje. • 28 stanovanji in obsežnim vrtom . o O na periferiji ! 'bi ja ne ob Tržaški cesti. § ® Kupec dobi na jesen stanovanje v hiši. • • Naslov pove upravništvo ,Jugoslavije”. • Strokovnjak lesne industrije DUrkop Waffenrad. Eksport, Ekiport, Veletrgovina haloških vin Htd 40 rasnimi sistemi pisalnih strolav, ki to se upuraJbljeli v mojih nekdanjih trgovskih šolah LEGAT v MARIBORU in Dr. FINK v GRADCU, seje izkazal najboljši in naj- Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo -bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I prikladnejši sistem pisalni stroj .Continental' 1 ANT. RUD. LEGAT | MARIBOR I Iščem za takoj ali s 1. julijem 1922 družabnika, Ut Slovanska uL 7 • • Telet. 100 la «7 . g | Prva specijalna trgovina t pisalnimi stroji S h In pisarniškimi potrebščinami. | ® Somoppodaja pisalnega stroja „COliTlfl£WTflt“ 1 Zvezna tiskarna in bnjigarna V LJUBLJANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. starejšega in samca, ki mi mora položiti kavcije Din 75 000 — za večji industrijski trg na Spodnjem Štajerskem pod jako ugodnimi pogoji Ponudbe na upr. Jugoslavije pod ..Podružnica*,, lastna delavnica za popravila pisalnih stroiev l ' vseh sistemov. Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! »MORANA* temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. °2° Naroča se pri; Mar Skr injar, Trst,"•»c""l<1' n Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat PARKETNE deščice dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527. Oblažilnica za Slovenijo, r. z. z o, g. v Uulslagai en aros — Zadružna centrala za masiisfakture — en detajl ! Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki 1 Skladišče v „KRESiJi“, Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje. Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5. Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. Upoitevalte pri nakupihI ■■■■■■ Upoštevajte pri nakupih! B5""" ...... I m m innrr^r^- —5 Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija plavni In odgovorni urednik Zorko Fakin. Tiska »Zvezna tiskarna« v MublianL _________________________^JUGOSLAVIJA«, 8. Junija 1922. gfeV. 1% 10